Št. 11. V fiorici, v torek due 7. febnivarja 1905. Letnik VII. l/.liaja, vs;i' torek iunohutoob 11. in i jirt'il|j()|ilii»' zu mt'sto tt'i" i»L H. uri pop. /a i]«2h1o. Aki> paile na la dneva praznik izidn dan prnj ob ti. zvt*r6.. . . — Tako je, tako, dejal je gospod Baum in zapel äe enkrat prvo kitico. In natočil je kozarce, trčili so na zdravje mladi dvojici, in ko je pozneje prišel äe sodnik, ni bilo veselja ne konca ne kraja. Pod mrak so se razäli. — Ob deveti, je šepnila Fani pri- stavu na uho in zopet izginila v pro- storni veži. XII. Fan i je iedela v svoji sobici in zrla po dolini. Solnce je že zailo, delavci so odäli proti domu, papa in mama ata bila spodaj v sobi in se razgovarjala. Nebo se je Se Žarelo na zabodu, lahek vetrič je pihljal aem od Čavnja in tarn spodaj ob Hublju je nekaj äkripalo za gnuovjem. Nekako tesno jo je zadelo to in zdelo se ji je, kakor bi kedo nekaj žagal. Vedela ni nič, bilo je malo v strani in mrak je že legel dokaj gosto na zemljo. Fida je žagal brv. Koj ko je opazil, da so se goapodje razäli, da ni delavcev več v bližini, se je lotil dela. Ni bilo treba dosti truda, kmalu je dosegel toliko, kolikor je želel in ne- opažen je epet odbežal. Žago je butnil v vodo, Barn pa korakal proti trgu — na žganje. Teraa je že bila, ko je atopil med prve hiäe» a vendar je spoznal pristava Poznika, ki mu je priäel nasproti. — Fant, dejal si je, nocoj greä zadnjič vasovat, vrag, da več ne boä hodil. — Neko neprijetno čustvo se mu je vzbudilo v srcu, a on je požuril korake do Karuze in zalil to čustvo z žganjem. Proti deveti je bilo, Fani je odäla črez dvorižče in se vstavila pri brvi. Gledala je doli v äumeco vodo, a raz- ločiti ni mogla niö več, tema je že bila. (Dalje pride.) ko pa še v Uku teg a lets, načrt zakona, po katerem je d o I o č i t i občinam n e k a k o odäkodnino od s t r a n i države z a oakrbova- nje poslov preneäenega delo- krog a." Predlagatelj dr. Wellenhos je nagla- Sal v HVibo, da bi la prediog podprl, da ho občine zelo zadolžene in niso več" v alanu spolnovati avojih dolžnoati. Valed množečega se ätevila poslov iz preneie- nega delokroga je priäel aže razvoj nje- nih duänih in goipodarskih interesov v nevarnoat. Govornik navaja naposled v dokaz Hvojih trditev podatke v ätevilih, ki kažejo neverjotno pomnožitev občiu- skih atroäkov. V istem aaiiHiu ao 86 izrazili tudi dragi govorniki, ki so ta prediog pod pi rali, in ministeraki predsednik »am ae ni in ni mogel apirati tern razlogom in dej- stva, da občine ne morejo več prenaäati atroäkov, ki jiin jih nalaga ob&naka sa- mouprava; oaobito je primal, da imajo občine pra?ico do ueke državne odäkodbe zaradi stroškov, ki jim naraäöajo iz pre- neäenega delokroga. Ta misel se je razpravljala tadi dne 31. jalija 1902 v deželuem zboru koroäkem, ki je prišel do sklepa, naj atopi deželni odbor v dotiko z vsemi dežel- niuii odbori drugih avstriJBkih krouovin, kateri naj bi tudi pozivljali vlado, da bi odäkodovala občine za atroäke, ki jim naraščajo vsled vedno rastočega dela iz preneäenega delokroga. Deželni odbor goriški je ngodil temu pozivu koroškega deželnega odbora s tern, da je odposlal aarn na priatojno mealo tozadevno apomenico ter da je prinesel v zbornico dobro utemeljono in podprto reaolucijo, ki je bila aoglasno Bprejeta v aeji dne 30. septembra 1904 in se glasi : „Deželni zbor poknežene grofovine goriäke in gradiäßan- sk e, stri nja j o ö se povaem z n a- zori, izraženimi v spomenioi deželnega odbora z dne 8. maja 1903 št. 2628, katera je bila naslovljenanac. kr. rainiater- atvo notranjih zadev, ter apo- m i nj a j o Ö ae z zad ovol ja t v on izjaveNj. Eksc min i aterak e ga predsednika v aeji poalanake zbornice od 12. aprila 1902 gle- de olajšave bremena, katero i z v i r a občinam izaodelovanja pri j a v n i upravi, ter s k 1 i c u j e se na »klep poalanake zborni- ce z dne 18. aprila 1902 o istern predmetu in poatopa- jočsolidarno z drugimi dež. zbori v monarhiji pozivlja viaoko vlado v k o r i b t obči- nam, katerih i n t e r e a i a o brez- dvoino akupni z in teresi cele države, naj brez odloga p r e d- 1 o ž i zakonodajnim činiteljem vualavnorazpravo naört z a- kona, zadevajoč določitev od- äkodnine občinam za oprav- ljanje upravnih poslov ? pre- n e ä e n em delokroga." Želeti bi bilo, da bi tudi vae ob- čine aklenile resolucije v tern amialu ter jih odpoalale c. kr. vladi. DrŽavna pod- pora občinam bi zelo pospeäevala tudi reäitev vpraäanja o dobrih in izäolanih tajnikih. Dop isi. Iz Št. Audreža. — „Soča" zadira tie zadnji čas prav pogoatoma v Bvojih dopi8ih iz Št. Andreža v naäega oböe- spoätovanega gospoda župana. Vai ti do- piai imajo 8voj vir v bralnem in pevskem druätvu v Št. Andrežu, v katerem imajo glavno besedo Ijndje, ki ne uživajo v občini prav nobenega spoätovanja. Po- eebno OBtudna in polna nesramnih obre- kovanj na osebo naäega žapana pa ata bila zadnja dva dopisa, katera je „Soča" po svoji atari navadi doma izpopolnila ter z maatnimi lažmi obelila. Ta dva dopisa sta data povod, da je v redni aeji ätan- drežkega občinskega staroSinstva sta- fešina gosp. Joaip Lutnaan biä. ät, 174 stavil resolucijo, a katero ae zavračajo „Sočini" oatudni napadi na našega žu pana ter mu ob, jednem «tareäinstvo izreka svoje popolno zaupanje. Stareäina goap. Josip Lutman govoril je tako-le : Slavno stareäinstvo ! Predno pre- idemo k danaänjemu dnevnemu redu, veže me dolžnoat in ljubezen do naäe lepe občine, da kol nje zaalopnik spre- govorim par beaed v obrambo ujeno čaati. Mialim, da vaakemu je znano, morda nekaterim še več kot meni, kaj vae počenjajo nekateri udje „Bralnega in pevakega druatva". Kdo ni bral v dveh „Soc"ahM dopiae iz Št. Andreža ? Kaj se Vam zdi o njih ? Kdor hoče go- voriti resnico, pripoznali mora : laž in zopet laž in obrekovanje ao vai izbruhi na našega g. župana. Pa kdor nekoliko pazljivo bere, izve tudi napad na aploäno. — Gospodje I ali amo mi izdajice na- roda? 0 ne! mi amo in hoöemo ostati zveati sinovi milega naroda I 0, naj le uatanovlja „Lega" pri Barki avoje vrte, naäi otroci ne bodo zahajali tja ! Odločno moramo proteatirati na take nezasliäane napade. No, zakaj taka velika nevarnoat? Edino zato, ker naä g. župan ni dovolil druätvu javnega pleaa J Prepričan aem, da ako bi javen plea zatrl delovanje „Lege" — bi jih naS g. žnpan dovolil ne enega, ampak tadi ato. — Prej ime- novauemn druätvn je g. župan dovolil že več javnih pleaov, a za plačilo je vdobil zaamehovanje in zanitfevanje, da že celo z odra doli 1 Goapodje atareäini, aodite, ali bi kateri izmed naa drugače ravnal ? Jaz mislim, da vBakdo, ki ima količkaj častiljubja v aebi, ne bode puatil, da Be ž njim javno in zahrbtno pometa, tim manie pa žnpan, ki je v oböini prvak ! Drnatvo pa, ki ima namen äiriti . med narod omiko, širi pa med svoje j ude in bližnjo okolico strup upornoati, ; zaaluži vso grajo ! Gospoda moja, ali ! za naa je poniževalno, da bi z nami j igrali komedje taki mlečezobni brbljači. ' Nad Št. Andrei je na Široko znana alo- i venaka, napredna vas. Da se celo v de- j želnem zboru je pri zadnjem zasedanju naSo oböino postavil v izgled neki de- želni poalanec. In ali Vam ni tudi znano odlikovanje na Dunaju ? Kdor goapodar- ako napreduje, ta napreduje tudi politično Blagoatanje je pa podlaga vsemu na- predku. — Dokler bode naä aosed ae zavedal svojega stana in napredoval v duhu časa, do tedaj ni ae bati, da irri- denta poatavi med naa avoje mreže ! — To naj bi si obrekovalci naäega goap. župana dobro zapomnili ! Najameaneja pa je groinja za pri- bodnjo volitev obč. staraäinatva. No, pnatimo jim, naj le aanjajo, kako bodo sedeli na tern atolu, ki se gotovo omaja, predno ga zaaedejo ! Konečno stavim aledečo reaolucijo : Zbrani atareäini občine Št. Andrež dne 4. lebruvarja 1905 v redni obč. seji najodločneje protestnjemo proti izbruhora in grdim napadom na naäega g. župana v liata BSoča". Popolnoma odobruiemo njegovo poatopanje kot popolnoma pra- vilno. Pozornoat pa moramo obrnili na druätvo, ki hoče biti nekaka višja oblaat, ki noöe pripoznati napram oblaatvom pokorščine. Iz župuije Sv. Kri/a. Aha, zdaj äele vemo, zakaj ae oglaäajo do pianiki iz naäe županije v „Soči" tako pogostoma. V dopisu (ätv. 6.) ae je do- pisnik, ki je poprej napadal iz raznih krajev, preselil v Sv. Križ ter začel tar- nati o zadnjih obö. volitvah. Žal, da ne more napiaati stavka, ako ne laže Laž je namreč, da ao volili mrtvi in drngi po dvakrat in trikrat; rea pa je, da je bil dal vladni komiaar zapreti, a ne „naprednjakov", ampak aamo nekoga, ki je po vaej aili hotel voliti, a ni bil vpisan v imeniku, ker ni bil äe davko- plačevalec takrat, ko je izdala okrajna davkarija izkaze in ker ni reklamiral. Za pravilnoat volitve je porok tudi c. kr. komiaar, ki je bil vedno navzoč in po- trdili ho volitev kljnbo lažnjivim pritožbam. In vendar ae najdejo äe ljudje, ki po- grevajo tri leta atare laži. Že večkrat se j(} pogrevalo analsabetatvo, katero ne da miru ljudem, ki ne poznajo par črk, a ho pri vaem tern neumni. „Kako »e go- spodari, občuti davkoplačevalec prebritko" — tarna dopianik. Pozivljemo ga, naj nalančno navede, kaj miali a avojo trdi- tvijo, potem mu poatrežemo a Stevilkami iz obd. računov ter mu dokažemo, da je mojster v pavSalnem aumničenju. Da dopisnik ni iz Sv. Križa, spri- čujo njegova trditev, da se že snujejo ta j n i ahodi radi prihodnjih volitev. He- vežu ae aanja, ali pa blede iz hudobije. Kdo je tisti Pavliha, ki naöeluje tajnira ahodom? Odgovori dopianik, aicer te javno imenujemo nearamnega obrekovalca. Na ponovne napade na našo meä- čanako atražo no odgovarjamo ve<5, ker amo prepričani, da prihajajo od Ijudi, katerih nič ne briga, od Ijudi, ki niao iz občine Sv. Križe, ampak jim le noko prirojeno aovraälvo narekuje napade. Teh Ijudi tudi atroški nič ne brigajo. Da bi meačanaka atraža propadla, je le po- božna želja dopianikova, katere izvräitve pa ne bo dočakal, če tudi je äe mlad. Zopetna laž je, da je stotnik Nemec; kajti znano je sploäno, da g. atotnik je vrl Slovan Čeh. Goapod stotnik ni le po rojatvu Čeh-SIovan, ampak tndi po miSljenju ter He čnti na Slovenskem do- mačina; valed tega je tndi prevzel po- veljništvo naše straže; žal, da dobiva za avoje dobro delo tako plaöilo. Sra- motno za nas Slovence je, da zaničujemo svojega brata a aevera ter mu podtikamo nemätvo. Tolažilno pri tem grdem po četjn je dejatvo, da maže potrpežljivi čaanikarski papir kak nevednež, ki nima pojma o narodnoati, ali pa kak nestrpnež, ki [ opada na de^noinlevo kakor atekel pea, Nearamno predrzna laž je trditev, da bi bili gardiati'trikrat klicani k vajam, ali ni bilo nobenega. Doalej «o vaakokrat priäli, ko so bili klicani; a aedaj, ko ae je prenehalo z vajami radi hudega mraza in prekratkih dnovov, povpraäujejo več- krat, kedaj ae bode zopet priöelo z vajami. Radovedno Ijudalvo povpraäaje, kdo je ttHti bedak, ki maze v „Soči" same laži. Zakaj je naäo atareäinstvo imenovalo častnim občanom poleg g. dvornega avetnika Henrika grofa Attemaa S v e t o k r i ä k e g a tudi g. obratnega vodjo vipavske železnice (Btot- nika naäe atraže) Rudolfa Urabala, povedal je g. župan pri aeji. Vae izkle- petati pa ie znajo stare babe redkih zob, mod katere apada tudi dopisnik „Soče". Ako bi bil dopisnik iz Sv Križa, bi mu rekli, da je podoben ptičn, ki maze sam avoje gnezdo, ali da je človek, ki pljuva v svojo laatno akledo; ker pa vemo po njegovem lažnjivem dopisu, da ni naä rojak, ampak tujec, mu svetujemo» naj pusti naäe razmere v miru ter akrbi rajo za «voje, ker sicer ae mu ulegne kaj neprijelnega pripetili. Z Ža^e. — Ker je dopisniku iz ßoväkega v predzadnji ätevilki cenjenega Vaäega lista nekaka nganka, kako so mogli Hlavni občinski oöetje naložiti na užitnino vina in meaa 300°/(, občinsko doklado, hoßemo mu jo tako-le reäiti*) : Ker so plačevali krčmarji projänja leta na 50% oböinsko doklado na vino aamo po 1 v od litra, ali 1 K od hl, zviäali smo to doklado od 50 na 300%, ali od 1 v na li T od litra. Na večkratno brezvspeäno prigo- varjanje tukajänjega občinskega tajnika, naj pustimo obc\ doklado tudi letos po 50%, kakor je bilo uže več let poprej in koja je edino primerna za naä kraj, odgovorili smo mu, da je to premalo in da ae morajo doklade v zgornjem zmislu zviäati. Njpgov ugovor, da pridejo a tem prevelike občinske doklade, niamo upo- älevali, kajti bili smo popolnoma prepri- öani, da 6e bo poprej krömarji plačevali na 50% doklado samo po 1 v, bodo gotovo tudi na 300% doklado plačevali po 6 v od litra. Da se bode obč. doklada tudi tako pobirala, bili niamo le mi prepriČani, ¦) Rešili sino mu jo puč uii v /ailnji štc- vilki bülj uegu Vi daaea. U r e dn i ät v u. ampak ludi krčmarji »ami, kajti v na sprotnem alučaju bi ma bili tudi prav gotovo pritožili proti takemu skleipu, — »aj je razglaa pribit v ta namen 14 dni 1 S tem, da bi se bili pritožiJi, pri- hranili bi veliko beaedi in tajniku nepo- trebnega dela. Kjer pa ni tožnika, ni Hodnika in tako je tudi polrdil naä prevdarek deželni odbor. Sicer pa, kakor ni mialilo prejänje atareäinstvo a 50% obč. doklado naloiiti užitnino po B v, ampak aamo po 1 v na liter, tako niamo mialili tudi mi naložiti a 300% po 18 v, ampak aamo po 6 v, kar bi tudi gotovo bilo obveljalo, ako bi ae doklade pobirale in računale po tiatem merilu, kakor prejänja Jeta. C. kr. finančni orgaui pa niao ho- teli razumeti takega poatopanja in ao preračunali doklado, kakor je edinu pravo. KonČno naj omenimo äe to, da smo to svojo pomoto popravili v toliko, da bodo krčmarji placevali doklado tudi leloa po 50%, kakor prejäna leta, aamo s tem razločkom, da ne po 1 v, ampak skoraj po 3 v od litra, koje deželni odbor tudi prav gotovo potrdi. Toliko v reäitev uganke in res- nici na Ijubo. Občinsko ätareäinstvo na Zagi. Fran Rot, župan. Anlon Hrovat, Ivan Ž a g a r, podžu- pana; Ferdo Šekli, Joaip Rot, Ivan Žaga r, atareäine. NB. Podžnpana: Anton Rot in Andrej Domeväcik ter »tareäini Anton Melihftn in Jožel Rot, koji so bili pri aeslavIjfMiju prevdarka ludi navzoči, ne morejo podpiaati, ker so v avetu ! Politiöni pregled. Državnl zbor. | V vctrajänji aeji poalanake zbornice se je vräila najprej razprava o nujnem predlogu poslanca Daszinakyja zaradi | prepovedi nekega protestnega ahoda za- radi dogodkov na Raskem, in pa zaradi poatopanja policijo pri zadnjih izgredih v Krakovem. V razpravo posegel je tudi minister za notranje reči, ki je rekel, da je policija v Krakovem začela äele tedaj ' naatopati, ko je hotela množica javno , sežgat i carjevo sliko ter ko je množica , napadla policijo. Nujnoat predloga bila ' je odklonjena. Priälo je potem na vrato prvo branje zakonskega načrta glede kontigenta novincev. Danes ima po- slanaka zbornica zopet sejo. Posvetovanje deželnlh odborov. Dne 16. t. m. bo posvetovanje za- stopnikov deželnih odborov na Dunaju. Vlada je naproäena, da se udeleži po- svetovanja po avojem zastopniku. Namen posvetovanju je skupno postopanje za areditev deželnih linanc. Vlada bo na- proäena, da prepusti nekaj davkov de- želam. Povodom vprašanja o novem srbskem poaojllu in o nakupu novih brzostrelnih baterij, začel je voditi viäji äef tiskovnega biro-a, g. Ž. Balugdžič, brez vsakega resnega povoda celo kampanjo proti vladi in v prvej vrsti proti ministerskemn predned- niku g. N. Paäicu in financ. miniatru g. Paöu-u, katera dolži, da sta skrivoma le sklenila posojilo v Parizu in Berolinu, kjer se nabavijo tudi novi topovi. Na merodajnem mestu amo zvedeli, da pride cela zadeva v pondeljek pred državno skupäcino, a financ. minister odpotuje začetkom prihodnjega tedna o stvari po- sojila v tujezemstvo, ali to potovanjft ima samo informativen značaj. Naš sofijskl ,.-ov" doplsiilk nam Javlja od 3. t. m. Radi razžaljivega vedenja turäkega poslanika na Dunaju prigodom diplomat, bala pri grofa Goluchowskema napram soprogi bolgarskega diplamat. agenta, vložil je ministerski predsenik g. Račo Petrov pri Porti odloöen protest, v ka- terem zahteva zadoäcenje. Dogodek He ^atro kritikuje. Dogodkl na Rusketn. . V Petrogradu vlada popolen mir, ! (ako 8e glasi zadnje uradno poroäilo. Tudi v Moskvi je vse mirno. Sploh po- jenjuje ätrajk po vaeh meatih. Tudi v j Varäavi se povračajo dolavci na delo. Vest, da bi bili izpustili ruakega p'oatelja Maksima Gorkija, se ne potrjuje. Pač pa pravijo, da ao vlovili popa Gapona. ka- terega je 18 vojakov apremilo v Vybor- govo trdnjavo pri Pelrogradu. Dolge laae so mu odrezali ter ga oblekli v obl^ko kaznjencev. Rusko-japonska vojska. Iz obSirnejaega poročila marSala ! Ojama glede bitk od 2f> do 29. januvarja I izhaja, da so He teh bilk udeležile mnogo žtevilnejže čete, nego se jo dosedaj Hporočilo. Noči ho bile jako mrzle. Po- ložaj Japoncev je bil zelo nevaren. Tri- deset ruskib lopov je neprenehoma wtre- Ijalo na prodirajoče Japonce, ki so imeli i poHebno na levem krilu ogromne izgube. '¦ Bil »e je slednjiö nriož z možern, na kar so se Rusi umaknili. Neki ruski oddelek, katerega so Japonci obkolili, je bil po- ! polnoma poražen, 200 mož je bilo pa Qjetih. Ker ho bili Japonci po Stevilu slabeji, je Ojama sklenil, da uprizori Hkapen nočni napad, kar je tadi večkral ' poukusil, a bil jo vedno odbit z velikimi j izgubami. l)ne 29. jan. so Japonci zasedli Heikontai. * ¦ T Neko japonsko poroöilo z dne 2. t. m. javlja: Včeraj ho nns napadli Rusi na deanem krilu, luda bili ho odbili. banes od 6. are naprej obstreljava rusko topniätvo vasi Lintocingtun, Kaugchau in Pulsaovo. Huska pohota je obkolila Fangcau, morala ae je vondar kinalo umakniii. Dane» ruako topniätvo mosinii obaUeljava l'.engoinpu, naze topniälvo odgovarja. Domače in razne novice. Na /uaiije. — Prosimo gg. nanu-- nike, naj plačujejo red no naroönino. Obenem naznanjamo, da »mo z dauaänjo ätevilko list uatavili nekaterim naroönikoin, ki dolžujejo naroönino za več öasa. To- rej prosimo! Upravništvo. Strossinayerjeva dcvetdcfletlct- hIch. — Srbski kralj Peter je Skofu Strosnmayerju povodom njegovo devot- desetlelnice rojstva poslal nastopno br- zojavko : Pridružujem se Vaäim mnogo- Številnim prijateljem in čestilcfim ter Vam povodom danaänje slavnosli poleg odkritosröne čestitke izražam tudi toplo ieljo, da živite Še mnogo let v najboljem zdravju kakor ponos hrvatskega bratskega naroda, öegar napredku ste se posvetili. Za „Solski Dom" so plaöali pred- Bednistvu: N. N. v Gorici darovala 4 K; družba „Slov. beseda" v Gorici 1 K in zopet 1 K; povodom britke tuge položil na žrtvenik proavete v šolskih zavodih 100 kron žalujoči soprog; pokojni kurat v Branici Kristijan Stibil je volil „Š. Domu" 60 K. — Srčna hvala! Konec prvega šolskega polletja. ¦"- V soboto dne 11. t. m. bode na tu- kajšnjem ženskem učiteljskem izobraže- Vališou, kakor tadi na vadnici, na gimnaziji in na realki konec prvega šol- skega polletja. Drngo polletje priöne v 8redo 15. t. m. Prijeti goljuf. — Nedavno smo v svojem listu svarili oböinstvo pred nekim takrat še nepoznanim mladeniöem, ki je pobiral denar za kip Matere Božje, ki naj bi se postavil v „Šolskem Domu". Dunes pa poroöamo da ima sodna oblast omenjenega tička že v pesteh ter da po- Öiva v tukajänjih zaporih. Ta tiček je neki A. P., ki je bil še pred par leti uöenec na tukajšnji gimnaziji, a je obesil Že v prvib razredib očenje na kol. Ta tiöek napisal je okrožnico, v kateri se vabijo naäi ljudje, da darujejo po svojih taoöeh v zgoraj omenjeni namen. Na okrožnici bila sta ponerejena podpisa dr. Gregoröiöa in prof. Berbuča. S to okrož- nico hodil je okolo naših ljudij ter jih slepil, a darove zapisaval v posebno fcnjizico. V ti knjižici napisal je, kadar *& mu je zdelo, potrdilo s ponarejenim Podpisom dr. Gregoröiöa, öeä,da je poprej "abrane darove dr. Gregoröiöa v resnici tudi že izročil. Med dragim prišel je tudi v neko rodoljubno gostilno v najbližnji ^estni okolici. Tu dobil je od "gospodinjo prinrieren dar, a poleg tega še kozarec yina, ker se je tožil, da je truden in Potreben okrepöila. Neki gospod, ki se Je nabajal takrat v gostilni, hotel je po- dariü v svrho, za katero je hotel mla- denič nabirati denar, kakor se nam pri- Povednje, 2 kroni, a opustil je to, ker ttlü ni dopadla mladeničeva opazka, češ, J'i bi ne bilo bolje, da bi ilovek te dve *r°ni zapil, nego pa da jih mora izročiti 1 r- Gregorčiču. Gospodinja, ki je mla- üenica poznala, opozorila je druge ljudi 'la mladega sleparja, in tako priäel je pod 'juö in je svojo goljufijo tudi že priznal. ^abral je že precejänjo svoto denara, ^tero je pa vso zapravil. Opil se je ekega dne tako hado, da ga je morala P°licija na ulici pobrati ter spraviti pod »lreho. Star je äele okolo 17 let. Bog . J) "a bi bil to zadnji njegov vapeh na tem Polja. Plesnl ven^ek „Slovenske Čital- Ce ' v (ioricl bode 11. februvarja t. 1. * draštveni dvorani. Začetek ob 8.Va uri ^'vvr- Oprava Salonika. Vatop -» ¦-':---- ud(->m in vabljenim gostora. One družine, ki ao se navadno ndeJeževale (TM'taini^kih plesov, a niao zdaj po ponioti dobile vahil«, naj se blagovolo oglasiti pri čilalniškem iiuvaju. l'opravek. ».Slavno uredni^tvo. Ozirajo se na § 19. tisk. zak. zahte- vam, da sprejmete na članek „Shod žu- panov in podžupanov v Sežani" (at. 9., dan 31. januvarja 1905 domače in razne novice Vašega linta) v prihodnji ali tej šlevilki naslednji popravek: Ni res, da sem izrekel glodeobčin- skega reda v svojnm poročilu na župane in podžupane grdo in ostudno neresnico, ko sem trdil, da so glasovali za dr. Gre- gorčičev predlog tadi napredni poslanci. Z dr. Gregorčičevim predlogom, ki je imel pred očmi odložitev zakonskega na- črta z dnevnega reda, poizvedbe pri ob- činah in predložilev z morebitnimi pre membami in z novim volilnim redom v prihodnjom zasedanju, sum sestrinjal jaz kot napreden poslanec polnoma in sem za ta prodlog ludi glasoval. Glasoval pa je 7;a ta prodlog tudi napredni poslanec A. Štrekelj, ki je v tej zaderi že ob ökupnem razgovoru z nami popolnoma sogla^al. Ni res, da sem v svojem poroöilu zahleval, da bi moral dr. Gregorčič po- tem, ko je zgornji njegov predlog padel, predlagali §e prehod v podrobno raz- pravo. Ta predlog o prehodu k podrobni razpravi je stavil v dolični seji koj po odklonitvi dr. Gregorči^evega predloga v smislu predpisov opravilnega reda poro- f'evalec sam, ki je bil dr. Marani. Ni res, da so to podrobno razpravo preprečili oni poslanci, llalijani in slo- venski „uapreilnjaki", ki so glasovali za sprejetjo on bloc, to jo broz razprave. Osobito ni res, da jo ta prodlog za raz- pravo en bloc, to je brez podrobne raz- prave, stavil polog mono sedeči dr. Tuma. Res je temveö, kakor sem poročal in ka- kor je to razvidno iz deželnozborskega sejnega zapisnika z dne 9. nov. 1904 tocka 4, da je ta predlog po zaključnem predlogu poročovalca dr. Maranija stavil z italijanske strajike poslanec conte Pa- nigai kot poseben formalen predlog, proti kateremu bi se bilo posebej apreti. Ker se nobeden slovenskih poslancev ne ene ne druge stranke temu ni aprl, je obve- Ijal, kakor sem poročal v Sežani, soglasno in brez agovora z ene ali druge strani formalen predlog conte Panigaia za raz- pravo občinskega reda en bloc t. j. brez čitanja posameznih določb, ter se je zakon na to brez čitanja v moje nemalo in v zbornici tadi izraženo ogorčenje z ve- čino glasov sprejel. Popravljam torej neresnično trditev v onem članku, da sem glasoval jaz proti predloga dr. Gregorčiča, kakor tudi ni res, da sem glasoval za dr. Tamov predlog, naj se sprejme novi občinski red en bloc. Kot neresnično zavračam konečno trditev, da ne poznam opravilnega reda naše zbornice ; nasprotno sem ta opra- vilni red ob vstopu v zbornico in pozneje ponovno natančno preglodal, kakor je to vsakega poslanca dolžnost. V G o r ic i, dne 31. januvarja 1905. Dr. Treo, deželni poslanec." Dostavek uredništva. — Sprejoli smo la popravek dr. Treota, čo tadi ne odgovarja povsem določbam Öl. 19. tiskovnega zakona in javnimdejstvorn. — Ni res, da poslanec Štrekelj ni gla- soval proti predloga dr. Gregorčiča, da bi se novi občinski red vrnil deželnemu odboru, marveč zatrjuje naš poročevalec, ki je bil pri dotični seji dež. zbora nav- zoö in je na vedenje poslancev natanko pazil, da je naše poročilo v tem oziru popolno resnično. — Da je tadi dr. Treo glasoval proti temu predloga, pripovedo vali so nam kot prav gotovo rodoljubi, ki so bili pri seji navzoči inkaterimmo- ramo verovati vsaj toliko kot kateremu „naprednemu11 poslancu. — Res je, da dr. Troo je v svojem poročilu na shodu Županov in podžupanov v Sožant zahte- val, da naj bi dr. Gregorčič, potem ko je padel njegov predlog o odložitvi obč. reda predlagal prehod v podrobno r8z- pravo, ter da je namigaval, da ta opu- Btitev dr. Gregorčiča je kriva, da je bil novi oböinski red sprejet. Dr. Treo piše namred v svojem glasilu doslovno : „Za slučaj pa, da bi ta (Gregorčičev) pred- log padel, je bilo izrecno dogovorjono, da (Gregorčič) zahteva čitanje in raz- pravo o zakonu." — „Nastalo je (vsled predloga conte Panigaia) nekaj malega mrmranja tarn, kjer sedi vodja drugo slo- venske stranke, dr, Gregorčič, od na- sprotne italijanske strani se je öul glas: .,ali sprejmete zakon en bloc ali pa pade," (ta glas je bil zvezan s primerno ojstrim pogledom dr. Marani ja na omenjeni ko- nec alovenskih sedež^v) •- In zastonj s«»m čakal zahleve, naj so znkon r:ita in o njem otvori razprava ! !M Res jo, da podrobno razpravo o občin.skom rodu ho propročili oni ponlanci — - Italijani in slovenski „naprednjaki" — ki so glasovali za sprejetje en bloc, ker li poslanci so imeli pri glasovanju, kako naj so obravnava občinski red, ab- solulno večino, s katero so zmagali in dosegli on bloc-obravnavo. Kat.-narodni poslanci so p o r o g- Ijivo in ironiöno pritrjevali aloven- sko-italijanski liberalni zvezi pri gonji za on bloc-obravnavo ter so bili popolno prepričani, da pri tej zvezi je vsak upor in vsaka razprava o občinskem reda brez pomena in brez uspeha, davkopla- čevalcem celo v äkodo, ako bi se radi podrobne razprave občinskega reda za- sedanje dežtlnega zbora podalj^alo in podražilo. Le politični otročaj dr. Treo je bil ogoröen — morda celo iznenadjen, — ko je pri meritornem glasovanju, ali naj obvelja novi občinski red ali ne, novi oböinski red obveljal in sicer tudi z njegovim glasom \n z glasovi „na prednih" tovariäev AI. Štreklj» in vodi- telja dr. Tame, med tem ko so kat.- uarodni poslanci glasovaii proti novemu oböinskema redu. Ko je älo za to, al* naj se o no- vem oböinskorn redu hitro sodi ali p o Č a s i (en bloc ali pa podrobna raz- prava), so vsi slovonski poslanci glaso- vali za to, da sodba naj bo h i t r a. — Ko pa je bilo treba izreči sodbo, ali naj novi občinski red oživi, ali naj ostane mrtev, so kal.-narodni poslanci glasovali za smrt, Italijani s slov. „naprednjaki" pa za ž i v I j o n j o novega obc". reda. Od sprejetja ali odklonitve novega obč. reda na Najviäjem mostu bo odvisna njogova usoda. Ni res, da formalnemu predloga conte Panigaia, da bi se novi občinski red en bloc obravnaval, se ni od slo- venske strani nikdo uprl, ampak res je, da dr. Tuma, BOsed in zapovednik dr. Treota je v polemiki proti predlogu dr. Gregorčiča priporočal, naj se sprejme oböinski red, kakor gaje predlagal pravni odsek, nepremonjen. ler je pri tem po- sebno pohvalil doloöbe novega oböinskega reda o oböinskih tajnikih in oobč. knji- govodstva ter „napredno" opazil, da je bolje dati kmetu v roke obö. red nego molitveno knjigo. Res je sicer, da dr. Treo ni glaso- val za predlog dr. Tame, paö pa, kakor nam veö priö zatrjuje, za predlog conte Panigaia, naj so sprejme novi obö. red. Res je, da dr. Treo ne pozna opra- vilnega reda dež, zbora, kar je dokazal, ko je od dr. Gregoröiöa zahteval, naj bi stavil predlog, katerega po doloöbah omenjenega opravilnega reda stavlja po- ročevalec in katerega je tadi ob tej pri- liki stavil dr. Marani, kakor mora dr. Treo v svojem popravku (popravljajoö sebe, a ne naäih trditev) sam priznati. Dr. Treo pa ne pozna niti deželne ustave in temelj- nih državnih zakonov, kajti ko je bila njegova volitev v deželni zbor ovržena, je zahteval, da se ma potrdi ta sklep dež. zbora, da se pritoži proti njema — pri najvišjem sodiäöa ! 0 uboga juatica, kako imaä zavezane oöi! Izpred sodišča. — Oni JoBip Remec iz Sempaßa, ki je, kakor smo svojeöasno poroöali, prodal nekaj kož, katere so bile last tuk. trgovca z usnjem, g. Colledanija, in ki so bilo Remecu izroöene v stroj, obsojen je bil zaradi poneverjenja na 7 meaeöno jeöo. Tržaski kvartet na godala lok. — Jatri dne 8. t. m. priredi svoj izvan- redni in jedini koncert in sicer v gle- daliäöni dvorani tržaški kvartet na go- dala lok, in sicer svira na 1. gosli prof. Avgast Jankovich, na II. prof. Joaip Viezzoli, na violo prof. Evgen Ballarini in na cello prof. Dino Baraldi. Spremljal bode ta kvartet na glasovirju pijanist Evzelij Curelich. Vspored : 1. Bethoven : Kvartet v A Durn St. 5 op. 18; 2. a) De Angolis: „Andante roligio.so", b) Bozzini: „Kolo veäö" ; 3. a) Grieg: „Romauca" äz kvarteta op. 27, b) Čajkovski: „Adagio s sordino" iz kvartela op. 11, c) Berodin: „Scherzo" iz kvarteta N. 1. Vstopnina : Sedeži I. do V. vrste 3 krone; od VI. do XI. vrste 2 kroni in slojiäöa 1 krono 20 vinarjev. Plesni venfok kole§ar(4kega dru^tva „Oorica" v „Trg. Domu" f». t. m. je bil lep dokaz, da še delajo draätvo. Udeležba jo bila velika. Plea jo priöel ob 9. uri ter trajal pozno v noö. Veöina gostov je ostalo do konca. Mod odmorom se je vršila po dvorani polževa dirka, pri kateri je nastopilo 7 dirkaöev, Daril je bilo troje. I. darilo je dobil g. Čuk Elija; II. darilo g. IvanöiÖ Ninus; 111. darilo g. Jeretiö Albin. — Nadaljo na- znanjamo, da se je kolea. društ. „Gorica", katoro je imelo svoj dosedanji sedož „pri Petelina", Nanska ulica 7, prcHelilo, in sicer v hotel „pri zlatem jelenu", Ozka ulica 7. Soba zraven kegljiäöa. Rojaki! zanimajte se bolj za naše koles. društvo, katerega novi odbor hoöe za- naprej neamorno delovati na to, da do- aeže tem bolj svoje namene, ter blago- volite pristopiti v druälvo. Vstopnina je 1 K, druätv. znamenje 2 K, meseenina 40 v. Denar in pisma je poäiljali na odbor. K Stevilnemu pristopu vabi uljudno — odbor. Raz§tava izdelkov rokodeUkih učeucev polit. okraja sežaiitikc^a v Sežaui. — Prihodnje jeseni namerava prirediti tukajžnje oskrbniätvo zavoda za pospeševanje obrtnosti v Sežani razstavo izdelkov rokodelskih uöencov in sicer za ves politiöen okraj sežanski. Natanöneje o tem poroöali bodemo prihodnjiö. Nesrcča na železniei. — V so- boto popoladne okolo 4.'/2 are promikali so z zelezniäkim strojem na južnem ko- lodvoru zelezniäke vozove. ŽelezniSki delavec 30 lelni Matevž Budal, ki je im»l nalogo pripenjati vozove drugega k dru- gemu, priäel je tako nesreöno med dva „puferja", da sta ga skoro zmastila. Ne- areöneza prenesli so v tuk. bolniänico. Obsojen irredentist. — Vöeraj ae je vriila na Dunaja na deželnem kot kazenskem sodisöu kazenska razprava proti 22-letnemu pisarja pri trža^kem magistratu Vidasso zaradi pomnoževanja in razäirjenja neke irredentovske himne. Vidasso bil je obsojen na jeden mesec strogega zapora. Loterijske ätevilke. 4. februvarja. Trat......15 78 7 82 14 Line......32 35 19 23 87 ? Cudovitost! ^ 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Kraana uru z lepo verižico, točnii, z 2-l«;tnim jamstvom ; izborna Laterna Ma- gica s 25 krasnimi slikami, zelo zabav- na; 1 elegantna zaponka najnovejji la Qou, 1 lepa kravatna igla s simili-bri laTitom, 1 prekrasni koljer iz orijontal- skih biserov, najmodernejäi nakit z:i dame s pat. zakleponi, 1 krasna usnjala denarnica, 1 eleganten ustnik za smodk«; L janterjem, 1 garnitura najfuiejših Döble zlatih gumbov s pat. zakleponi za srajce in zapestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, kra8iio toaletno ogledalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reöi za pisalne po- trebäÖine in 200 kosov raznih reöi z:i domaöo rabo. 326 kosov z uro, katera je sama toliko vredna, na dobi proti poätnemu povzetju za 2 gld. 10 kr. od i zaloge S. Kohaue, Krakuvo st. 15. I Za nepristojeno Be denar vrne. Vüliko t \. pohvalnih pisem. jf. Vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem. kl so ob smrti ljubljene soproge, oziroma matere Rozine Foniž roi. Poščii kakor koli sočustvovali z iiama, bodi že z udeležbo pri spre- vodu, kakor tudi z izrazom so/.alja v besedi in črki se prisröno zahvaljujeta soprog in hči pokojnice. L } J. Crnko, župnik v Vuhredu y na Stajerskera, ypri- ' ^% čuje, da je uporabljal ^•^ z najboljäim uspebom > železnato vino G. Piccolija, dvornega za- ^ ložnika Nj. Svotosti in lo- karja v Ljubljani. ( Pollitrska stekl. velja 2 K in ^ se vnanja naročila z obratno pošto izvräujejo. ^^. St. 325 ~Öp7 Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. 6 e t r 11 e tj a 1. j. mesecev oktobra novembra in decembra 1903 začne v ponedeljek dne 6. inarca 1906. ter ae b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnatelj8tva zaHtavlJalnioe in ž njo /dmžeiie hraniliiice. V Gorici, 1. januvarja 1906 Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3 Ivan Bednarik priponu-a svojo knjigoveznico v (torici ulica Vetturini št. 3. M K D /ajaniceno-pristen se prodaja na drobno v sveöarni J. kopaC (Jorica, ulica Sv. Antona St. 7 pu sledečili ccnali : Med izpihani pomladanaki bcli kg K 120 „ „ jusenski ....„„ 1-20 » v Salju........„ „ I'" >» ™*J«».........,,»1#- ,, /.a pitunj*» č«'l)cl ... • „ „ l"2ü L Na debelo po znianlh cenah.| Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na leden- ske ali mesečne oboroke. Slroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti. Pri poroča se slav. občinstvu. Samo enkrat ^.,, naj vsakdo kupiti svoje polrebščine pri Ivrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, . Slepšegain kakovosti primerno cenega blaga, j pkakor se tu dobi. ' l Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za Jeneiisko in /imnko sezoiio v nedoHe«ljivi izberi kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci. predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svlle. fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. auijQS pun pueijai ö as iqoQ -aq 7. izeAz a j| uijbj 'npiq ui 0|jQd9j)j 9s[|oq[eu Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z xolozjeni Konjedie & Zajec Gorica, prefl laištofijo He?. 5 in poämziiica if kiii „Moola". Za ('•as Htavbe priporo^a V86 stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, covi za stra- niäca itd. hna v zalo^i orodje za vsa rokodelstva i/. nujbolj slovočih tovarn. Opo^arja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimeriio nizkih cenah. MHHHBM Edina zaloga | ¦ - J I 1 stavbenih nositeljev l1111*1""! v Gorici. • 1 Pocinkana äica za vinograde po jako ani&anih cenah! Pozo r! KllO kroilO uagraile izplačava vnakenui, kdor dokaže a potniili najine novo «imerikaiske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kroa blaga. Prosiva aahtevati liatke ; 9pBiSßn ono.ni oua jjoao^ Poaor! Eno krono na^rade! „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Ifeliha zaloga Pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih prittna- nih vinogradov. Dotitavlja uu dom in ra/pu- siljit |io /elezuioi na vwe kraje avwtro-operHke moiiamije vhü- Uih od 56 1 naprej, Na /abtevo poHÜja tudi u/oimc. Zaloga piva „Delniške dru&be adruSenih pivovaren Žalec-lMŠki Trg in plaenjskega piva „pra- zdroj'1 iz sloveče češke „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalerega «e otl- daja 1« nadebelo od 1U0 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI Sprejema hranilne vloge katere obrestujo po 4Vü°/o polumesečuo; ne- vEdignene obrestipripi- siije konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje poaojilnica sama. Posojila udom na onebiii kredit i»o 6% in na vknjižbo po 6V/0 „Centra Ina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo raöune, katere obrestujepo dogovoru. Uradue ure vnak dan od 8. ure zjutraj pa du 1. ure pupolndne.