Slovensko-stacijonales* list.
.Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lainpret) v Kranju. Na naročile brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
5Voboda, cast, narod, resnica.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin , trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju.
14.

V KKANJU, su»«ea lOOC*.

I. leto.
Jesenice nekdaj in —danes.
..	v.
Faktor, katerega moramo v naši občini uvaževati in s katerim moramo računati, je delavstvo. Ko so došli delavci v našo občino, so se bore malo menili za narodnost in se je že v tem oziru začelo obračati šele v najnovejšem času na bolje. Opaziti mora vsakdo, ki gleda na razvoj delavstva, akcijo, katero ne moremo z veseljem pozdravljati. Delavstvo se je pričelo sicer samoosvojevati, toda ne napram tovarni, marveč zavzame neko sovražno stališče napram občini in domačinom. Razni slučaji so privedli delavstvo do tega, podpiralo je pa to akcijo v prvi vrsti vodstvo tovarne, ker tako postajajo delavci vsak dan bolj odvisni od tovarne same, •
Glavna stvar za delavce je bila in jim je zaslužek ter .udobno življenje in vsakdo se trudi, da si svoje ognjišče kolikor mogoče ugodno priredi. Ker se je prebivalstvo občine množilo, podražila so se živila. Temu so zastavili delavci pot s tem, da so zasnovali svoje delavsko konsumno društvo. Podražila so se stanovanja in zato so začeli postavljati svoje liiše.
Nasproti tovarni niso postopali, zadovoljili so bili z zaslužkom, ali če jedili niso bili slučajno zadovoljni, zadovoljili so se
PODLISTEK.
Od jesenišče žabe.
Sakramš! Ta zadnkrat sni se pa le u abrko uštulu. Al sem mou an andu, predn
drugi in tako ni bilo možno doseči skupnega postopanja. Edino lansko leto so se pri stavki združili, toda bilo jih je mnogo, ki so godrnjaje ustavili delo, ki so preklinjali stavko in voditelje.
Nova vodna naprava, katero je postavila kranjska industrijska družba, se je pokazala že v prvem letu kot nepopolna. Po zimi ob mrazu in po leti ob hudi suši je primanjkovalo vsako leto vode in delavci so morali počivati. Pa tudi naročil ni bilo vedno in tudi v takih slučajih so morali delavci posedevati doma in niso zaslužili niti vinarja. Ob času pa, kadar so bile naročbe velike, sililo se je delavstvo do izvanrednega napora in se je obljubovalo od tovarne dobrega zaslužka. Ko pa je potekel mesec, se jim je zaslužek utrgoval, da „bi ne postali preošabni". Seveda se je vse to godilo po navodilih g. Lukmana, čegar najiskrenejša želja je, „da bi delavci hodili zopet v coklah in se preživljali ob samih ž g a n j c i h".
Take razmere so se ponavljale vsako leto in vendar delavstvo samo ni ničesar ukrenilo, da se te razmere zboljšajo. Čakalo je in čaka, da bo tovarna sama prišla ua pomoč tem neprilikam. Koliko je pa tovarni mar za to zboljšanje, kaže pač dejstvo, da se še do danes ni od njene strani nič zboljšalo, kaže najbolj lanska stavka.
;sva s ta debelm deiehtarjam uglihova, de me j not spustu. Djav tli je, de m to ta narbl zamer, k sin se na ngovga prjatva andutnoharja spravil. Djav m je pa tud, de j že dost, k ta andu deva, deb na bvo treba, deb ga še jest.
Al sni t ga nakuru, k je to zbleknu, jest pa deb andu devov. Ti devaš andu, ti, sm m ti djav, ti s tvojim cokvam pa žgane, andumohar pa s svojm fafbarijatn.
Ta debeu je pa djau: Čez andumo-liarja pa na pstim prov nč zabavljat, če smo se prov mi skp vjel, von t je vseen an fejst narodnak. Tak Slovene kot von, k od samga rodolubja pet manščli kvobas za malco po-: hrusta, polej pa po ferkelna cvička zrauti spje, pa de b andu devov, v ževodc mu to andu deva, vam Sloveticm pa j to le v čast, se saj lolika kej ajnpildate zavol tga.
Lej ga no, mu praum nato, to j pa men čist frš nov, čeb jest vedu, de von od samga narodnaštva pet kranščh kvobas po-fronta za malco, polej pa še po ferklna cvička pogovtne, polej ni je pa prov žov,
Nekateri pravijo, da je delavstvo na Savi na jako visoki stopinji politične inso-cijalne izobrazbe, drugi so zopet nasprotnega mnenja. Dejstvo pa je, da je le nekaj delavcev res izobraženih, da pa večina ni imela prilike si izpopolniti svojega znanja. Temu seveda niso delavci sami krivi, marveč vlada, ki ne skrbi za dovoljno .izobrazbo. Treba nam je šol, treba knjižnic in drugih izobraževalnih naprav. S tem se danes ne mislimo baviti, glede tega pridemo pozneje na dan. Danes hočemo- govoriti samo o tem, kako bi se dalo delavstvu novih virov, kateri bi jih napravili vsaj nekoliko bolj neodvisne od tovarne.
Dejstvo je, da preostaja ženam tovarniških delavcev mnogo prostega časa, ker nimajo polja in kuhanje ter pranje ne vzame ravno mnogo časa v dnevu. Da, tudi mladi ljudje razpolagajo s prostim časom, posebno dekleta. Ali bi se torej ne dalo preskrbeti tem zaslužka, trajnih dohodkov? Vpeljati je treba obrt, katera bi se obnesla, katere se lahko^ priuče in katera spada med lahko delo."
V Žireli pri Idriji n. pr. se izdelujejo klekane čipke, katerih se razproda vsako leto najmanj za 100.000 kron. Posamezne ženske zaslužijo s to obrtjo po 2 do 6 K na dan. Delo se lahko priuči in imamo pri nas že nekaj deklet, katere se po malem
de sm ga mov tko u žeht. Sej jest sni zmerej djav, de se more 'slovenščina tud na vn z djanjam pokazat, jen tud na jezik. Takrat bojo Jeseničan tud gvišn dobr Slovene, če bojo tuk deval kot andumohar.
Zdej s pa ta prav mož, gigrl! Zdej vidni, de se ne zastopš sani na politko, ampk tud na narodn gospodarstu. — Sveta, ta deveta nebesa so naš cl, to tti vrjem, gigrl! Prmejš, al m nauš tga vrjeV"! Al še tga na veš, de se j Janezu Zvatoust (jen na tga andumohar velik drži, jen on na andu-moharja, jen jest na uba) zadnč sajnau, de j visu z nebes dol an tak krancl kranščh kvobas, de t je proti dol do zemle segu. Po tem kranclti bojo na sodu dan vsi Slovene u nebesa plezal, če se na tem ptiklastm svet naujo za to frdamano politko kimral, ainpk le bi za večno srečo svoje lempe. Le na men se špeglej, polej pa na Janeza tud iikar na pozab. Viš, ndva se že lohka z najnni lempam postauva.
Lej, no, lej, sm djav, tak čvouk je pa ics dobr Slovene in t proti gvišn zasluž,

pečajo s tem. Vpeljala bi se lahko ta obrt z najmanjšimi stroški in bi v kratkem nesla lepih dohodkov. Prvega pol leta bi bil seveda zaslužek še slab, toda z vsakim letom bi rastel. Da bi se pa obrt obnesla, za to nam jamči izdelek sam, kateri spada med „kranjske izdelke". V Žireh bi n. pr. lahko še veliko več razprodali teh čipk, toda manjka moči in zato jih ne morejo. Povprašuje se pa vedno po njih.
Ako bi se tedaj vpeljale pri nas zasebne šole, v katerih bi se poučevalo to žensko ročno delo, ako bi se sestavil odbor, v katerem naj bi bil tudi en trgovec, kateri naj bi razpečaval te izdelke, bi se gotovo v teku par let dohodki izdatno pomnožili, gotovo bi bilo vstreženo marsikateri revni družini delavski in pa tudi manjšim posestnikom. Sestavil naj bi se morda tudi pripravljalni odbor, kateri bi naj to vprašanje vsestransko razmotrival in potem bi se lahko zasnovala tudi obrtna zadruga.
Glede te vpeljave najbrže izpregovorimo še natančneje v jedni prihodnjih številk »Jeseniške Straže".	Dalje prih.
Kaj je z našo industrijo?
Piše slovenski delavec.	Dalje.
Oglejmo si torej, kaj že imamo in kaj nam še manjka.
Kolikokrat potrošajo tudi naši bogataši — saj teh imamo vendar nekaj na Slovenskem, četudi niso vsi milijonarji — svoj denar v namene, o katerih so že spočetka uverjeni ali bi vsaj morali izprevideti, da je to proč vržen denar. Če je za to denar tukaj, za industrijske namene pa ne, je vzrok temu pač to, da nimamo onega podjetnega duha v sebi, kateri bi bil tukaj precej na mestu. Zato je pač treba več špekulativ-nega duha. Le poglejmo malo okoli — Najbogatejši narod na svetu so brezdvomno Angleži. Gotovo jim niso kar pečena piščeta letela v'usta, marveč so si morali to bogastvo pridobiti. In pridobili so si ga s svojimi špekulacijami, s svojo razvito kupčijo in s to združeno cvetočo industrijo. Pa čemu gledati tam, poglejmo bližje! Čehi, naši severni slovanski bratje, se imajo tudi največ zahvaliti svoji žilavosti in podjetnosti,
de gre kot kozu s ta velčm zvoncam naprej?
Zato smo pa tud andumoharju an posta-ment postani prou s ta prauga železa. Bali-man ga j že ajntormou, k je biu zadnč pr men. Tok fejst t ga j obdelou s prstjo, de mu j sam pr usth skoz an ror lft not spušou. Drgač b se biu revež še zadušu. To t je an fest model. Jutr ga bojo gesarji že zgesal.
Le glej, de ga ute polej pred tunel na Hrušc postavi, sem mu djav, de ga bojo lisi Idje vidi, k bo šnelch meni pihou.
Jen zraun nega bomo postani ta črnga lintverna, k s ga andumohar zmerej tko želi, je djau polej derehtar.
Sej res, ta črnga lintverna b andumohar prou rad imov, kar furt naprej t od nega švefla. Pa k g nčer dobit ni inogu, ga pa z atio žabo, z ano kroto markira, k jo je un dan pr vaš kovačne na trnk ujeu. Po dneva jo j loviu jen pa brodu po tist luž, polej je pa pršu dam strgan pa umazan kokr an cgan. Pa urajmal se 1110 j vseen,
da so postali narod, pred katerim ima tudi oholi Nemec rešpekt, dasiravno se rad baha, da se ne boji drugega kot boga. Ni še dolgo temu, ko se Čehov tudi ni vpošte-valo, danes pa odločujejo v avstrijski politiki in delajo nemškim politikom precej preglavice. In k temu jim je pripomogla največ industrija. Če si stavimo Čehe i v drugih ozirih tako radi za vzgled, posnemajmo jih tudi na tem polju!
Kapitala imamo za danes dovolj. Sprožila se je misel, naj se porabi v industrijske namene oni denar, kateri je danes na Slovenskem mrtev, kateri kapital ni dosegel do danes nič manjšo vsoto kot okroglih 33 milijonov kron, prišlo se je na dan z idejo, naj se zazida v tovarne onih 33 milijonov kron, kateri preostajajo našim hranilnicam in posojilnicam čez hipotekama posojila. Torej samo hranilnice in posojilnice razpolagajo s tem denarjem in ne vedo kam žnjim. Kje je pa še oni denar, kateri še drugače leži mrtev med Slovenci? In kako se uporablja ta denar? V razne sebične, nazadnjaške in strankarske namene, da bi se zaviralo svobodno in napredno gibanje naroda samega, da, za to je vedno denar pri rokah, za občni narodni blagor ga pa ni.
Ako bi zgoraj omenjenim narodom blodile nazadnjaške misli po glavi, gotovo bi se po svetu iz presneto malo tovarniških dimnikov valil dim. Oživeti mora tedaj pri nas v prvi vrsti špekulativen duh. Do danes smo dosegli vsaj to, da prinaša že Slovenec denar v hranilnico, četudi je še mnogo takih, da ga pustijo raje doma v Skrinjah in omarah in jim tam plesni brezobrestno. Danes računamo še vedno s tem, kje je denar dovolj varno naložen, in kje nam daje vsaj nekaj obresti. Treba nam je iti samo še korak dalje, treba nam je računati tudi s tem, kje imam največ dobička od založenega kapitala in kje pridem najprej do večjega premoženja. Previdnost je sicer povsod na mestu, toda prevelika previdnost pa tudi škoduje, škodovati pa more zlasti nam, ker v svoji previdnosti čakamo lahko tako dolgo, da bo že prepozno iti na delo.
Če upoštevamo to, pridemo nehote do industrije in s to združene kupčije.
Danes obrestujejo pri nas hranilnice od 3'/« do 5 " „, toda ta obrestna mera se ni
da j ta črnga lintverna dam prlifrou. Ku-liarca se j andumoliarja jen pa lintverna tko ustrašla, de so j mogl bvažov žegn dat. Al t ni to pomagav.
Koj se j zbrihtova, pa po ta kravjo dekvo t je Itevu jen pa štrigl je s sabo vzeva jen polej so andumoliarja štrgval kokr kakšnga zmršenga kluseta. Pa j pomagal to, tko so ga heršteval, de je še bi brlik gra-tou kokr prej. Zato ga inajo pa punce tko rade. Zadnč srn ga glih u ponoči srečou, k je z ano nekm dol prot Groblam jadrou.
Jen tisto žabo je polej k vam prnesu, de ste mu jo podkoval. Zdej ma pa tga lintverna pr soj hiš na četn prklenenga, de po noč prou laja jen nkol gmaha ne da, kedr liberalc meni hodjo. Zadnč je ta liudir enmu mskontrju tko u kitaro poskoču, de mu j vse strune potrgou.
Ampk, de vte vedi, ta črn lintvern je za nas na Jesenicah en grand špas, ana sama farbarija.
obdržala na površju pri razmerah, katere vladajo danes, v doglednem času bo padla in zadovoljni bomo, ako dobimo po 3°/o-Vsaj se že danes ta obrestna mera kolikor toliko umetno vzdržuje. »Kranjska hranilnica" n. pr. daje na Dunaj posojila na 3°/o, pri nas pa obrestuje po 4"'0. Nehote se vsili človeku na tem mestu vprašanje, ali ne zasleduje s tem gotovega cilja, n. pr. tega, da bi mi zadovoljni s to obrestno mero ne prišli do drugih boljših virov in bi med tem časom nemštvo poseglo po vseh za obrt najsposobnejših slovenskih kraj i h.
Industrija je torej polje, na katerem se obrestuje denar najboljše, seveda se mora imeti tudi nekaj poguma, mora se tudi ko-likortoliko tvegati. Vsakemu je že znano, kako visoko izplačuje n. pr. »Kranjska obrtna družba" svojim delničarjem dividende in koliko se pri vsem tem še določi vsako leto za rezervni zaklad. Med 4°0 in 8% je vendar nekaj razlike in moje skromno mnenje je, da pač malo tvegam tedaj, ako naložim denar tja, kjer se mi v 10. letih podvoji, namesto da bi ga naložil .tam, kjer se mi podvoji šele v 20. letih.
Več podjetnega, špekulativnega duha nam je treba, kajti kapitala za osnovanje domačih industrijskih podjetij imamo dovolj. Smelo trdim, da leži danes najmanj 50 milijonov kron mrtvega kapitala med Slovenci in s tem kapitalom bi se ne dalo postaviti samo jednega podjetja, marveč pet takih, kakor jih ima danes »Kranjska obrtna družba" na Savi in Javorniku vzeto kot celoto.
Kakor sem že omenil, se je sprožila misel, naj se v svrho osnovitve domačih industrijskih podjetij reorganizujejo naše hranilnice in posojilnice. Te naj bi se torej preosnovale in združile k skupnemu gospodarskemu delu brez razlike na politično prepričanje njih voditeljev. Gbtovo je ta ideja hvalevredna, gotovo bi se dala izpeljati in bi imel res celi slovenski narod kot celokupnost največ dobička od nje, toda ta ideja pokazala se je na našem gospodarskem obzorju kakor zvezda repatica, pokazala se je v velikem blesku in že je izginila v morju pozabljenosti. Danes že spi ta misel svoje blaženo spanje in najbrže bomo čakali še dolgo, predno pride junak, kateri reši to nesrečno princezinjo iz teh okov.
Jest pa od andumoharjeve farbarije prou dobr žvim, m je djau ta debu derehtar --sej viš, de zmerej bi debu ratujem, pa tud koža m je že precej debevii gralova.
Sej to se tud pozna, sm mu jest nato djau. Andumohar pa delavci vas žvejo. Kedr delovcm naute mogva uč več Iona ob-cigat, polej ute pa z andumoliarjam ano limfabrko gor postauva jen naše kosti za lini nucava.
Koga uš zabaulou, gigrl, raj z nam drž, pa na kvobase misl, kokr andumohar, kšajt bod, kšajt, če voč, de uš an kani, z nam drž, drgač uš pa ana baraba ostou.
Krajcdonerveter! Tristo pohanih žab, pa še an par krot povrh! Jest baraba!? Le čak, jest t bom že pokazou! Jest sm čvouk jen po.
Al mu j padu srce u hvaČe, k sni ga tku ofluhtou. Kar laufpos je vzeu jen zginil.
Jest sm se pa smejau jen za nim še zaklicov: Uh me piš, pa ta mladga pozdrau!
Priloga „Jeseniški Straži" št. 14.
Iz tega se da pač sklepati, da se s to reorganizacijo naših denarnih zavodov sploh še resno mislilo ni in razne druge okolnosti nam potrjujejo, da je bil zopet enkrat pesek v oči za naše ljudstvo in da je za tem grmom tičal drug zajec, kakor smo ga iskali. Mislim, da se ne motim in da mi bo marsikdo pritrdil, če trdim, da se je v »Slovencu" sprožila ta združitev samo radi tega, da bi »katoliška" stranka zvabila v svoj tabor še one naše denarne zavode, kateri so v rokah narodno-naprednih mož, da so pa ti to uvideli in da vsled tega niso šli na te limanice. Da, tako je pri nas; vsaka še tako dobra in hvalevredna ideja se že izkorišča v strankarske namene.
Posamezni slovenski denarni zavodi so danes že tako močni, da bi se že sami lahko spustili v industrijska podjetja. In nekateri že tudi stopajo na polje narodnega dela, tako n. pr. Slovenska posojilnica v Celju in tudi Zveza slovenskih posojilnic se je že kolikortoliko odločila za to, torej denarni zavodi, katerim načelujejo možje naprednega mišljenja. Ljudska posojilnica v Ljubljani je sicer jeden največjih denarnih zavodov na Kranjskem, toda za kako industrijsko podjetje nima smisla, kako tudi, saj ima svoja denarna sredstva samo za to, da podpira agitacijska dela vodij katoliške stranke, ne oziraje se pri tem niti na blagor in napredek katoliških delavcev ali celo kmeta.
Če pokličejo »Slovenec" in pa gospoda, katera se zbira okoli njega, kako industrijsko podjetje v življenje, s katerim se bo dalo nam delavcem kaj zaslužka, potem nam bodo pokazali, da imajo do nas delavcev res kaj srca, dokler pa tega ne store, nazivljein vso njegovo dobrikanje politični humbug, samo zlorabo nevednosti našega stanu.
Toda naj ostanem pri vprašanju samem. Morda si bo kdo mislil, da je oživljenje domačih industrijskih podjetij splavalo po vodi, če se slovenski denarni zavodi ne odločijo za to. Toda to ni res, imamo še lahko svoja industrijska podjetja, celo velika podjetja, četudi ne takih, da bi 11 a tisoče delavcev bilo nastavljenih pri jedili sami tovarni. Kakor rečeno, že posamezni denarni zavodi lahko postavijo večje tovarne, še večje pa lahko, ako se združi del teh in vporabijo danes mrtev denar v industrijske namene.
Ali preostaja nam še nekaj, še jeden izhod imamo, namreč akcijske ali delniške družbe. Ako zasnujemo Slovenci več delniških družb — in teh bi pri svojih denarnih sredstvih vendar nekaj lahko — oživimo tudi tem potom lahko svoja domača industrijska podjetja. Vsaj so ravno akcijske družbe poklicane najbolj za to in se je tudi do danes zasnovalo še največ industrijskih podjetij po širnem svetu ravno na podlagi delniških družeb. Tudi Slovenci sami jih imamo že nekaj. Dalje prih.
Občni zbor
podružnice slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj
se je vršil v nedeljo 26. svečana 1905 ob 3. uri popoldne v prostorih g. K. Vi š na rja "u Jesenicah.
Ker je ta podružnica osredotočila svoje delovanje na naše kraje in se torej tiče to delovanje v prvi vrsti nas samih, hočemo obširneje poročati o delovanju tega, za našo narodno posest važnega društva.
Gospod podnačelnik Kunaver pozdravil je navzoče, posebno navzoče člane osrednjega odbora gospoda dr. Tominšeka iu profesorja Maherja. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je podružnica razvila živahno delovanje in da je svojo prvo nalogo častno rešila: postavila je kočo na Golici. Na to točko je bilo obrnjeno vse njeno delovanje. Odbor je imel 16 sej, v katerih je ukrepal o potrebah podružnice. Podružnica šteje 121 članov, vendar pa bi bilo želeti, da bi se število še pomnožilo in je to tudi upati, ker zanimanje za turistiko raste med občinstvom z .vsakim dnem. Pretečeno leto je odložil predsedništvo delavni načelnik g. Guštin in je bilo zato mesto prazno. Iz blagajniškega poročila se razvidi, da je imela podružnica skupaj 10.924 K 18 vin. dohodkov in 10.295 K 86 vin. izdatkov, preostane jej torej čistega 628 K 32 vin. Premoženje podružnice znaša okroglih K 10.600'—. Dohodki sestojijo iz plačane članarine in vpisnine ter prostovoljnih prispevkov, dalje iz čistega doneska veselice, katero je priredilo društvo preteklo poletje. Za dober vspeh te veselice si 0e pridobila največ zaslug družina g. nad poštarja Sclirey-a, za kar se ji izreka najprisrčnejša zahvala. Tudi provizorična otvoritev koče na Golici je do-nesla precej čistega in tudi pozneje še je donesla K 51 •— čistega. Zahvaliti pa se mora podružnica v prvi vrsti gg. Seli rey-u in Tre v 1111, ki sta uredila financiranje za plačilo stavbene svote. Stavba je že plačana do zneska K 473'—. Manjši izdatki so v tesni zvezi s kočo samo. Preglednika računov sta našla račune popolnoma v redu.
Nato se preide k volitvi načelnika. G. Kunaver predlaga, da se voli z vzklikom in predlaga nato g. Višnarja, kateri je že v pretečenem letu razvil jako živahno delovanje in je tudi praktično za to najbolj sposoben.
G. Višnar se izvoli soglasno načelnikom, za kar se ta zahvaljuje in upa, da bo svoji nalogi kos, prosi pa za skupno delovanje pri započetem delu. Ker je bil g. Višnar že v odboru in je torej eno od-bornikovo mesto prazno, voli se odbornikom g. Guštin, kateri to mesto sprejme.
Nato se oglasi k besedi gosp. dr. Toni i 11 še k, kateri govori naslednje:
Zahvaljujem se za pozdrav, zahvaljujem se pa tudi kot član osrednjega odbora za vspešno delovanje podružnice. Podružnica ni delala z velikim aparatom, vendar vspeh je bil tak, da se mora reči: takega vspeha bi ne doseglo tudi kako večje društvo, katero bi delalo z večjim aparatom. Iz tega je pa razvidno, da je podružnica delovala popolnoma premišljeno in vestno in zato je tudi storila, kar jej je bilo sploh mogoče storiti. Postavila je lepo kočo na Golici.
Slovensko planinsko društvo je zrastlo iz prav majhnih početkov. Prebudili so nas k delovanju Nemci s svojo nestrpnostjo. Prav revno je bilo naše društvo s početka, toda le s početka. Danes je društvo 1110-•gočno in ugledno. Celo Nemci nam danes priznajo, da smo storili že mnogo koristnega za razvoj turistiko. Opozarjam na
članke, katere je priobčila »Jeseniška Straža". Društvo je delovalo vedno z vnemo in danes smo res gospodarji v najlepših krajih.
Tako je bilo tudi z delovanjem na Golici. Ko smo prišli z idejo na dan, da postavimo 11a vrhu Golice svojo kočo, prihajale so nam od nemške strani prošnje, da naj to opustimo. »Napravite, kar hočete, samo tega ne napravite, samo Golico nam pustite." Take glasove smo dobivali, seveda privatno. Toda mi smo si zapomnili dobro tiste čase, ko se nas sploh ni hotelo pri-poznati za enakovredno planinsko društvo in smo se seveda odločili izpolniti že več let pojavljeno željo vseh slovenskih, posebno ljubljanskih turistov, da ustanovimo novo kočo na Golico. Osrednji odbor sam je imel namen postaviti na Golici kočo. Postaviti moramo na tej, vsakemu lahko pristopni gori kočo, da bo svet vedel, da so te krasne Karavanke slovenske planine, tako se je glasilo naše geslo, in to je kot glavni namen svojega delovanja prevzela kranjskogorska podružnica. In ta namen se je popolnoma posrečil. S tem, da smo postavili kočo, katera se vidi celo iz železnice, katero se gleda iz cele Koroške in Kranjske, smo napredovali za velik korak v svojem delovanju, pokazali smo, da je tukaj središče našega delovanja. Postavili smo svoj branik na visokem, lepem kraju; prijatelji naravnih krasot bodo prihajali k nam od blizu in daleč, posebno pričakujemo poseta od slovanskih gostov. Zato si pa šteje lahko kranjskogorska podružnica v veliko zaslugo, da je v tako kratkem času postavila kočo na Golici. Ne bom opisoval težavnega delovanja pri postavljanju koč. Zato izrekam Jeseničanom in pa vsem tistim, kateri so podpirali to podjetje, zahvalo v imenu osrednjega odbora in skoro smem reči, da to tudi v imenu vsega slovenskega občinstva. Osrednji odbor bo gledal, da se redno izvrše* še tista dela, katera je treba še izvršiti. Zato je prevzel natranjo opravo koče in je tudi v ta namen že nabral okoli 250 K ter bo kočo tudi popolnoma dostojno opremil. Že sedaj je pri stavbi vse lepo razvrščeno, lega že tako lepa, da si lepše ni želeti, in uverjen sem tudi, da bo koča do-našala slovenskemu planinskemu društvu toliko dohodkov, kakor nobena druga stavba, izvzemši morebiti stavbo v Vratih. Letos, ko se bo izvršila slavnostna otvoritev koče, bodo prišli turisti od blizu in daleč, in zato priporočani podružnici, da računa z vsemi eventualitetami. Kot dan slavnostne otvoritve predlagam binkoštno nedeljo in ta dan bo gotovo sijajen manifest za razvoj slovenske turistike in bo donesla ta otvoritev tudi lep dobiček.
Nadejam se, da bo podružnica delovala v tej smeri, katero je .sedaj pričela, in da bode slovensko turistiko povzdignila zares na tako višino, kakor jo je v teh krajih doseči mogoče. Želim, da se njeno delovanje razvije na vse strani in da si pridobi prijateljev med vsemi slovenskimi sloji. Le delajte tako naprej kakor dosedaj, pa tudi v zvezi z drugimi narodnimi društvi, posebno tam, kjer se gre za narodno stvar. Bog živi podružnico! Bog živi pa tudi njene prijatelje!
Nato se določi slavnostna otvoritev koče na binkoštno nedeljo in se dogovorijo nekatere podrobnosti glede te slavnosti.
Slednjič sporoči gosp. prof. Maher podružnici pozdrav in zahvalo za njeno uspešno delovanje staroste slovenskih hribolazcev, gosp. Kadil n i k a, kateri se vsled bolehnosti ni mogel udeležiti zborovanja in na njegov predlog se zahvali podružnica brzojavno za izražene jej simpatije gosp. Kadilniku.
Konečno se zahvali nadpoštar g. Schrey odboru podružnice za njegovo delovanje in izreče željo, da ostane pri istem uspešnem delovanju, izreka zahvalo centralnemu odboru in napije g. dr. Tominšeku, zavrača pa zahvalo, katera se je izrekla njemu in gospodu Trevnu, kajti to, kar sta storila, je bila njuna sveta narodna dolžnost. G. Ku-naver se zahvaljuje še enkrat g. Guštinu in g. Višnarju za njuno požrtvovalno delovanje, omenja zasluge g. Višnarja, kateri je društvu pripomogel veliko s svojim strokovnim znanjem, ter konečno napija obema, nakar se zahvali g. Višnar za napitnico in obljubi delovati tudi vnaprej v vsestranski prospeh društva.
S tem je bil oficijelni del zborovanja končan in še marsikatero veselo so rekli planinci. Prehitro je prišel čas, ko se je bilo treba raziti in posloviti.
Kakor vsakdo razvidi, je delovala podružnica res vspešno in je svojo nalogo častno rešila. Želeti bi bilo, da se zanimanje za hribolastvo še bolj razširi med našimi ljudmi in da pristopajo bolj pogosto k društvu. Posebno polagamo našemu delavstvu na srce, da se tudi to bolj zanima za naše gore, da pohaja pridno naše planine in tam vživa krasoto naše rodne zemlje. Hribolastvo je, rekli bi, del telovadbe in tudi s tem se krepi in utrdi telo, najde se pa pri tem tudi dovolj mikavnega in zabavnega. Zalo kar najtopleje priporočamo to društvo in kličemo: Oklenite se tudi ..Slovenskega planinskega društva"!
Dopisi.
Z Javornika. Prostovoljno razprodaja razno hišno in kuhinjsko opravo zaradi preselitve g. Štefan Podpac na Javomiku. — Domačo veselico s plesom je napravil v soboto dne 25. svečana gostilničar J. Hkavc na Javorniku. Zabavali smo se prav dobro in složno do ranega jutra v družbi tukajšnjih delavcev in mnogo odličnih posestnikov z Javornika in Koroške Bele.
S Hrušice. To ti je dirindaj pri nas. Ko greš po cesti in gledaš po hišah, tu vidiš prizore. Po cesti se izprehajajo, pode, koljejo, porivajo različni sloji, skoro bi rekel, celega sveta. In po hišah, oziroma barakah pa vidiš večinoma krivokljune žide in škilave švabske pokveke, kateri so prišli z bisago na hrbtu in »lazicami" pod pazduho in zdaj se hočejo šopiriti tu pri nas, kakor pavi. Domačini so le redki in ga ne poznaš drugače, kakor da gre mimo po cesti, kakor ovca.
S Hrušice. V kratkem misli otvoriti tukaj trgovec Štefan Podpac svojo trgovino. Mi kličemo vrlemu narodnjaku in rojaku: Dobro došel 1
S Hrušice. Privandrani židje so se že začeli poslavljati od nas. Samo neki žid, ki gleda čez neke planke, se še šopiri in pravi, da pojdejo prej vsi Kranjci s Hrušice kakor pa 011. Bomo videli! Mogoče pojde
pa zopet kmalu že drugič v Jft" z njegovo kramarijo, kakor je že enkrat šel.
Iz Mojstrane. Poživljamo naše može, na katerih svetu se nahajajo različni kažipotih napisi nemškega „Alpenvereina", da jih takoj dajo odstraniti! Tu imamo slovensko planinsko društvo, katero bode takoj pustilo napraviti slovenske table na ta mesta, da ne bodo naši tujci, kateri prihajajo na naše hribe, se zgražali nad nami, da nimamo slovenskih napisov na svoji zemlji za naše hribe in planine. Toraj na delo, možje, kateri ste na mestu, drugače se vidimo v prihodnje z imeni.
Iz Mojstrane. (Plazovi v Vratih,) ki drče s Triglava in sosednih strmin, je lahko občudovati ob lepih solnčnih dneh, od devetih do ene popoldne, nekako od dne 10. sušca dalje in še prvo polovico majnika. Priti je že zvečer v Mojstrano, tam prenočiti in drugi dan se odpraviti že zgodaj, če je mogoče, do Aljaževega doma. To je nekaj grozno lepega. Kdor le more, naj si privošči ta izredni užitek, inali trud se mu obilo poplača. Vzeti je krplje s seboj, da si jih navezeš, ako tam sneg ne drži.
Z Dovjega. Tukajšnjih par švabov se usiljuje že v vsako občinsko stvar ter vtikajo njih krive nosove v vsak odbor. Tako se je pred enim letom vsilil škilavi Prus Vincik v krajni šolski svet. Pred kratkim je prišel isti v okrajni cestni odbor. Ne moremo zapopasti, kako da so domačini tako slepi in gluhi, da ne vidijo in ne slišijo, kaj so nakane in nameni teli par pri-vandranih Germanov ter da jih volijo v take odbore. Na ta način jim sami nudijo prste, da lahko potem grabijo za celi roki. Dalje se čudimo, kako naše višje oblasti sploh morejo potrditi take izvolitve, kakor P r u s a Vincika v krajni šolski svet. Kako bode Prus skrbel za blagor in korist njemu tako pristudene slovenske šole, to vas vprašamo, slovenski možje? Odprite že vendar enkrat svoje oči! Volite v take odbore domače, dostojne može, katerih imate na izbero, in ne odpirajte skozi take Pruse pot do Adrije.
Iz Kranjske gore. Ljubljanski Slovenec" oziroma jeseniški „novičar" se je zavzel z vso vnemo za deutsch-Koširja v Kranjski gori. No, iz srca 11111 privoščimo to, kajti res je namreč, da ste Koširjevi pu-nici strastni Germanki, in ravnotako je res, da je takoj tisto nedeljo, ko se je Jeseniška Straža" dotaknila deutsch-Koširjeve gostilne, prišla cela truma jeseniško - savsko - hruških luteranskih švabov v njegovo gostilno, da 11111 dajo zadoščenje za baje neopravičeni napad »Jeseniške Straže". Kranjskogorčani prav iz srca privoščimo „Slovenčevemu" dopisniku deutsch-Koširjevo gostilno ter obe hčerki, sodelujoči pri izobraževalnem društvu. „Slovenec" je postal jako »svobodomiseln", on gre tudi za luterance v boj, ki zahajajo k deutsch-Koširju.
Iz Kranjske gore. Po tukajšnjih gostilnah se vidi mnogo lepakov in koledarjev od pivovarn samo v nemškem jeziku. Poživljamo, da gostilničarji odstranijo te lepake ter zahtevajo namesto njih slovenske. Gostilničarji naj si tudi uaroče naše domače pivo, katerega je mnogo na izbero. Drugače bomo prisiljeni primerno nastopiti proti tem lepakom in pivu ter priobčimo drugič iste gostilne z imeni. (Ravno tako bomo storili
tudi na Jesenicah, Javorniku, Hrušiei, Dovjem in Mojstrani. Opomba ured.)
Iz Rateč. Veselica tukajšnje požarne brambe se je v vsakem oziru najsijajneje obnesla. Naši ognjegasci so pokazali, da niso samo bližnjemu v pomoč, ampak tudi za slibavo ne samo vrli plezalci, ampak tudi vstrajni plesalci. Rajalo se je prav do belega dne. Med plesom je bil tudi korijan-doli. Mnogo odličnih gostov je došlo tudi iz Krope, Jesenic, Kranjske gore, Belepeči in Trbiža. Čudno je bilo gledati ognjegasce iz sosednje Belepeči s svojimi pruskimi čepicami. Da uživa naša požarna bramba pod načelstvom vrlega gosp. Jalena splošne simpatije, svedoči to, da so bili vsi dolenji, kakor tudi nekaj zgornjih prostorov hotela polni gostov. Ples se je vršil pa v steklenem salonu. Vse se je vršilo v najlepšem redu, samo malo preveč se je nemškutarilo — — — Da se niso gostom želodci preveč skrčili, zato sta skrbeli izborna kuhinja in fina klet gospoda Jalena.
Jfovičar.
Jesenice — Lukman — žganci in cokle.
Švabstvo se je zopet sijajno pokazalo v znanem hajlovskem lističu ..Deutsche Stimmen". Ta brezzoba devica, forn dila — liinteii bret, kateri smo zamašili goflo, se je predrznila zopet enkrat razkladati Jeseničanom, kako so neumni, da ne zlezejo pod Lukmanov klobuk, češ, Lukman je špendiral 200 kron, beri: dvesto kron za otroški vrtec 11a Savi, zato pa mora občina držati svoj jezik in plesati po Lukmanovi »velikodušnosti". Skrajna predrznost pa je, da se upajo Slovenci sploh ganiti in Lukmanu mešati štrene. Nobena novost ni, da obstoji Lukmanov plan v tem: združiti Savo in Javornik v eno absolutno švab-sko občino; Jesenice, Planina, Hrušica in Koroška Bela pa naj bodo priveski te vse-švabske garde, in samo za to tu, da bi plačevali težak davek, katerega bi tovarna narekovala v nemški občini Sava-Javomik. Toraj okolica, na čelu jim 11a eni strani Jesenice, na drugi strani Koroška Bela, naj plačuje trojni davek kakor danes v Lukmanov žep, da bo tovarna plačevala manj davka, — ker je tako revna, zato pa Jesenice iu ostali kraji v zahvalo ne bodo imeli od nikjer kakih dohodkov, ker so preveč bogati! Dobro! Očka Lukman, vi ste pa jako brilitni! Ali se dobro spominjamo vaših besed: „Kranjc naj bo vesel, da ima sploh kaj zaslužka pri tovarni, za njega so dosti dobri žganci za žret in cokle za oblečt!" No, danes to samo mimogrede omenjamo, ker pride ta vaš načrt in ta vaša ljubezen do žgancev in cokelj tako v uvodniku »Jesenice nekdaj in — danes" na vrsto. Danes samo kon-štatiramo, da nas imenuje listič »Deutsche Stimmen" »neumneže", ker se nam žganci in cokle ne dopadejo tako, kakor vam, očka Lukman; »predrzneže" pa za to, ker se tem vašim fintam, ki so naperjene v propast našega gospodarstva —• protivimo. Zakaj nam inečete v zobe svojih 200 kron, beri: dvesto kron, katere ste dali, očka Lukman, za otroški vrtec? Ali se to spodobi? Ali mislite, da vam bomo mi izdali iu prodali občino za 200 kron, beri:
dvesto kron?! Tako po ceni pa Jesenice niso. Jako ljubezniva želja tistega članka je tudi, da bi se narodno-napredna stranka na Jesenicah nemštvu uklonila, in pri tem ljubeznivem namežikavanju so »Deutsche Stimmen" kar ogorčene nad tem, da bi ob času občinskih volitev „ morda" vsi Slovenci skupaj držali. Dft, očka Lukmana oprostimo tega' dvoma, in danes izjavimo, da ne bo nihče njegovim »prijaznim" špekulacijam dal tako brco, kakor narodno-napredna stranka v naši občini. Tako, očka Lukman, to preberite še enkrat, da vam ne bodo ti »dvomi" kvarili mirno spanje. Verstandeu?! To si naj Nemci zapišejo za ušesa, in naj nas imenujejo predrzne in neumne, in »Jeseniško Stražo" najbolj neumen list, ki se tiska, mi smo proti njim, in »Jeseniška Straža" jim bo dalje mešala štrene ter jih razkrinkovala. Jeseniške »novice" v »Slovencu" bodo sicer še bolj z veseljem zabavljale čez našo »Stražo", ker so jim zdaj pritekli Nemci na pomoč ter nas slastno nazivale za »neumne" z Nemci vred, pa naj le zabavljajo, saj drugega »Jeseniške novice" v »Slovencu" itak ne znajo, česar se sami prepričujemo vsak teden enkrat, včasih tudi po dvakrat. Prepustimo to »Jeseniškim čenčarijam" — mi pa ostanemo kakor -sino b'li!
Občinsko odborništvo je odložil g. Josip Medic, nadučitelj na Jesenicah, baje iz zdravstvenih ozirov. Na njegovo mesto pride g. J. Krašovic, trgovec na Savi, kateri je pri zadnji volitvi kot namestnik dobil največ glasov.
Poročil se je gospod Alojzij Žvagen, gostilničar in pekovski mojster na HruŠici, z gospico Mici Zalokarjevo. Vrlemu narodnjaku iskreno čestitamo!
Jeseniške novice v »Slovencu" so se v zadnjem času na jako nelep način spravile nad različne gospode »Sokole", osobito pa napadajo z vso svojo otročjo vnemo posredno in neposredno vse častivredne naše gospode odbornike, kakor gg.: Ferjana, Guština, Legata, Mesarja, Schreya in Trevna ter gosp. dr. Kogoja. Seveda je omenjenim gospodom presneto malo ležeče na mnenju jeseniških »novic" v »Slovencu". S takimi novicami se tudi ne bomo spuščali v osebno polemiko, kajti na nas so napravile utis, kakor da bi jih pisal neki pobič. Seveda, ako zvemo, kdo je ta pobič, bomo žnjim tudi na Jesenicah »primerno" postopali.
Odbor prostovoljne požarne brambe na Jesenicah se zahvaljuje najiskrenejše vsem dobrotnikom in darovalcem, ki so prispevali, da je zadnja veselica tako nepričakovano dobro uspela.
Delo pri mostu nove karavanske železnice čez Savo vrlo napreduje. Če bo šlo tako naprej, bo Sava kmalu premostena, in imeli bomo enega najdaljših in najvišjih železniških mostov na Gorenjskem. Most bo speljan čez državno cesto in Čez »rake", po katerih se dovaja voda na turbine v tovarni, odtod pa čez globoko strugo Save pod Me-žakljo. Že nad državno cesto bo most približno 8 metrov visok, nad strugo Save pa nad 40 metrov. Dannadan se dovažajo po železnici novi deli mosta, kakor mostnice in železne podstave. Dosedaj se je zgradilo Železno ogrodje čez državno cesto popolnoma. Dela se samo od ene strani, namreč
na levem bregu Save, ker na tej strani do-važauje potrebščin ne dela prevelikih težkoč in troškov. Ko bode delo že toliko napredovalo, da bodo napravljeni odri tudi nad Savo samo, bomo imeli priliko gledati, s kakimi pripomočki dela moderna tehnika.
Plesna veselica livarjev v korist slovenskemu otroškemu vrtcu na Savi se je obnesla prav dobro. — Dobička je okoli 87 K. K vspehu so pripomogli največ prireditelji in pa občno zanimanje za otroški vrtec. Bila je to res prava slovenska delavska veselica, prirejena v preprostem, a vendar ukusnem slogu in se je izvršila vkljub obilni udeležbi v najlepšem redu. Obširni Mencingerjevi prostori so bili premajhni. Godba je igrala prav dobro; želeti bi bilo samo, da igra več slovenskih in slovanskih skladeb. Sešli so se na tej veselici vsakovrstni delavci raznih nazorov in različnega političnega prepričanja. In vendar -nikake napetosti. Vsak se je čutil le delavca in Slovenca. Pohvaliti moramo narodno probujenost, ki se je pokazala ravno na tej veselici. Slovenske zastave in zastavice so dičile plesišče, prostor je bil okrašen s samoslovenskimi napisi, slovenske narodne in umetne pesmi so se popevale, kratkomalo, veselica je imela popolnoma slovenski značaj. Le neustrašeno naprej! Že danes so priljubljene veselice, katere prirejajo livarji; če pa se boste držali gesla »v slogi je moč" tudi v naprej, ne bodo samo simpatije delavstva na vaši strani, marveč z vami bo tudi drugo občinstvo. Do druge ure po polnoči se je plesalcev kar trlo, potem pa je občinstvo polagoma odhajalo. Nekateri plesalci in plesalke pa so vztrajali do jutra. Izkazal se je tudi g. Mencinger s točno in dobro postrežbo. Delavstvo je pa hvaležno tudi onim, kateri so izposlovali drugi dan dopust do pol devete ure. Govori se po Savi: Takih veselic si še želimo!
Na veliki trgovski ples, ki se vrši danes v soboto, 4. marca, v gostilni g. Viš-narja, opozorimo tem potoni še enkrat. Več med naznanili.
Znani razpečevalci Fišarjeve knjigarne v Ljubljani vsiljujejo pri nas, kakor po celi gorenjski dolini svoje, bodisi slovenske ali iz švabščine preplonkane ničvredne »Šauder-romane". Na Jesenicah imamo svojo knjižnico »Prosvete", katera razpolaga z vsakovrstnimi najboljšimi knjigami, ki se dobivajo vsako soboto zvečer v sokolski telovadnici pri gospodu Ferjanu na Savi na posodo. Na ta način si lahko prihranite nepotrebne troške za švabsko-židovske romane.
Na Jesenicah imamo promet, ki bi se skoro lahko primerjal z večjimi mesti, a navzlic temu se po našem trgu vozi hitreje nego po navadnih kmetskih vaseh. Seveda tabel »Počasi vozite!" in »Langsam fahren!" ni več videti, razen na stari šrangi nasproti gospodu Ferjanu kos tablice z napisom „ P o č a s ".
Deželni odbor kranjski je dovolil sporazumno s c. kr. deželno vlado, da se bode v jeseniški občini v pokritje občinskih in šolskih potrebščin za leto 1905 pobirala 58 % naklada na vse neposredne davke. Letos smo torej za 22 0,, na boljšem, nego smo bili lansko leto, ko smo plačevali
80 «/o.
Plesna veselica jeseniških in savskih rokodelcev, ki se je vršila v gostilni gosp.
Mesarja je bila navzlic temu, da se je vršilo na isti večer pet enakih veselic, primerno dobro obiskana. Žal smo pogrešali na isti nekaj takih, na katerih obisk smo z vso sigurnostjo računali.
24 Macedoncev je vstopilo v ponedeljek v delo pri gradbenem podjetju Gross & Comp. na Hrušici. Reveži so se pritoževali čez neznosne razmere, ki vladajo v njih domovini, kjer na primer mora plačati vsak Macedonec, ki gre na delo v Avstrijo za sam potni list 90 piastrov, to je okoli 18 kron našega denarja. Siromaki, kateri imajo večinoma rodbino doma, so potem pač primorani živeti skromno, ako hočejo prislužiti kaj za svojce, drugače si prislužijo komaj toliko, kolikor jih stane dolga vožnja in potni list. Glede na vse to bi bilo pač želeti, da bi se jih plačevalo nekoliko boljše.
Listnica uredništva.
Naš zaupnik z Jesenic nam poroča: Zadnja notica glede Bahmana naj se popravi v toliko, da ni res, da delavcem zato, ker so slovenske narodnosti, zavrača delo. Tudi načrtov ne napravlja za plačilo, temveč zastonj. Toliko resnici na ljubo.
Praia m'"
obsegajoč približno 7 oralov košeninc in gozda iz proste roke za jako ugodno ceno.
Natančneje se poizve pri lastniku na Savi št. 18.
Danes v soboto 4. marca velika
plesna veselica
v gostilni g. K. Višnar j a na Jesenicah.
Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Opolnoči žabja pojedina. Sveže žabe z Reke. — Svira godba na lok. — Vstopnina 80 vin., dame proste. — Maske dobrodošle.
Imam v kleti
'23-1
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujinan
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg št. 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.	4—11 Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
HOTEL »ILIRIJA
u
169 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. Kopalne sobe v hiši. Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborila kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Kaj je

SEVDL1N?
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri g. A. Trevnu in gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-
talskc ulice 7.	3—12
© @
©
S ®
jL Mavncij fp Smole]
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6 12
Josip ti®
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
v pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje hitro in po nizkih cenalr. 5 12
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
piMarna
G. tocr-jrHk dediccV7
V Ejttbljani
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrčpoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
i
9 10
Gostilna
Jakob Jffesar
na Jesenicah št. 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina iu neprekos-Ijivo Gčssovo ter Kernovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča
Jakob Mesar.
Melh. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-leznino i. t. d. 11 n
imš mm meš
Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Slraže'.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lamprel v Kranju.