KATOLIŠK CERKVEN LIST. „Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr„ za četert leta 1 si. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za i-etert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide ..Danita dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 14, grudna 1888. List 50. Sveti misijon. (Konec.) Odperl pa ae ti bo zdaj tudi jasen pogled v bodočnost. Sledeč pazljivo misijonskim govorom, spoznal boš dovoljno svoj vzvišeni poklic, svoj namen, za katerim ti je hrepeneti. Previdel boš. da je tvoje serce vstvar-jeno za Boga, in da ti je perva dolžnost hrepeneti po Bogu, da boš enkrat tudi ž njim v nebesih združen. Jasno boš gledal pred seboj nevarnosti, zapreke, si so te doslej od Boga od^račevale, videl bož zveze, družbe, ki so te doslej na s»et in njegovo poželjenje priklepale. Videl pa boš tudi p ed seboj pot pokore in pot križa, ternjevo, ozko, stermo. a edino pravo pot do nebes. Spoznal boš nevarnosti, ki te cd nje odvračujejo, in izprosil si boš od Boga milost, ki te bo oserčevala, da srečno premagaš vse sovražnike svojega izveličanja. Terdni sklepi porodili se ti bodo v skesanem serci, dobre misli bodo te navdale, in objela te bode sveta želja le Bogu živeti, da rešiš dušo svojo. Kdo bi ne želel doseči vsih teh blaginj? Sveti misijon jih bode podelil slehernemu izmed nas. ako le hočemo. In kaj nam je v ta namen storiti? Treba je. da se na ta čas izvsličanja skerbno pripravimo in se svetega misijona prav pridno vdele-žujemo. 3. Preden je očitno nastopil Jezus Kristus, je klical ob reki Jordanu sv. Janez Kerstnik: pripravite pot Gospodu, in opominjal je k pokori. Priprave je bilo treba takrat, priprave treba tudi sedaj, če hočeš, da pride kraljestvo božje v tvoje serce. Pripravi se za sv. misijon po zunanje, na telesu. Opravi, kolikor mogoče, že te dni opravila, ki te čakajo za prihodnje dni, da boš ob misijonskem času odložil posvetne skerbi in trud za vsakdanji kruh. Vem, da se jih bode mnogo izgovarjalo s tem. da nimajo časa, da ne mogo pustiti svojih opravil itd., in kar je še hujše, skušali bodo s temi izgovori tudi druge za seboj potegniti. Ali, govorimo odkrito: kdor res nima časa. tudi Bog izredne pobožnosti od njega ne zahteva. Večina izmed nas pa si bode vsled previdne razdelitve časa vsaki dan pridobila priliko vdeležiti se vsaj ene misijonske pobožnosti, ali zjutrai, ali čez dan, ali zvečer. V tem storimo torej, kolikor moremo brez škode sebi in drugim, ki naše pomoči, našega dela potrebujejo. — Natančnejša pa, ker imenitnejša bodi naša priprava oa duši. In to začnimo izverševati precej danes. Vsako imenitno opravilo začenja kristijan z molitvijo. Imeniten za čas in večnost nam je sveti misiion. To je v pravem pomenu besede sveti čas milosti io dobrot božjih. Iu če jih hočemo sprejeti za-se, in če jih privoščimo tudi drugim, prosimo jih v goreči molitvi od Gospoda, ki deli milosti in dobrote svoje onim. ki ga zanje prosijo. Koliko pač nam je prositi za se! Treba nam pravega spoznanja svojega dušnega stanu, kesanja. pokore, stanovitnosti. Odkod bomo vse to sprejeli, če ne od Boga. od katerega vsak dober dar pride? Prosite toraj iu se vam bo dalo. da bo popolno vaše veselje! — Prosimo pa tudi za druge, posebno z« tiste, katerih izveličauie uam je posebno pri serci: mati za svojo posvetuo hčer, oče za svojega zgubljenega siua. otroci za mlačne stariše; molimo posebno za zastarane grešnike, za tiste, ki so že na kraji pogube: molimo eden za druzega. da bomo ohranjeni. Zraven tega pa nam bodi sveta dolžnost, že kolikor mogoče pred misijonom odpraviti za der ž it e. ki nas od dobre spovedi odvračujejo. Skušnja namreč uči, da prav posebno zaderžKi. ki niso o pravem času odstranjeni. človeKa tako daleč privedejo, da npovei morda za dolgo let opusti. Imaš torej na vesti krivično, tuje blago, o skerbi da bode skoro v pravih rokah, — in lahko boš stopil k spovednici. Ti dolgo sovraštvo razjeda serce. podaj roko svojemu nasprotniku. — in lahko boš stopil k spovednici. Čiviš dalj časa v vedni grelni priložnosti in nevarnosti, v pregrešnih zvezali itd.. — raztergaj že danes te vezi hudobuega duha. odpovej se svoji dosedanji družbi — in lahKO boš stopil k npoved-nici. Predragi! Storimo, kakor je učil /adnji prerok, Janez Kerstnik: Pripravite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze, vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora iu vsa i grič uaj se poniža; kar je krivega, bodi ravno, kar je ostrega, gladka pota. In vse človeštvo bo videlo zveličanje božje —povsod i se bodo pokazali sadovi sv. misijona. 4. Slednjič: kako sc v delež ujiu o sv. misijona? Glavni odgovor na to važno vprašanje bodi: s pravim namenom, zato, ua si očistimo svojo dušo, da se v dobrem poživimo i u vterdimo. Zato ue vdele-žujmo se misijona iz gole radovednosti, le prisiljeni, s^Jjč^jj-r iz drugih posvetnih vzrokov. Svete reči so /.a si ljudi, ali za take, ki po svetosti vsaj hrepene. Da najdeš izveličanje, išči ga resnobno, marljivo, stanovitno. Zato pa skerbi, ijubi kristijan, in priporočaj tudi drugim, sebi izročenim, da se pridno vdeležujejo misijonskih pridig in pobožnosti. Marsikoga, ki v začetku ni bil pripravljen za sv. misijon, je ginila in pretresla kaka pridiga, da se je nepričakovano spreobernil; zakaj močua je milost Božja o misijonih. Sveti misijon ni čas dobička telesnega, marveč dušne hrane, to pa najdemo v molitvi iu premišljevanji resnic božjih. Da pa bode milost božja tudi zares našla pot v naša serce, skerbimo pred drugim, da se dobro za spoved pripravimo. Nikar ue odlašaj do zadnjega časa; kar si sklenil, iz-verši hitro! Bodi ne samo poslušalec, marveč tudi spol-novalec besede božje, in pokoj bodeš našel svoji duši, mir svoji vesti. Preljubi! Na pragu stojimo — tako vsaj upam — nove. boljše dobe dušnega življenja. Obdaja me veselo prepričanje, da bode marsikdo celo na smertni postelji z veseljem spominjal se misijonskega časa, ko je slekel starega človeka in oblekel uovega, pravičnega in svetega. O. da bi se to pač sploh zgodilo! Zdaj je prijeten čas, zdaj so dnevi izveličanja! Verzimo torej od sebe dela teme, iu oblecimo orožje svetlobe! — Skleueui z željo, da bi sveti misijon, katerega obhajamo po milosti božji, zveršil se v nas vseh dušni prid in slavo Božjo. Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa! To nam dodeli trojedini Bog na priprošnjo preblažene Device Marije, ki je pomoč kristijanov. na prošujo gorečega misijonarja sv. Frančiška Ksaverija, faruega pomočnika sv. Jakoba apost. in vseh svetuikov božjih. Andr. Karlin. Čertice iz Serbije. (Katoličan med serbskimi nekatoličani.) (Dalje.) Dete novorojeno kopljejo berzo v merzli vodi, kerst pa odlagajo po več dni — celo tednov; duhovščina strogo nasprotuje temu odlašanju, vendar se ta navada ne odpravi. Ko je dete kerščeuo, je velika gostija, pri kteri mora tudi svečenik kerstitelj biti. Neke dneve po kerstu dojdejo stare žene, kterim narod nima očitati kaj nezakouitega; te jemljejo dete zaporedoma v naročje, ga ogledujejo, in vsaka mu predpove, kaj in kašo mu bode življenje. To spominja na naše nekdauje rjeremiceM (menda „rojeniceu) in rvile.w Rekel sem pri neki taki priliki, da to „proricanjeu je prazen govor; ali berzo so mi stari, posebno žene, ugovarjali in naštevali zgodkov, da so se bojda istinito zveršili, ka-koršne so jim pri koljevki (zibelO „proricale viešticeu; a kasneje so jim to kazale majke — češ da; jaz jim na to rečem: Dragi, ako dojde 5—10 žena in vsaka mnogo i vsakoverstno poveda o detetu, kakavo da bode, kaj se mu bode v življenju dogodilo, in kakove čudi ali značaja bode; more se več ali manj obistiniti in tako dogoditi, ker vsacega človeka spremlja v življenju žalost in veselje, sreča in nesreča, zdravje in bolezen i. t. d. Vsi so omolknili, kar je znamenje, da morebiti se jim je to zdelo bolje istina, nego ono proricanje v tem smislu. Kadar dojde v serbsko hišo znanec, prijatelj i. t. d., ali ptujec po kakem opravilu, vsi domači vstanejo, moški si rokujejo in se pozdravljajo, kakor je bilo že povedano, ženska med tem donese stolac (stol) in ga po- gerne z malo preprogo, došleca vljudno prosi, naj se vsede; sedaj ostanejo sami moški v razgovoru; ženske se vse odstranijo. Kmalo donese jedna vode s sladkorom in slivovico, na to pa černo kavo; potem ta ženska stoji z daleč s sramožljivo povešenimi očmi in čaka na strežbo. Kadar je obed ali kakova gostija, nikdar niso ženske z moškimi vred pri mizi; one jedo v kuhinji; jedna pa vedno čaka stoječa blizo vrat za dvorbo (postrežbo). — Kakor sem že opisal izbor neveste in zaroko pri cerkveni slavnosti, kmalo potem ideio očetje ali starešini zaročencev k svečeniku, da mu to naznanijo; on jih izpraševa o vsih ženitbenih zadevah in vzrokih; ko se dogovorijo, reče jim, da naj ta ali ta dan dovedo k njemu zaročenca. Sedaj ide oče ali kdo starejših z ženinom, ravno tako nevestin z nevesto k svečeniku; ta jih izpraševa kerščanski nauk in druge ženitbene zadeve, osobito, ako se s pravo prosto voljo drug drugemu po-dasta v stališ sv. ženitbe. Oklici se javljajo v ceravi tri nedelje in v občinski hiši pri sostanku vseh mož tiste občine. Ženitbenih pisem nikakih ne delajo, samo vpiše se v knjigo v občinski pisarni, da se ta dva vverstita v ženitbeni braK, *) od kod, iz ktere obitelji je nevesta. Dote ali deleža nevesta od svojega doma ne dobi nikakovega, samo obilno platnene robe in pa srebernjake (tolarje), zlate (dukate), ktere nosi slovesne čase na glavi in na persih. Žeuinovi oče ali starešina mora za devojko-nevesto dati dar njenemu očetu ali starešinu; berhkejša, izverst-niša in sposobniša ko je deklina, več se mora za njo darovati, od 10 — 100 dukatov, ti denarji ostanejo v korist vse njene rodbine v hiši, kjer je ona doma. Ima pa nevesta ali potem žena, ko bi vdovica postala, pa bi ne mogla med moževo rodbino živeti, pravico, na svojem rojstnem domu ravno tako, kakor ostali domači, zamore nazaj domu priti; na svojem rojstnem domu vsi imajo jednake pravice; stareji je „gazda", vendar brez ostalih moških udov obitelji no sme in ne more kaj storiti ali vkreniti. Iz tega sledi, da je v jedui hiši več oženjenih. Žene se verstijo v odločenem poslu, vsaki teden je jedna gazdarica. in tako se verstijo druga za drugo. Tožiti ženska pri gosposki ne more, niti velja za svedočbo (pričo). K poroki v cerkev se peljejo v lepem svatovskem narodnem oblačilu; pri nevesti derži jeden mladeneč v vsaki roki po jedno veliko svečo voščenico; ravno tako pri ženinu; te sveče se dajo cerkvi v dar. Dospevši v cerkev, stopita ženin in nevesta pred stojalo v sredini cerkve, na kterem je slika, predstavljajoča praznovanje cerkveno v onem času; svatje ju v polokrogu obstopijo. Svečenik dojde v liturgičnem ornatu. Pjevajo se dotične molitve in evangelje o ženitnini v Kani galilejski. Blagoslovi se vino. To vino poda svečenik ženinu, ta pa nevesti, in ta zopet ženinu. Med tem govori svečenik: »Uzmita i pijta ovo blagoslovljeno vino, da budeta v pravcati ljubavi jednoga i srca jedne duše; kano jest Hrist promenio vino u svoju krvljo, tako se promenita obojica u jedni sveti brak ženitbeni, u ime Otca, i Sina, i Duha svietoga." Na to svečenik čita obširni nauk o svetem zakonu in poduk življenja zakonskega; prav izverstno in tehtno je vversteno, katoliškemu nauku v tej reči popolno jednako. Sedaj vpraša trikrat ženina: „Uzimlješ ti J. J. ovu prisutnu zaručnicu J. J. sa prostom voljom i srdcem za svoju ženu po načinu Božjem i svete majke crkve.u Ženin odgovori: „Da, tako jest, uzimljem. Ravno tako *) Arabska beseda = zakon, šenitranje, is barak =a blagosloviti. vpraša nevesto. Potem svečenik pelje ženina in nevesto okolo „8vete slike" v sredini cerkve med pjevanjem cerkvene molitve. Blagoslovi venec; vzame ta blagoslovljeni venec v roko, ga položi ženinu na glavo, potem nevesti, vsacemu trikrat; to trojno prelaganje venca z glave jednega na glavo druzega dela v podobi križa in vmes izgovarja: »Vienčam te u ime Otca, Sina i Duha svietoga." Na to skleneta roke ženin in nevesta. Svečenik položi na roke konec štole, ju blagoslovi in z do-tičnimi besedami zaveže v nerazvezljivi dosmertni ženit-beni brak. Blagoslovi perstana in jima ji poda z opominom k zvestobi. Zdaj pelje venčana trikrat okolo imenovane slike med pjevanjem molitev; sedaj sledijo obhodu tudi svatje. Vsi polagajo v srebernem in zlatem denarju darove na krožnik pred sliko. O sklepu čestita svečenik ženinu in nevesti vse dobro na duši in na telesu, kakor tudi svatom. Blagoslovi vse, jim da poljubiti križ, in cerkveno opravilo je končano. Iz cerkve izšli posedajo na vozove in se vozijo na okolo po ulicah ali druzih potih. Cigani pa svirajo. Svatbena gostija terpi 3—5 dni; veršijo se pri tej gostiji narodni običaji, ki so pa že v mnozih knjigah opisani. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljnbljane. (Cesarjeva 40letnica v šolah uršu-linskih. — Konec.) Govor čast. g. kateheta A. Keržiča. Zares Ijubeznjiv, vesel, prav očetovsk praznik obhajamo danes, ko se radostno spominjamo štiridesetletnega slavnega vladanja presvitlega cesarja našega Franc-Josipa I. Ravno včeraj je minulo 40 let, ko so 2. dec. 1848 naš preslavni vladar — takrat cveteč 181etni junak — zasedli cesarsKi prestol mogočne Avstrije, ko so v krepko roko sprejeli cesarsko žeslo preljube naše skupne domovine. Štirideset let delavnega življenja je že za navadnega človeka preimenitna doba, kaj naj še le rečem o štiridesetletnem slavnem vladanji mogočnega cesaria! — Ni se vam toraj čuditi, če so se letos po vsem Avstrijskem, zlasti pa še po Slovenskem, takorekoč drug pred drugim sku ali, kako bi lepše pokazali svojo hvaležnost in neomejeno vdanost do serčno ljubljenega vladarja. Otroška ljubezen in hvaležnost do predobrot-ljivega očeta je tudi nas tukaj sem zbrala, da obhajamo prekrasen družinski praznik. O kako srečni bi bili danes, ko bi imeli tukaj pred seboj preljubljenega cesarja, ko bi mogli od blizo zreti v njegov mili očetovski obraz! Kako bi se jim iz globočine svojega serca zahvalili za vse dobro, kar smo v teku 40 let sprejeli iz njihovih predobrotljivih rok! Kako bi jim navdušeno častitali, in srečo in nebeški blagoslov voščili še za prihodnjost! Kako bi potlej radostno poslušali iz njihovih ust spodbudljive nauke in opomine, 8 kterimi bi nas gotovo blagovolili osrečiti v odgovoru! Pa toliko sreče nimamo; zbrali smo se le pred lepo ozaljšano podobo milega vladarja. Vendar nič ne marajte; če tudi ne morete iz ust presvitlega vladarja samega slišati osrečujočih besedi in spodbudnih naukov, dovolj glasno nam govori prelepi zgled prevzvišenega vladarja! Ker se o takih prilikah, kakor je današnja naša svečanost, govori le o veselju in sreči, želim zdaj tudi jaz spregovoriti besedico o sreči ter rečem: srečen so naš presvitli cesar, pa osrečujejo tudi vse svoje narode. — Marsikteri je že rekel: „0, ko bi bil jaz cesar, kako bi bil srečen!" Pa v svoji priprostosti gotovo ni premislil, kaj želi, kaj govori. Cesar niso že zato srečni, ker so cesar: o. cesarjevo življenje je težko življenje, polno skerbi in težav, in pa kako odgovorno pred Bogom in pred ljudmi! In veliko kraljev in cesarjev je bilo že nesrečnih na svetu. Ako pa vendar terdim, da naš avstrijski cesar so srečen mož, srečen vladar, moram imeti za to svoje dokaze in razloge. Lansko leto nam je podala »družba sv. Mohorja" knjižico z naslovom: „Osmero blagrov na svetu, ali dolga pridiga za kratkočasno življenje." V tej knjigi sem na široko razložil resnico, da le oni je zares srečen na svetu, kteri je s terdno in junaško voljo izpravil iz serca vse strasti in hudobije ter svojo dušo ozaljšal s kerščanskimi čednostmi; le oni, kteri gre po cesti, ki pelje v nebesa, gre ob nem tudi po poti. ki ga privede v časno srečo. Ako se toraj na to edino pravo stališče postavimo, moramo po vsi pravici blagrovati in srečnega imenovati našega preljubljenega vladarja, ker vemo. kako so pobožnega serca, kako plemenitega značaja, kako dober in goreč kristijan. -Že iz otročjih let se tako gin-ljive reči pripovedujejo, kako so bili že takrat milega serca naš sedaj tako slavno vladajoči cesar Franc Josip. Stari oče Franc I so malega vojvoda silno ljubili ter radi seboj jemali na sprehod. Nekega dne se sprehajata blizo vojaka, ki je stal na straži. Plemeuitemu dečku se vojak smili in poprosi zauj dani. Stari oče mu z veseljem dajo denar, uaj ga podari vojaku. Deček ves redosten teče in ponudi denar vojaku; toda vojak na straži se ne sme zmeniti za nobeno reč, stoji kakor bi bil lesen. Žalosten priteče nazaj blagi deček; a stari oče mu reko, naj mu da dar v telečnjak (karnistro); a tudi to se mu ne posreči, ker je premajheu. Še le tedaj, ko ga prizdigueio. da more oddati vojaku izpro-šeni dar, je potolažeuo dečkovo plemeuito serce! Ta dobrotljivost jim je ostala za zmiraj iu se je, kakor se pri kerščanskih čednostih sploh godi. od leta do leta le še narastla. Njih blažena roka, njih zlato serce vsak dan neizmernih blagrov siplje svojemu ljudstvu; dan za dnevom nam poročajo raznoteri listi, koliko so cesar podarili za cerkve, šole. za pogorelce. po vodi poškodovanim, ia za druge dobre namene. Zuauo je, da so že do leta 1880 iz lastue blagajnice izdali 24 milijonov! Koliko potertih sere so pa v svoji dobrotIjivosti že oveselili. koliko britkih solz ubožnih vdov iu sirot obrisali, koliko revežem pomagali, ne da bi bilo prišlo na dan, za kar nihče ne ve, kakor sami in Oče nebeški! In pri tem je gotovo oveseljeno njih plemeuito serce, saj Jezus sam pravi: »Slajše je dajati, nego jemati." Ali ni tak vzvišen zgled glasen klic do nas vsih, kako moramo biti tudi usmiljenega serca. Ako boste znabiti pozneje v srečnih okoliščinah, da ue bo treba skerbeti — delati za vsakdanji kruh: o nikar ne pozabite, da jih je premnogo, ki ga nimajo, in če ne bo treba skerbeti in delati za-se, — o tedaj skerblte in delajte za druge! Če pa kdo meni, da cesarjeve radodarnosti ne more posnemati, naj pa posnema njih druge čednosti in dobra dela. Kako delavni iu natančni so v svojih težkih in preobilnih opravilih! In da bi mogli vse svoje dolžnosti natanko spolnovati, si spanje prikrajšujejo, zgodaj vstajajo in si komaj najpotrebniši počitek privoščijo. Kako redno je njihovo življenje, kako trezni in z mir ni so v jedi in pijači! Vsak petek in zapovedani postni dan postne jedi vživajo; vsako nedeljo in vsak praznik, prav dostikrat tudi ob delavnikih pri vsih svojih preobilnih opravilih hodijo k sv. maši in • sv. zakramente pogostoma v letu sprejemajo. In kako dostojno in pobožno vse to opravijo! Nikdar se ne sramujejo očitno pokazati svojega verskega prepričanja in serčne pobožnosti. — Bilo je 1. 1852 na Dunaju, 8. dec., v praznik brezmadežnega Spočetja D. M. Veliko ljudi se je gnjetlo po ulicah proti tako zvanemu „Pra-terju." Kar se začuje tenki glas zvončka, ki naznanja, Ua gredo duhovnik previdit bolnika. Premnogo ljudi se le malo, ali celo uič ne zmeni za Jezusa v presv. Rešnjem 'lelesu. ki ga neso mašnik boluiku v zadnjo tolažbo in popotnico v večno življenje. Kar priderdra dvorska kočija; uagloma se ustavi; iz nje stopi lepo oblečen gospod, poklekne, ko gredo mašnik memo in potem jih »premija dalje. In ta plemeniti gospod — bili so cesar Franc Josip 1, takrat še 211etni mladenič! Leta 18«»9 romali so naš cesar v sveto deželo. Ko pridejo že tako blizo Jeruzalema, da zagledajo mesto od daleč, stopijo s konja, pokleknejo iu pobožno poljubijo zemljo, ktero so nekdaj posvetile naj svetejše stopinje, — stopinje Gospoda našega Jezusa Kristusa. In v Jeruzalemu so pobožno se spovedali in sprejeli sv. obhajilo. Glejte, tako glasno nam govori in kliče prevzvišeni zgled našega cesarja. Ali ni, kakor bi nam hotel vsim reči: Ne želite si tolikanj cesarske časti in cesarskih zakladov, marveč želite si cesarjevega serca, njihove plemenitosti, dobrotljivosti, pobožnosti, kerščanske vneme — in sreča vam ne bo odšla niti večna, niti časna! — Pa naš cesar niso le samo za se tako vzvišenih misli in tako plemenitega serca, — ne iščejo le za se prave sreče; ma:več kakor solnce ni le zase svetlo in vroče, temveč razpošilja na vse strani svoje svitle in ogrevajoče žarke, enaso želijo tudi naš cesar oveseliti in osrečiti vse narode, kteri so njihovi očetovski skerbi izročeni. Kakor je Zveličar rekel: „Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce-, enako bi smeli reči, da njih serce ni samo na Dunaju, marveč razdeljeno po vseh avstrijskih deželah! Iu lahiso se reče. da ga ni bilo dneva v dolgih 40 letih, da bi pe bili skerbeli za srečo svojih pouložuih. O tem bi vam seveda ioael veliko govoriti, pa rečem le ob RratKem: Celih 40 let so z junaško roko varovali Avstrijo pred tujimi sovražniki, ki so jo napadali od vseh strani, in avstrijska vojaščina, do ktere imajo posebno očetovsko ljubezen, je njihov ponos in strah tujcem! — 40 let so se z modrostjo prizadevali ohranit! v notranjem mir med raznimi narodi, ki so si po jeziku in uavadah tako različni!— 40 let so se trudili za pravo srečo svojih uarodov — še zlaati s tem, da so varovali pravo kat. vero pred raznoverstnimi sovražniki. Napadi so bili seveda večkrat hudi; vsemu zlu se uiso mogli ustaviti, vendar moramo hvaležno spoznati, da so mnogo mnogo hudega odveruili, kar je po druzih deželah veruike močno stiskalo ali jih pa še stiska! — 40 let so darove delili, kakor sem že poprej omenil! Zato se danes iz globočine svojega serca zahvalimo Bogu, da nam je dal taaega vladarja; goreče nrosimo Boga, naj jih še ohrani mnogo let njim v veselje in zasluge, nam v tolažbo in srečo! Še nekaj imam uaročiti, predno končam. Presvitli cesar so prepovedali vse take svečanosti, ktere prizadevajo nepotrebnih stroškov; želijo pa, naj se v dobro-delue namene oberne, kar bi se odločilo za slavnost, naj se n. pr. zidajo sirotišnice, hiše za reveže, bolnike itd. Vem, da niste v takem položaji, da bi mogle tako hišo zidati; a jaz vam nasvetujem nekaj druzega, kar vam ne bode prizadjalo nikakoršnih stroškov: sozidajte si vsaka v svojem sercu hišico prelepo, ozaljšajte jo vso z žlahtnimi kameni, z biseri in demanti, hočem reči — z lepimi čednostmi in dobrimi deli po zgledu prevzvi-šenega vladarja! — Prepričan sem, da bi vam presvitli cesar, ko bi bili danes v sredi med nami, enake nauke in opomine dajali, če tudi ne prav po besedi, gotovo pa po pomenu take. Pesem. Oj živi Bog cesarja, Premodrega vladarja! Ki štirideset dolgih let Cesarstvu čast je in pa cvet. Oj živi Bog cesarja, Cesarja živi Bog! Oj živi Bog cesarja, Pobožnega vladarja! Ki cerkvi sveti ves udan Zmir v djanju kaže se kristjan. Oj živi Bog cesarja, Cesarja živi Bog! Oj živi Bog cesarja, Dobrotnega vladarja! Ki potnih ro« nam je darov Za ljudstva svoja blagoslov. Oj živi Bog cesarja, Cesarja živi Bog! Iz Ljubljane. (Gospejska družba kerščanske ljubezni sv. Vincencija Pavljanskega v Ljubljani.) Ta družba je manj znana memo druzih, pa stori veliko dobrega; peča se namreč s podporo bolnih, naj bolj ubožnih, in za žensko mladino. Kadar kaka družbenica zve o takem bolniku, se z obiskanjem prepričajo o njegovem stanju, poskerbi se potem za zdravila, zdravnika, za postrežbo po osebah za bolnike odmenjenih, za zdravo juho, perilo, za derva, s pripomočki k plači za stanovanje. To je perva naloga te družbe; druga pa je skerb za ubožne deklice in dekline, ki so izpostavljene marsikterim nevarnostim, kakor take, ki se brez dela potikajo po ulicah. Zato ima družba pribežališče (Azil) za 30 ubožnih šolaric, ki se zjutraj snidejo, izverstno šolo dekliške ubožnice obiskujejo, dobivajo obed in južino, in do večera ostanejo pod nadzorstvom usmiljenih Sester. Tudi po zmožnosti družbe dobivajo kaj obutve, obleke in šolskih reči. — Zlo koristna naprava je tudi šivilska šola, v kteri se šoli odrasle deklice brezplačno vsak dan vadijo v šivanji, dobivajo poduk v kerščanskem nauku po preč. g. špirituvalu J. Flis-u. Se ve, da bi družba sprejemala še veliko ubožnih otrok in mladine, ako bi imela zadosti pomoči. Družba je imela svojo obletnico une dni v god sv. Elizabete in poročilo od 1887—1888 tega dneva. Podpirala je v tem času 120 ubožnih bolnih, in v Azilu je bilo 30, v šivilnici pa 15—20 deklic. Konferenco ima družba vsak torek ob 4ih popoldne v stanovanji preč' g. kanonika Urbas a, ki je družbeni vodja. Shod se prične vselej z molitvijo za žive in umerle dobrotnike in dobrotnice. O Božiču je mladina imela spodbudno božičnico; v oktobru pa je preč. superijor oo. lazaristov Ignacij? Bohm obhajal eksercicije za družbeniško osebstvo in za dobrotnike. Vsaki mesec gosp. kanonik Urbas opravi eno sv. mašo za družbene potrebe in za umerle. Stanovanje za svoje naprave itd. ima družba na Poljanah št. 32. Predsednica je prevzviš. gospa grofinja Sofija Auers-pergova; podpredsednici bar. Ana Lazarini in gospa Antonija Koslerjeva; razun teh so mnoge druge gospe in gospodičinje v odboru, mod ujimi blagi kontesi Ga-briela iu Marijana Auerspergova, tudi več usmiljenih sester s čast. predsednico Leopoldi no Hope vred. Poročilo skazuje lepo število dobrotnikov in do-brotnic teh naprav. Prihodkov je bilo skoz leto 2539 gld., izdajkov pa: za bolnike 1674 gld.. za pribežališči brezslužbnih ker-ščenic, za dekliški asil in za šivilnico 723 gld. — Ostanka je 96 gld. — Bog daj družbi svoj blagoslov in obilne pomoči ! Z Iga. (Raznoterosti mesca novembra.) Mesec november, ki je posvečen ubogim dušam v vicah, je bil letošnje leto za našo obširno faro kaj zanimiv in zaznamovan z blagonosnimi deli. Vsaki dan tega mesca smo ob štirih popoldne v farni cerkvi skupno molili sveti rožni venec in poslušali ter premišljevali branje iz bukvic nPomoč dušam v vicah,u in nato so bile litanije vseh svetnikov z blagoslovoma. Ljudstvo je marljivo dohajalo k tej pobožnosti in tudi v obilnem številu pristopalo k svetemu obhajilu za hitrejšo rešitev terpečih duš v vicah, ter si gotovo tudi pridobilo veljavnih prijateljev iu besednikov v dušnih in telesnih potrebah pri Očetu nebeškem. V tem mescu prejeli smo tudi knjige družbe sv. Mohora, ki so koristne pomembe za slovensko ljudstvo. Veličastno število udov, ki vsako leto narašča v naši fari, priča, da se pri nas ljudstvo zbuja, da hrepeni po zdravi omiki, in da nad vse ceni najžlahtnejši svetinji: vero in domoljubnost. Ravno te dve dobroti našemu narodu ohranjevati, vterjevati katoliško vero. buditi ljubezen do domovine, po dobrih knjigah širiti poduk in po kerščanski omiki peljati Slovence do više stopinje pravega blagostanja, to naj bode družbi sv. Mohora tudi v prihodnje glavni namen. Želja in skerb na podlagi svete vere in narodne omike osrečiti ljubljeni narod, naj zjedini in navduši vse stanove, da vsi skupaj složno in pogumno v zaupanji na Božjo pomoč delamo za družbo iu njen neprestani razvitek. Prav močno nam je vstregla družba sv. Mohora s knjigo „Hodi za Kristusom", in pričakujemo, da nam bode zanaprej pre-skerbela družba še drugih duhovnih knjig za vajo v kerščauskem življenji. Nevarnosti, ktere obdajajo verno slovensko ljudstvo, dovelj glasno kličejo na krepko delo io vzajemno brambo najsvetejših pravic, da širimo krepost, čast in blagostanje v premih domovini. Mesca novembra je naša farna cerkev dobila tudi nove krasne orgije, ktere sta mojstersko izdelala brata Zupana v Kamni gorici; ocenjeval jih bode o božičnih počitnicah gospod Aut. Foerster. Okusno in rajsko lepo je bila farna cerkev okiučana minuli mesec, nekaj zavolj slovesnega blagoslovljenja novih orgelj, nekaj zavolj praznovanja farnega patrona sv. Martina. Preblaga gro-finja Averspergova poslala je svojega vertnarja in več poinagačev, kteri so z več sto različnimi cvetlicami in rastlinami okinčali oltarje io stene, ter tako spremenili farno cerkev, že po zunanjem v zemeljski raj. Milostni gospod prošt in vodja bogoslovnih ved dr. Leonard Klofutar blagoslovili so und obilno asistencijo v ponti-fikalnem oruatu najpoprej nove orgije, potem so imeli prečastiti gospod gvardijan P. Placid ginljiv, navdušen in izverstno lepo sostavljen govor o cerkveni glasbi in petji, in nato je bila pontifikalna sv. maša in po sv. maši blagoslov z Najsvetejšim. Svesto terdim, da take posebne cerkvene svečanosti navdušijo verno ljudstvo, da se bolj zvesto in z večjo ljubeznijo oklene svoje farne cerkve, ter tembolj studi in zabranjuje proteče valove brezbožnosti, nevere in vsake zlobe. Slava torej, in serčna hvala milostnemu gospodu proštu, kteri so 8 tako slovesno službo božjo budili pri faranih ljubezen, navdušenost in spoštovanje do najsvetejših skrivnosti božjih in za dušni blagor. Osem dni po tej prelepi slovesnosti obhajali smo pa „patrocinium," žegnanje farnega patrona sv. Martina. Tudi to nedeljo se je služba božja kaj prazn.čno obhajala. Ob desetih so imeli slovesno sv. mašo in pridigo preč. gvardijan P. Placid. pri kteri sta stregla P. E iren-fried in kaplan g. Julij. Zastave, vihrajoče z zvonika, in močni strel iz topičev naznanjal je pa okoličanom, da smo na Igu mesca novembra dve neaelii praznovali dve spodbudni in ginljivi slovesnosti. Konečno uaj še naznanim, da smo mesca novembra dobili tudi novega nadučitelja in vodja naši ljudski šoli. gosp. Fr. Ksav. Trosta, kteri se nam je s poštenim svojim vedenjem v cerkvi in zunaj cerkve zlo prikupil, in se nadjamo. da bode naše šolstvo modro vodi! i o svoj važni posel vestno opravljal. —c. Iz Škofje Loke. {Cerkcene naprave in olepoio. Letos o počitnicah pa so se poprijeli preč. gosp. oče poprave samostanske cerkvice. Izročili so tudi oni delo sKusenemu mojstru, namreč g. Vurniku iz Kidolice. G. Vurnia je naredil pri vel. oltarji novo, krasno oltarno mizo in kupio ua*i tabernakeljnom iz lepega marmeljna. Ostali oltar in dva stranska pa je jako ku>no prenovil. Delo mojstra hvali. G. Tratnik je naredil /a cerkev prekraseu luster, kteremu gotovo ni euacega ua Gorenjskem; le v Ljubljani se s takimi zamorete ponašati. Ljudje sedaj lepote ušulinske cerkvice kar prehvaliti ue morejo. Da bi na kamnitem tlaku ne prezebovali odraščeni iu učenke, ktere prostovoljno dohajajo k šolski sv. maši, so po zgledu Ljubljanskih cerkva preskerbeli za zimo lesen tlak. Vidite, tako napredujemo tudi v Loki. a ta napredek stane precej denarja. Ljubi Bog poverni stotero vsem, kteri so kaj podarili Mariji v čast. Cesarska slavnost se je 3. t. m. v zunauji in notranji samostanski šoli veršila kaj lepo in slovesno; 112 revnih učenk je dobilo več ali manj zimske ooleke. Sarajevo, 3. grudna. (Poterdilo in naznanila.) Prejel sem vse, kar ste mi poslali in sicer: a) po častnih sestrah 85 gld.; b) za sv. maše od g V. 15 gld.; c) za svete maše od g. N. 37 gld. 20 kr. Vse sem izročil v poštene roke; sv. maše se opravljajo. Rad sem prejel za zavod „bčeri Božje ljubezni", ktere vzgojajo io podpirajo revne otroke, kar naj bolje morejo. V zavodu imamo društvo »Marijinih otrok", ki nam mnogo koristi, in pa bratovščino »Serca Jezusovega" ; prednik te bratovščine vsacega mesca enkrat sestram, enkrat pa otrokom o presv. Sercu Jezusovem pridiguje; sestre gredo k sv. obhajilu vsaki pervi petek, otroci pa vsako pervo nedeljo v mescu. — Knjiga: »Ljubimo Gospodina Isu«a. Sina Boga živoga" je v hervaškem jeziku že tiskana. Spisali so jo naš nadškof; prav lepa je in obsega 530 strani. Slovenski prevod se tiska in bo knjiga nekako ob koncu januvarija prihodnjega leta gotova; naznanil jo bom o svojem času in jo priporočil slovenskemu narodu. Prosim, priporočite našo nVrhbosno." Kakor slišimo, ta list, kterega izdajemo korarji verhbosenski, prav rado in veselo čitajo ne samo po Bosni in Hercegovini, ampak tudi po Dalmaciji, Hervaški in Slavoniji. Nas prav posebno veseli, pa tudi oduševliuje to, da so se ga kleriki in mladi duhovni močno poprijeti.*) Prihodnje leto bomo skušali kako mično povest čitateljem prinesti. Gledamo na to, da ima naš list izražen strogo katoliški značaj. Ceno smo mu kar najbolj mogoče znižali, mislim, da 3 gld. 50 nov. na leto nikakor ni preveč. Po želji svojega nadškofa sem bil šel nekoliko misijonarit na serbsko-turško mejo, okoli 120 kilom. od Sarajeva na jug, kamor noben duhoven ne pride. Narod je ali razkolniški ali mohamedanski; domačih katoličanov ni, pač pa precej naseljenih, ue samo iz Avstrije, ampak tudi iz Albanije. O lahko si mislite, kaka čuvstva morajo napolnjevati serce duhovnu, ki od mesta do mesta, od hiše do hiše išče raztresenih in zgubljenih ovčic. pa mnogokrat neizmerno zapuščene iu propadle, dostikrat pa tudi dovolj dobro ohranjene najde. Tu vidi, koliko premore dobra odreja v mladosti. Kdor se je toliko obvaroval, da vsaj vsaki dan moli. lahko ga je pridobiti za sv. zakramente; a kdor ne moli. serce ima bolj terdo od kamna. No, britkosti in radosti tacega popotovanja Vam popisati ne morem, treba to skusiti. rHčeri Božje ljubezni" so letos v Tuzli dozidale nov samostan in ?olo; na praznik blažene Margarete Alacoque sem jim hišo blagoslovil; društvo se trudi za Bosno, naj mu Bog z obilnim blagoslovom vse poverne. Imamo tudi več Slovenk v tem društvu. Ravno v Tuzli je Slovenka iz Radolice učiteljica. Usmiljene sestre so pa v Sarajevu lepi svoj samostan s šolo povečale, ker jim je poslopje premalo postalo. Njihov ravnatelj, moj tovarš. dr. Andr. Jagatič, je pred nektdikimi dnev. dozidani del blagoslovil. Serčno pozdravljam Vas iu vse prijatelje svoje vedno hvaležni Dr. Ant. Jeglič. Misijon pri sv. Jakoba je silno obilno obiskovan, govori izverstni, občinstvo močno ginjeno. *) List 3e tudi pri nas precej bere in res je priporočila vreden — pri nas iz dvojnega ozira znamenit, 1. zarad premnogih podukov in novic; 2. zarad vaje v jugoslovenskem jeziku. Vr. Mati Z veli carja (po cerkveni molitvi.) Bodi pozdravljena, sladka Devica, Usmiljena Mati Zveličarja Ti! Vrata nebeška — in Zgodnja Danica, O naj Tvoj mili žar nam zasvitli! Ljudstvo, ki padlo je v greha tamnico, To želi vstati — se joka britko, Skaži se usmiljeno mu pomočnico, Svojo dobrotno podaj mu roko. Stvarnika Ti si prečudoo rodila, Deva ostala prečista vselej, Mati Zveličarja sladka in mila, Za otročiče nas svoje imej! Ti. ki iz ust Gabriela prejela Milosti polni češčenja si glas, Tebe slavi moja duša vesela — Grešnikov ubogih usmili se nas! Radoslav. Razgled po svetu. Avstrijansko. Po avstrijanskih in nemških časnikih dela še zmeraj veliko šuma odlog velikega katoliškega taborja na Dunaju in vse se praša, zakaj, zakaj ?.. Najberže smo katoličani še premalo tepeni. Nemški katoličani so v mnogih bridkostih in »kulturnih borbah" dospeli do moči in do — značaja. K sreči je shod dunajskega katol. šolskega društva 25. listop. serčnost in samosvest katoliških Dunajčanov močoo povzdignil. Ta shod, kakor poročajo, se je razvil kakor nekak protest zoper odlog katoliškega velikega taborja. Šolska katoliška družba je sicer še mlada, pa junaško-močna. Ima že 10000 družbenikov in pridiužili so se ]i katoliški študentje, ter družbi „Avstrija" in „Norika." Meščanstvo se začenja spominjati svojih spred-nikov in se tudi približuje, enako znaten del plemstva, ki se je tudi vdeležil shoda. Ta družba je poslednji čas deržavnemu zboru izročila peticijo za v e r 8 « o šolo z 80.000 podpisi. Kakor Dunaj dobi serčnost zoper jude in judeževavce, se bodo tudi druge dežele in mesta bolj oserčevale. Čas je. da se mlačnost zbudi, da katoličani od spanja vstanemo! Angleško. Zemljepisna družba v Manchestru je te dni imela velik shod za odpravo sužnjištva v Afriki. Družba je skor izločno-protestanška; vendar je povabila tudi katol. škofa v Salfordu in kardinala Lavigerie-a. Le ta zarad velike oddaljenosti ni mogel priti, pisa! je pa, kako močno ga veseli, da se tudi v Manchestru pečajo za sužnjo. Naznanil je to sv. Očetu Leonu in poročil družbi, kako posebno se veseli papež zarad te zadeve, Kteri podeli tudi svoj blagoslov. Shod je med branjem tega sporočila večkrat pohvalo klical in enoglasno sklenil resolucijo, v kteri se sv. Očetu zahva-luje, da so to človekoljubno djanje (odpravo sužnjištva) pervi pričeli, in zahvalil se je za blagoslov k temu početju. Mercesni listi (wReptilienbliitter") so zelo čmeri-kasti, ker novi pruski kralj jih nikakor noče 8 tem razveseliti, da bi pristopil k framasonski družbi, ktera bi rada razdjala deržavo in oltar. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Vesolj oi namen za mesec gruden (december.) a) Glavni namen: Kerščanska šola. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Ali znabiti ti glasovi še ne zadostujejo nas zbuditi, da stopimo na noge, se poprijemamo svojih pravic, peticijskih in volilnih pravic, in da mnogih drugih pravic tudi ne vporabljamo, t. j., da s predčasno graj-ljivostjo ne motimo edinosti v lastnem šotoru ter ne žalimo v svoji gorečnosti onih, ki se po našem mnenji znabiti ne bore dosti odločno in serčno. Po vsaki ceni pa bo imelo še svojo dobro stran, če tudi z vso gorečnostjo delamo, dokler ne bodo šoiske razmere take, kakoršne si moramo želeti. Med tem vendar moramo sami prijeti za delo ter z verskim podukom pričeti ondi, kjer je naj bolj treba. Nevedne učiti je delo kerščanske usmiljenosti, in žal, če se je sicer že tudi v tem oziru vresuičila Gospodova beseda „Uboge bote vedno imeli pri sebi"; imamo jih dandanes več ko preveč. Nemile razmere so krive, da oni, kterih stroga dolžnost je, male učiti, da duhoven, stariši, da šola, kteri stariši pravico io dolžnost verskega poduka izročajo, ne morejo ali nočejo že dolgo tega storiti, kar bi morali. Pride tedaj na nas versta. da spolnujemo to kerščansko delo usmiljenosti. O splošnji sili in nevarnosti se ne vpraša, čegava prav za prav je dolžnost pomagati, temveč vsak hiti pomagat in otevat. Vsem vernim velja klic mesca avgusta 1885 v Fuldi zbranih škofov: Zarotimo vas zarad ljubezni Jezusa Kristusa, ne zanemarite skerbi za otroke! Vsem vernim, škofom in duhovnom in svetovnim je že leto poprej zaklical Leon XIII, da naj s kerščanskim ukom in keršč. podukom delujejo proti pogubonosni zmoti, ktero si prostozidarstvo povsod prizadeva sejati z jezikom in peresom. Vsem velja klic, možem in mladenčem. ženam in devicam, še celo onim srečnim otrokom, ki se kerščanski izrejajo. da od obil-nosti delijo svojim revnim soverstnikom v starosti. Tako je bilo v dnevih perve cerkve; tako je bilo ob času preganjanja na Japonskem, in 5. tega mesca se obhaja praznik bi. P. Hieronima od Angeljev S. J., in bi. Simona Jempo, ki je bil kot lajik veri njegov pomočnik v oznanjevanji sv. vere, postal slednjič, njegov tovarš v družbi Jezusovi in mučeniški smerti. Tako je v Kini in Indiji in po druzih poganskih deželah še sedaj, kjer so taki prostovoljni oznaujevalci deoua roka misijonarjeva. In Cerkev ;e vedno posamezne in cela društva, ki so se zavezali, da bodo ali pridno poslušali ali pa podučevali keršč. resnice hvalila in blagoslovila ter poplačala z milostmi in odpustki. Z nobenim dragocenejšim darom se ne moremo proti koncu tega mesca približati jaslicam nebeškega Deteta, kakor s sercem, polnim gorečnosti za sveto podučevanje malih in z deli take gorečnosti. Kako zelo naj skerbe za delo ljubezni, za versko podučevanje častivci presv. Jezusovega Serca, udje molitvenega apostoljstva, in pred vsem pospeševatelji in pospeševateljice, gotovo ni treba obširno pojasnovati; gotovo je tudi odveč, praviti mnoge vzroke, zarad kterih Serce Jezusovo ta mesec na v^o moč prosimo, naj našim prizadevanjem s svojim duhom naprej pride, in s svojo pomočjo jih pospešuje, ter s svojo vsemogočno milostjo doveršuje, da v kerščanski šoli zagledamo vreani-čeno njegovo besedo: Pustite male k meni in ne branite jim! b) P o 8 e b n i nameni: 20. S. Amon s tovarši, voj. in muc. Da bi se gojilo keršč. življenje po vojašnicah. Več popačenih, razposajenih otrok. 21. S. Tomaž, ap. Prospeh katoliškemu tisku. Več nevercev, na duhu bolnih, hromotnih, ostarelih iu sicer oslabelih. 22. S. Cenon, voj. in muc. Za kerščanske in dobre učitelje našim šolam. Več labkomišljenih spreobernjenje. Več poljedelcev in obertnikov. 23. IV. adv. nedelja. S. Hartman. Spodnje-bavarsko. Brikseuška škofija. Nekaj duhovnih vstanoviteljev in družb. Katoliški pisatelji. 21. Sveti večer. Kerščanski večerni mir. Odstranjenje veri sovražnih časnikov in uevarnih kujig. Taki, ki so brez službe. Zadeve zarad stanovauja. 25. Sveti dan. Za vero v Kristusa in ljubezeu do njega. Sv. Detinstvo. Prav veliko družin. Več zavetišč za uboge in sirote. (Konec nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna oseba za zdravje. — Neki zaoitcerui ljudje za spreobernjenje. — Neka družina s tatinskimi in laž-njivimi otroci. — Hudo bolna za jiomoč iu voljno po-terpljenje, posebno priporočena. — Neki bolezni pod-veržena oseba za j»omoč po Božji previdnosti in dobroti. — Ponižuo priporočen bolan mož, da bi po prošnji M. B. sv. Jožefa, ss. Frančiška in Antona mu milost ji vi Bog dodelil zopet ljubo zdravje. — Priporočena neka fara, da bi po Božjem usmiljeuii na j)rošujo M. B.. sv. Jožeta, ss. Frančiška in Antona dobila pridnega župuika. I sli-šanje se v zahv. uaznani po Dan. — £eua priporoča nemarnega moža za poboljšauje. — Mož. že dolgo časa v hudih skušnjavah, da bi ua priprošnje Nase lj. Gospe presv. Serca, sv. Jožefa iu Antona, sledujič bil dušuih stisk rešen ter bi mir dosegel. Ako bomo uslišaui, se po Dau. naznani zahvala. — Neka mati priporočuje otroka, ki se je na očesu ponesrečil, (ia bi mu priprošnje Naše lj. Gospe presv. Serca, sv. Antona Pad. in sv. Lucije zadobil zdravje na očesu. Zahvala se po uslišanji naznani."*) — Sestra priporočuje brata, hudobijam in obudnosti vdanega iu ponižno prosi soude in vse vernike, da bi prav pobožno iu goreče molili pre-svetim sercem J. in M. sv. Jož. — Mati pripoioča zgubljenega sina za poboljšauje. *) Op. Nekteri o priporočevanji v molitev nimajo pravega zaumeva. Dosti je, da se v 7,Danici*' v molitev priporoči bratom in sestram, ki za zadevno potrebo molijo, posebno pa morajo zadevni ljudje sami opravljati 9dnevnice itd. v tisti namen. Tudi je bilo še večkrat opomnjeno, da pošiljavec kake prošnje naj vredniku svoje ime razodene, če tudi v prošnjah nikogar ne naznanimo po imenu. Vr. Zahvale. Priserčno zahvalo izrekata dve osebe „Naši ljubi Gospej presv. Serca" za sprejeta velika dušna dobrota. Katarina Wais, Katarina Ziller. Z Gorenjskega. Bila sem mnogo časa bolna, tako da mi nikaka zdravila niso pomagala. Priporočila sem se v pomoč oa priprošnjo naše ljube Gospe presv. Serca in sv. Jožefa. Opravljala sem tudi devetdnevnico in ob enem vživala Lurško vodo. Kmalu se mi je na bolje obernilo, čeravno sem mislila, da za me ni več pomoči. Bolezen se je potem vidno boljšala, tako da sem skoraj popolno ozdravela. To dodeljno milost razglasim. kakor sem obljubila, zato, da se še drugi zateko k presveti Materi, kateri bodi priserčna zahvala za iz-prošepo zdravje. Ob enem prosim vse ude bratovščine, naj prosijo, da bi se moje zdravje popolno vtf.^ilo, ako je Božja volja. K. G. Ldstek za raznoterosti Antonija pleni. bar. Codelli, roj. bar. pl. Scbmied-burg, je umerla 10. t. m , previdena s ss. zakramenti, stara 79 let, in bila je 13. t. t. m. ob 9ih dopoldne prepeljana iz Ljubljane v Kamnik, ter ondi položena v družinske rake. Bog ji daj večni mir- Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo. Spisal Ant. Keržič. — Marsikdo je v zadregi, kako knjižico bi kupil otrokom za Božič, za novo leto, za god itd., ker pod naj mičnišim naslovom se velikrat skriva smertni strup. Omenjena knjižica (v katol. bukvami) našteva lepo števiio knjižic, ki so dobre in koristne za mladino, pa tudi svari pred kužljivimi. Kdor tedaj hoče kaj primernega kupiti, mu pomaga omenjena knjižica, da bo dobro zbral! Naših dijakov več, kakor smo že omenili, je šlo letos v semenišča, in sicer nekaj v Ljubljani, nekteri tudi v sosednje škofije; njih precej pa. kolikor vemo, je sprejetih v razne samostane. — Troški tedaj za dijake niso zgubljeni, kteri, res da, niso majhni; za pretečeni mesec november n. pr. je bilo samo v ljudski kuhinji od 114 mladenčev plačati 187 gld. 32 kr., in v vsem precej čez 200 gld. Čast in poštenje našim dobrotnikom! — Prešnjo nedeljo so bili obiskovalci ljudske kuhinje v slavo cesarjeve 401etnice prav lepo pogostovaoi z jedrni in s pijačo Zgodilo se je to na prizadevanje g. vodja stotnika Hiibschmanna, kteri je o tej priliki imel prav navdušen govor v slavo presvitlemu cesarju. Gospodje iu gospe tega odbora so res posebne hvale vredni, ker veliko store in se trudijo za našo mladino. Bog plačaj dobrotnikom in dobrotnicam s časnimi in večnimi blagri! Od sv. Gregorija. Pri nas se je vstanovila podružnica III. reda. Ljudje prav pridno pristopajo v tretji red; Bog daj obiluo blagoslova! Ta red res prav lepo napreduje. Pervo adventno nedeljo sem ga ljudem priporočil. iu do danes se jih je že oglasilo 12 oseb. Duhovske konferencije bodo prihodnje leto pričeli v Goriški naoškofiji. kakor naznanuje ondotni „Folium periodicum" št. 11. V vsaki dekaniji imate biti saj dve konferenci vsako leto, v mestu Gorici pa po večkrat. Naj pripravniši dnevi utegnejo biti: sreda ali četertek po velikonočni osmini, pa sreda ali četertek po zadnji nedelji v avgustu. Omenjeni list določuje bolj natanko način teh posvetovanj. Omenjena številka ima med drugim izversfen pedagogiki spis o ženskega spola odgoji in o Evah uauaš- njega časa: „Jure merito saeculum nostrum muliebre dixerim.u — Tolle, lege. Odhod misijonarjev. IzTersta je sv. Lukeža dan proti Aleksandriji odrinilo več misijonskih oseb, namreč: Č. g. Serafin Šmidt, duhoveu iz škofije Metz, in čast. redovnice sestre, imenovane Pie mm. della Nigrizia iz Verone: Diomira Vai iz Mantove, Karolina Milani iz Milana, Auuucijata Harman, iz Trienške škofije. Nauk starinarjem, prekupovavcem, ,,tandlarjem"... Mladi potepuhi in drugi tatovi kradejo po hišah, po cerkvah in kjer morejo kaj odtergati - vsako naj manjši stvar ugrabijo, ukradejo in odnesejo. — Vi tedaj, ne kupujte tacih reči od potepuhov, goljufov, tatov in grabežev — cikar in nikar ne kupujte, nikakor ne. ako nočete z njimi vred pogubljeni biti! Tat in prekupovalec — oba sta enaka tatova, in tatovi ne bodo posedli Božjega kraljestva. In tacih nesramnih tatov, goljufov, lažuikov se plazi veliko po Ljubljani, posebno mladih. Celo po cerkvah kradejo taki volkovi z grabljivimi kremplji! •J- V Lincu je 26. okt. umeri preč. g. baron Karol Eberl, častni kanonik in bivši špirituval v ondotnem duhovskem semenišču. Gg. božjepotniKom v Jeruzalem 1. 1866 bodi še posebno priporočen v molitev, ker bil je naš vodnik ali „prezident.u R. I. P. V Berlinu se večkrat v naj višjih vladnih krogih sliši govoriti: „Da bi pač brez šuma mogli poklicati nekaj jezuitov, da bi med veliko množico imeli misijone itd., ter ljudi zopet h kerščanstvu zavernili!... Jezuiti se ne pečajo za politiške zadeve, njihovo življecje je posvečeno reševanju neumerjočih duš, in ta namen dosegajo s pridiganjem, spovedovanjem, z misijoni, in z drugimi pobožnostmi, z verskimi bratovščinami in ved-nostno odgojo mladine. To je resnica o jezuitih, in kdor jezuite obreKuje, za njega je pisana osma zapoved: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega," in čaka ga kazen za prelomljenje te zapovedi ravno tako, kakor če kdo drugi išče bližnjemu upleniti poštenje in dobro ime... (Tako piše „Katb. Sonntagsbl." v Stuttgartu.) Dobrotni darovi. Za misijonsko hišo v Kočevji: Preč. in čast. gg.: Uršulinski spovednik Mat. Jeriha 5 gld. — Katehet Simon Zupan 5 gld. — Župnik Bonom 2 gld. — Fr. .»Sredhribar* 2 gld. — Župnik B. Bartol 5 gld. — Ekspoz. L. Rožman 5 gld. — Župnik Stan. Šranc 5 gld. — Župnik BI. Artelj 2 gld. — M. Terček 5 gld. (Drugi dar. o tem prih.) Za zidanje nove farne cerkve ss. Fahijana in Seba-stijana v mestu Kočevskem : Preč. g. župn. Fi.Karun 15 gld. Za sirotišnico v Kočevji so darovali p. n. gg.: Jožef Marušič, častni kanonik v Gorici, 10 gld. — Fr. Karun župnik 15 gld. — Jožef Borštnar, kaplan v Škccijanu, 10 gld. — Matej Markič, ouhuvnik v Golacu v Istri, 2 gld. — Jan. Ažmau, župn. na Dovjem, 5 gld — M. P. 100 gld. - Eden, ki je sklenil obhajati svoj god tako-le: 1 gld. (Drugi dar. prih.) Pogovori z gg dopisovalci. • i. .J. V—e v K.: Zarad ss. maš oddali k cerkvi Jezusov, presv. Serca; — drugo je v D. — K —r v Št. V.: V:tša .,Zalostioka" razodeva Vaše lepo seree, vendar za natis je premalo zrela. Pozdravljeni! — (i. ii. na !>.: Prav lepa livala! Vse dobro in j>rav pride, prej ko moč. — „J. J.4' Rte, ki jo nasanjate, je važna, vrednik mora imeti poroštvo za-se. zato — ne za ..Danico" (v ktero lahko pride samo par čerk). ampak za vrednika je potrebno Vaše ime, aa ne dela lahkomišJjen» v tacih rečeh; tudi bodite zagotovljeni, da vrednik zase obrani, kar kdo želi. da naj se ne razširja, bodi si i m e ali druge zadeve. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.