SLOVENCI	VSI NASI
SE OBOROŽI!JEJO	OLIMPIJCI
Stran 27 p o L E T ■ E Strani 20-21
Mercator fgsirt'fân3 (MJ@
MERCATOR d.d., Dunajska 107, gubljana
-	petek 13. avgust 2004 ob 18. uri OLIMPIJSKA ARENA
-	nedelja 15. avgust 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARUE
AUULAGAVSE BLIŽE DOMU
Stranil
■tjen*
ga mestnega jedra. Zgodovina Mohorjeve družbe je narekovala idejno zasnovo novega objekta, ki naj bi bil istočasno v ponos knežjemu mestu in mu dajal kulturni utrip.
iUU-U-'
fin
Gradnja zaenkrat poteka po načrtih in če bodo izpolnjeni vsi pogoji, je konec del mogoče pričakovati novembra 2004. Gradbena dela izvaja s podizvajalci podjetje Oder iz Zadobrove. Sama
gradnja predstavlja velik finančni zalogaj, vendar v Mohorjevi družbi upajo, da bodo finančno dovolj močni, da ga bodo zmogli.
SANDI LUŽAR Foto: GK,
KRATKE-SLADKE
Pravila za spremljanje volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora 2004
V skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata Novi mala predvsem stališča strank in kandidatov do pomem-
tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisnega prostora oziroma programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih oddajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno obravnavali vse kandidate, politične stranke in druge predlagatelje kandidatov. Novi tednik in Radio Celje bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilnimi aktivnostmi po načelu nestrankarske opredelitve. Časopis in Radio Celje bosta po svojih zmožnostih in po presoji uredništva spremljala predvolilne aktivnosti, še zlasti, ker pokrivata več kot 30 občin celjske regije, v katerih delujejo odbori različnih strank. Zato bodo uredništvi zani-
bnejših vprašanj in problemov. V mnenjskih rubrikah v času volilne kampanje ne bomo objavljali strankarskih izjav za javnost.
V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandidati, predlagatelji, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volilna propagandna sporočila za predstavitve kandidatov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceni-: ku oglasnih sporočil. Uredništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot naročene.
UVODNIK
Hmeljarske praske
Država bo delila vodne pravice
Mohorjev atrij za kulturo in dijake
Pravijo, da kogar hmelj oprasne, ne more več brez tega zelenega zlata. Kot se je zgodilo z mnogimi drugimi ljudskimi reki, tudi ta ne velja več, sploh če pogledamo mnoga hmeljišča v Savinjski dolini, kjer namesto zlata rasteta koruza ali fižol.
Vseeno se mnogi spominjajo zlatih časov, tradicije, ponosa in ugleda savinjskih hmeljarjev - ne le v dolini, temveč tudi v takratni Jugoslaviji. Ve- URŠKA SELISN1K čina se je sicer ukvarjala tudi z drugimi kmetijskimi panogami, toda denar od oddaje mleka ali prodaje živine je bil za sproti. V resnici je nekaj pomenil samo denar od hmelja. Tudi mnogi kratkohlačniki so si na hmeljiščih zaslužili prvo žepnino, s katero so kupili šolske potrebščine ali kak priboljšek. Danes je seveda drugače. Zadnja leta smo poletni čas kislih kumaric polnili predvsem s pisanjem o težavah hmeljarjev, ki se po razpadu Hmezadovega sistema nikakor ne morejo postaviti na noge. Pred leti so mnogi zatrjevali, in se ob tem tudi privoščlji-vo nasmihali v pest. da so hmeljarji z nakupom Hmezado-vih površin in strojev ugriznili v preveliko jabolko. Kot da bi ta privoščljivost potrebovala še dodatno potrditev, se je proti hmeljarjem zarotila tudi narava. Suša in neurja so tista, ki so najpogosteje pustošila savinjska hmeljišča.
Kolikor ni uspelo naravi, so pomagali hmeljarji s svojo neenotnostjo. Že pred leti je minister za kmetijstvo grozil, tla hmeljarji ne bodo dobili subvencij, če se ne organizirajo v enotno organizacijo proizvajalcev hmelja. Tipično - nastajali sta dve, ena od njih tudi uradno, pa še tej je ministrstvo odvzelo status. Včasih je bilo od 800 do tisoč hmeljarjev, danes jih je še menda 180, ki delujejo neorganizirano, po drugi strani pa jih kar velikokrat slišimo govoriti o stiskah in težavah
V Savinjski dolini je nastalo kar nekaj pravih hmeljarskih kmetij z veliko hektarji hmeljišč. Ti so še posebej odvisni od pridelka, ki letos, vsaj zaenkrat tako kaže, bo. In z njim spet težave, saj bodo viški na svetovnem trgu. Hmeljarji pravijo, da je proizvodna cena približno 2,5 evra za kilogram hmelja - lani, ko ga praktično ni bilo, je cena presegala 3 evre. Ob tem se nekateri spomnijo, da so včasih trgovci z novci odštevali tudi po dvakrat več za kilogram. Ti časi so očitno minili.
Kljub takšnemu in drugačnemu razpredanju se bo prihodnji teden spet začelo zares. Savinjska dolina bo oživela, iz hmeljišč se bo oglasil ropot obiralnih strojev, iz ponekod že neuglednih sušilnic se bo širil tipičen vonj po hmelju ... Namesto druženja, pesmi obiravcev, vasovanja in dela pa ostajata predvsem boj za prodajo hmelja in preživetje hmeljarjev. Letošnje napovedi so le nekoliko boljše, poleg tega pa so hmeljarji pokazali, da obvladajo svoj posel. Tudi zato čez poletje nismo veliko pisali o njihovih stiskah. Želimo si, da bi bilo y prihodnje temu tako in da bi se zelenemu zlatu spet povrnilo nekaj blišča. To pa bo odvisno od hmeljarjev.
Konjiški črni humor
Konjičani so že prvi dan po katastrofalni toči, ki je med drugim uničila tudi vinograde in seveda nasade cvetja, našli nov slogan za svoje mesto vina in cvetja: Mesto zelenih streh in kabrioletov. Je potrebna razlaga? Zelena je folija, s katero je prekrita večina poškodovanih streh, kabrioleti pa so avtomobili, ki nimajo več stekel...
MA Kje dopustujejo študenti?
Nekateri ne morejo pozabiti na sedmo silo niti na dopustu. Tako nam je nekdanji »predsednik« Kluba študentov celjske regije Danijel Kociper poslal kartico iz Mali-buja na Floridi in v lepi slovenščini zapisal: »Zavist je
stvar šipkih...«. Zaželel nam je objektivnosti in poslal pozdrave z menda najlepšega dela sveta. Le s čigavim denarjem ga je obiskal ...
ma
Še bolj črno
Pogovor (resničen!) med »pokrivalci« dveh sosednjih streh s plastično folijo.
»Koliko vam jih je že dol padlo?«
»Samo eden.«
»Nam pa dva. Vodimo.«
Ne boj ...
V bitko za Regijo Sa-Ša se je vključila tudi (vsaj do jeseni) vladna stranka. Kako drugače razumeti dejstvo, da bo eden njenih najbolj »fri-šnih« članov, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahov-nik, rojen Velenjčan, volilne glasove na jesenskih volitvah zbiral v Zgornji Savinjski dolini?
Vsi, ki se v Sloveniji s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij, so morali skladno z novim Zakonom o vodah najkasneje do 10. avgusta zaprositi za t. i. vodno pravico oziroma dovoljenje za uporabo pitne vode iz teh zajetij. Ob njih - kot se je izvedelo čisto v zadnjih dneh pred iztekom roka - pa so morali za vodno pravico zaprositi tudi tisti, ki vodo iz vodnjakov na svojih domačijah uporabljajo v druge namene, zgolj za zalivanje, na primer.
Čeprav je bilo na voljo 2-letno prehodno obdobje in je ob denarnih kaznih od 30 do 150 tisoč tolarjev kot skrajna sankcija za tiste, ki dovoljenja ne bodo dobili, zagroženo zaprtje zajetij, so v Agenciji RS za okolje (Arso) za obveščanje javnosti nekaj
za oddajo vlog. Zato ne preseneča, da so se po TV-prispevku v ponedeljek zvečer, ko je bilo povsem nedvoumno povedano, da morajo za vodno dovoljenje zaprositi tudi vsi tisti, ki iz zajetij odvzemajo vodo v namene, ki presegajo splošno rabo, na občinske uslužbence na Celjskem v torek zjutraj obračali številni občani. Nemalo negodovanja je bilo prav zaradi tega, ker je bilo prvotno navodilo okoljskega ministrstva razumljeno tako, da morajo za vodno pravico zaprositi zgolj občani, ki se iz neregistriranih vodnih zajetij oziroma vodnjakov oskrbujejo s pitno voljo, ne pa tudi ostali, ki vodo iz lastnih zajetij uporabljajo na primer za zalivanje, pranje avtomobilov ...
Po novem potrebna dovoljenja za oskrbo z vodo iz lastnih zajetij in vodnjakov - Vloge je bilo treba oddati do 10. avgusta
več storili šele tik pred iztekom roka Čeprav v Sloveniji ni natančnega re gistra, kako se prebivalstvo oskrbuji pitno vodo, velja ocena okoljskega r nistrstva, da je približno 80 odstotki prebivalcev priključenih na javne vodovode. Še desetina naj bi se jih na j a v-, no omrežje priključila v prihodnjih pej tih letih, preostali pa živijo zlasti na območjih razpršene pozidave, kjer pri-] ključki na javni vodovod še dolgo ne bodo mogoči. V Arso so do konca prehodnega obdobja prejeli okoli 4.000 vlog za dodelitev vodne pravice, obča-
ne, ki do zakonsko določenega rokai 10. avgusta vloge niso oddali (pa bi jo' morali), pa obveščajo, da to lahko še vedno storijo - kasneje oddane vloge bodo še vedno obravnavali, vendar bodo njihovi vlagatelji v prekršku.
IVANA STAMEJČIČj
V	Prešernovi ulici v Celju nastaja Mohorjev atrij s sodobno zgradbo, v kateri bo živahno vse leto. Končana naj bi bila novembra.
V	njej bodo mlečna restavracija, poslovni prostori in učilnice, kjer bodo predvsem dijaki srednjih šol (vozači) lahko preživeli čas pred začetkom pouka. V njem bodo predstavljali tudi knjižne izdaje, gostili različne avtorje in tako popestrili kulturno dogajanje v Celju.
Ideja o izgradnji novega atrija se je pojavila pred sedmimi leti, ko so denacionalizirano stavbo vrnili v last Mohorjevi družbi. Dvoriščni del, kjer so bili nekoč prostori starega Cetisa, je bil v dokaj klavrnem stanju, zato je bilo treba najti določeno rešitev. Sprva so razmišljali o gradnji osrednje mestne knjižnice, pri čemer so dolgotrajni pogovori z mestno občino propadli. Zato so iskali nov koncept, kako zapolniti ta del stare-
V petek je Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj v uradnem listu objavila novo javno ponudbo za najem nepremičnin zdraviliškega komplek-Rimskih Toplicah. Nova določena letna najemnina znaša 4,5 milijona tolarjev oziroma 375 tisoč tolarjev mesečno, kar je precej manj kot 96 milijonov tolarjev, ki so jih po prejšnjem razpisu tik pred podpisom glavne pogodbe zahtevali od Barsosa.
Pogoj za prijavo je izdelan razvojni načrt, s katerim bo investitor v posodobitev in obnovo vložil najmanj štiri milijarde tolarjev, uresničen pa mora biti najkasneje do konca leta 2007 oziroma dve leti po sklenitvi najemne pogodbe. Pripraviti mora tudi načrt predvidenih zdraviliških zmogljivosti in njihove izkoriščenosti ter načrt zaposlovanja z najmanj 100 novimi zaposlitvami.
Odločalo bo število novih delovnih mest
Kriterij, s katerim bodo izbrali najugodnejšega ponudnika in ki mu bo prinesel največje število točk, je ravno število novih zaposlitev. Na drugem mestu je dovoljenje ponudnika za opravljanje drugih zdravstvenih dejavnosti, kriterija, ki pa bosta tudi odločala pri izbiri najugodnejšega ponudnika, sta višina odobrene bančne garancije in višina ponujene mesečne najemnine. V javnem razpisu je navedeno še, da bo v primeru enakega števila točk prednosti imela tista ponudba, ki bo imela višje število točk pri merilu števila novih zaposlitev.
Država bo najemniku po sklenitvi najemne pogodbe s posredovanjem Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja za izvedbo investicijskega programa omogočila pridobitev dolgoročnega posojila do višine 300 milijonov tolarjev z dobo odplače-
vanja do največ 15 let in odlogom plačila do največ pet let. Kot smo že poročali, bosta ministrstvi za kulturo in obrambo do konca leta pripravili še načrt krajinske arhitekture za ureditev parkovnih površin, do konca leta 2007 pa bosta na svoje stroške sanirali še največ dve tretjini parkovnih površin. Vsi ostali stroški vzdrževanja parka bodo prešli na najemnika nepremičninskega premoženja.
Ponudbe pod novimi, ugodnejšimi pogoji bodo sprejemali do 6. septembra do 12. ure, ponudniki pa bodo o izboru obveščeni najkasneje 30 dni po roku za oddajo ponudb. Že prej pa bo znano, ali se bo na razpis, ki je komaj v dveh tednih močno spremenil odločilne pogoje, ki so Barsosu z družbeniki onemogočili podpis glavne pogodbe za najem zdravilišča, le-ta z že pripravljenimi projekti znova prijavil.
ROZMARI PETEK
Našli pravno luknjo?
Že skoraj leto dni se bije bitka med prejšnjim konce-sionarjem opravljanja dimnikarskih storitev v Celju Dimnikarstvom Celje in novim skupnim koncesionar-jem, ki ga je Upravno sodišče RS sicer zavrnilo kot koncesionarja, podjetjem lios ter Dimnikarstvom Maribor. Po odločitvi sodišča februarja letos bi Mestna občina Celje morala v 60 dneh razveljaviti razpis in pripraviti novega. Našla pa je drug izhod.
Razpis je sicer natanko po preteku določenih 60 dni raz-»eljavila, vendar pa ni začela s pripravami na nov razpis. Skorajda bi lahko deja-' i so se uresničile napovedi predstojnika Oddelka za okolje, prostor ter komunalo MOC Silva Plesnika, ki je za naš časopis marca dejal, da bo po razveljavitvi koncesijske pogodbe s skup-
nima ponudnikoma podjetjem Ekos in Dimnikarstvom Maribor na tem področju nastala pravno-formalna luknja, saj je Dimnikarstvu Celje koncesijska pogodba potekla že pred letom in pol, tista z Eko-som pa ni veljavna. Po »srečnem« naključju je ravno v tem času dan zagledal nov Zakon o varstvu okolja, po katerem bo novembra občinska pristojnost izbire koncesionar-ja dimnikarskih storitev prenesena na državo oziroma ministrstvo za okolje, prostor in energijo, celjska občina pa je zaradi pomanjkanja, časa (to bo torej tista luknja) za pripravo novega razpisa pogodbo podaljšala kar z »neveljavnim« skupnim konce-sionarjem, podjetjem Ekos in Dimnikarstvom Maribor.
Kako je možno pogodbo podaljšati s podjetjem, za katerega je Upravno sodišče RS ugotovilo, da ne izpolnjuje
pogojev, zahtevanih v razpisu, zdaj zanima predvsem bivšega, 40-letnega koncesio-narja Dimnikarstvo Celje. Pojasnilo, ki smo ga prejeli iz občinske pravne pisarne, češ da je zmanjkalo časa za pripravo razpisa in da podelitev koncesije jeseni tako ali tako ne bo več v občinski pristojnosti, se mu zdi vse prej kot logično. Bolj se mu zdi, da je občina s podpisom pogodbe s skupnim ponudnikom podjetjem Ekos in Dimnikarstvom Maribor zlorabila svoj položaj.
Ker smo trenutno v času dopustov, bomo morali na bolj podrobna pojasnila občine počakati še nekaj dni.
ROZMARI PETEK
90,6 95,1
imum
wp)lektro
Mariborska c. 86 3000 Celje
r- .. .	_	Tel: 03/42-88-000
^^ TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
Dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o.,
tel. 42 88 119
95,9 100,3
V SPOMIN Jure Krašovec
V četrtek, 5. augusta, zjutraj je v 77. letu starosti v celjski bolnišnici umrl upokojeni novinar Jure Krašovec iz Lahomnega pri Laškem. Čeprav smo vedeli, da našega spoštovanega kolega zapušča zdravje, smo si vseeno želeli in pričakovali še nekaj let skupnih občasnih srečanj in uživanja v branju njegovih imenitnih tekstov z najrazličnejših področij ter znova tudi poslušanja njegove mojstrske oddaje na Radiu Celje lz domačih logov.
Naš dolgoletni delovni tovariš in iskren prijatelj je bil z našo hišo Novi tednik in Radio Celje povezan vso dobo aktivnega življenja. Njegove prve izjemno napisane prispevke srečamo že davnega leta 1946 v časopisu Naše delo, ki je bil predhodnik današnjega Novega tednika. Takorekoč na reverz je bil iz Slovenskega poročevalca »posojen« naši hiši, kjer se je redno zaposlil leta 1949 ter se po opravljanju del novinarja, odgovornega urednika in tehničnega urednika upokojil leta 1981. Prvič je bil glavni in odgovorni urednik pri Celjskem tedniku leta 1950, drugič v letih 1963 in 1964 ter tretjič od 1967 do 1968. Spominjali se ga bomo kot pronicljivega mojstra novinarskega peresa, ki je znal opazovati življenje in zgodbe, ki jih je pisalo. Bil je mojster reportaž in drugih najbolj žlahtnih novinarskih zvrsti, imeniten mentor in avtor premnogih akcij, ki so dvigovale popularnost in priljubljenost tako časopisa kot tudi radia. Takorekoč njegov je izlet 100 kmečkih žensk na morje na pobudo kmečke žene Anice Pevec s Slatine pri Ponikvi. Odlično je izpeljal akcijo dvojčkov, pisal o znanih Slovencih po svetu, njegov je za tiste čase imeniten reklamni slogan »Za soncem greje najceneje, velenjski lignit« ...
Marsikatero nedeljsko kosilo je manj prijetno, kar ni več izredno priljubljene in široko poslušane oddaje Iz domačih logov, ki jo je izjemno skrbno z branjem knjig, prelistavanjem literature po arhivih doma in na Dunaju ter v kombinaciji z živimi posnetki s terena pripravljal vse do konca leta 2001. S kolegi tehniki je prevozil ogromno kilometrov po najbolj odročnih krajih celjskega območja in na magnetofonski trak ter v beležnice beležil stare običaje in ljudske napeve, zanimive zgodbe in drugo narodno blago - vse to pa je ohranjal in ohranil. To je prav gotovo doslej najboljša avtorska oddaja v zgodovini Radia Celje.
Bil je pobudnik številnih lepih akcij, še posebej v svojem Laškem, kjer so ga imenovali tudi za častnega občana. Ob jubilejih so izšli zborniki društev in organizacij z njegovimi imenitno napisanimi besedili. Pred dvema desetletjema sije v Škof-cah nad Rimskimi Toplicami ogledal prvo srečanje skupin s prikazi ljudskih obi-
čajev in takrat je dal pobudo, da bi se ohranjanja lotili načrtno. Spet v Škofcah bo 12. septembra letos jubilejno, 20. srečanje, kije postalo pravo gibanje v občini in tudi izven nje, in dosedanji Odbor za etno dejavnost Možnar bodo poimenovali po Juretu Krašovcu. Preprosto, ker si to zasluži ...
Mnoge prireditve v Laškem in okolici so bile na visoki ravni prav zaradi Juretovega scenarija. Izstopajo predvsem trije: ob zaprtju kulturno-športnega doma Dušana Poženela in ob odprtju sodobnega kulturnega centra, ko so nastopajoči stali na odru in ploskali ljudem, ki so prihajali v dvorano; nekaj posebnega pa je bil tudi scenarij ob odprtju nove šole v Jurkloštru s srečanjem borcev Kozjanskega. Dobesedno vse, kar je napisal ali objavil Jure Krašovec, je dokazovalo, da gre za enega največjih novinarskih peres na Celjskem v nekaj desetletjih. Vrhunec njegovega dela pomeni knjiga Ohcet po stari šegi, ki jo je leta 1998 izdal NT&RC. Težko smo pričakovali tudi obsežno knjigo o ljudskem umetniku, glasbeniku Vrhovskem Anzeku s Svetine, ki jo je pripeljal do konca, vendar pa, žal, ne tudi izdal.
V naši hiši smo našega Jurčka pogrešali že zdaj, ko je bil v pokoju, vendar smo se vedno razveselili njegovega obiska v spremstvu žene Mike. Zdaj tega veselja ne bo več, ostal pa bo lep in prijeten občutek, da smo delali skupaj. Ni nas več veliko, ki smo še delali skupaj z Juretom. Sam sem se pred njim v veliki pisarni Celjskega tednika prvič pojavil avgusta 1964 z reportažo o življenju na Veliki planini. Prebral je besedilo, mi dal nekaj koristnih nasvetov in čez teden dni je bil sestavek objavljen. To je tudi moj »uradni« začetek novinarskega poklica, v katerem sem bil res hvaležen za vsak Juretov nasvet.
Od našega Jurčka, kot smo ga domala vsi iskreno imenovali, smo se poslovili v nedeljo, 8. avgusta, na pokopališču v Laškem.
TONE VRABL
Na Celjskem hrušev ožig miruje
Letos je k sreči mnogo manj hruševega ožiga, kot ga je bilo lani, čeprav so mu napovedovali »dobro letino«. Doslej se je hrušev ožig pojavil zlasti na območju Maribora, na Celjskem pa bolezni niso opazili.
Fitosanitarna inšpektorica z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, enota Celje, Klaudija Matjaž -Petek pojasnjuje: »Inšpektorji smo letos vsaj enkrat pregledali vsa lanska žarišča hruševega ožiga na območjih Črnove, Šempetra, Zaloga in Nazarij z okolico. Žarišča smo večkrat pregledali v zelo širokem varovalnem pasu in doslej nismo ugotovili prav nobenega primera ožiga. Po delu v hmeljiščih, ki poteka v tem času, bomo znova pregledali vse večje sadne površine, sicer pa pričakujemo tudi veliko pozornost lastnikov nasadov, ki naj nam sporočijo morebitne spremembe v nasadih. Vse dosedanje analize so negativne.«
T. VRABL
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanja prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/03-popr. in 58/03 ZZK-1)
prireja prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo o predlogu lokacijskega načrta »Zadrževalnik Lahovna«
ki bo v sredo, 8. septembra 2004, ob 15.00 uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju.
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo.
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
Racanje za Celjem in Ljubljano
Bo Celje postalo samovoljna »Ljubljana« regije? - Snubljenje znanja
Še vedno zavedna Konjičanka, magistra Zdenka Kovač, z uradnim nazivom ministrica brez resorja, pristojna za regionalni razvoj, je v zadnjem času dvignila veliko prahu v zgodbi zdravilišča v Rimskih Toplicah. Pred časom se je prostovoljno vključila v projekt oživitve Rimskih Toplic in že takrat dejala, da bo projekt z investitorjem, ki je leta 2000 podpisal predpogodbo, speljala do konca ali pa bo podala nov razpis. Kot je znano, se je zgodilo prav slednje.
Pripravila je Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga vlada sicer še ni obravnavala, omogočal pa naj bi bolj pregledne razvojne prerazporeditve in bil temelj za pomoč iz Bruslja. Že njeno preteklo delo - med drugim je pred imenovanjem vodila Pospeševalni center za malo gospodarstvo - kot tudi sama, dokazujeta, da vedno skuša delovati razvojno in vzpodbujeval-no, čeprav to v togih statističnih zbirnikih ni vedno očitno. Kje se potemtakem po njenem nahaja naša in njena regija, kamor se iz prestolnice vsak petek redno vrača?
Lahko bi rekli, da se tudi savinjska statistična regija v zadnjem času ukvarja z neko vrsto statistike. Ne pritožujemo se nad tem, kaj vse dobi prestolnica, mi pa ne (čeprav je tudi to vedno aktualno), pač pa nad tem, kaj vse ima (dobi) Celje, ostala večja mesta v regiji pa ne. Tudi močne pobude za ustanovitev lastne regije so že bile. Se lahko zgodi, da bo v naši regiji kmalu nastala nova »podprestolnica« Celje?
Vsaka regija potrebuje kritično maso združenega znanja, neko regionalno razvojno središče. Mi si sicer prizadevamo, da se znotraj regije ne bi ponovila ista zgodba, kot se je očitala Ljubljani, češ da se Celje razvija, vsi ostali pa racajo zadaj. Težnja Zgornje Savinjske in Šaleške doline, da se odcepita in da se vzpostavi samostojna razvojna regija (t. i. Sa-Ša regija, op. p.), je pripeljala do tega, da je prišlo do začetkov zavedanja o obstoju funkcionalnih subregij, ki jih bo potrebno učinkovito in enakopravno vključevati, če bo seveda regija želela obstati kot celota. Po drugi strani pa ravno zaradi sodelovanja ugotovimo, da je potrebno neko razvojno središče, saj v vsaki vasi tudi ne moremo imeti tehnološkega centra, visokošolskega središča... Zato mi je všeč pristop, ki se po zaslugi razvojnih regionalnih agencij uvaja v zadnjem času, torej ustanavljanje enot po manjših občinah. Pričakujemo, da bo tudi tehnološki center, projekt podjetniškega inkubatorja, začel dobivati svoje izpostave tudi v zalednih območjih, saj bo le na ta način zagotovljena kritična masa znanja, lokacije pa bodo čim bliže ljudem.
Pristop, ki ga je glede na namen investiranja ubrala Savinjska regija, je bil ravno pravšnji. Tako regijo, ki ima relativno izumrlo središče, je potrebno najprej tehnološko obuditi. S tem, ko se je odprlo Razvojno tehnološko in inovacijsko središče Ritz je avtomatično nastala dinamika, ki bo imela prej ali slej svoje nastavke tudi v subregijah. Morda bo zgornja savinjska regija ugotovila, da bo v novi strukturi lahko delovala znotraj ene regije in si bo do nove obravnave zakona v parlamentu celo premislila. Še posebej, ker so sprejeli skupen regionalni razvojni program. Bolje je namreč, da je teh regij manj. Vendar mora na koncu država vendarle slediti neki lokalni pobudi, zato ji nismo nasprotovali, kar je sicer povzročilo velike polemike pri drugih in mogoče malo zavrlo sprejem samega zakona.
Kaj bo novi zakon prinesel, če bo enkrat le obravnavan, na področju toge birokracije? Podjetniki velikokrat pričakujejo, da bodo nove ustanove, kot so razvojne regionalne
agencije, kaj postorile tudi na tem področju, ki je, kot pravijo, zaviralec podjetništva.
Ena od vlog, ki naj bi jo odigralo podporno okolje na lokalni ravni, je nedvomno ta, da bi se znotraj mreže centrov izpostavil sistem vse na enem mestu. Kar pomeni, da bi podjetnik v eni inštituciji dobil vse storitve, registracije, pridobivanje dovoljenj skozi eno okno. Ta center bi imel vpliv tudi na to, da bi lokalna birokracija, ki tudi velikokrat po nepotrebnem zavira določene projekte, skozi skupne sestanke ugotavljala, kaj je koristno vsemu okolju, in s tem ne bi tistih, ki so nosilci razvoja - podjetniki, zavirala. Iz prakse vemo, da kar je v enem okolju mogoče, se v drugem ne da. Po drugi strani bi osveščali tudi podjetnike, kaj se slabega zgodi, če na vso silo rinejo v zadevo, ki iz vidika širše dobrobiti ni sprejemljiva. Je pa dejstvo (ki se ga kar nekaj ministrov že zaveda, pa smo še kljub temu nemočni), da je večino stvari, na katere se nanašajo kritike podjetnikov, potrebno reševati na državni ravni. Naslednja vlada bo morala biti po mojem mnenju posvečena točno tej reorganizaciji in usposobitvi državne administracije, ker bo sicer ta administracija, ki je vpeta v množico kontradiktornih predpisov, dejansko postala cokla razvoja. Sicer določeni standardi se morajo zahtevati, to je prinesla tudi Evropska unija. Sem pa proti temu, da pri nas poskušamo biti velikokrat bolj papeški od papeža. Država, ki aktivira, ne pa administrira, je pojem, ki ga bomo morali vcepiti kot kulturo v ljudi, sicer bo zmanjšana konkurenčnost naših podjetij.
V Predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju po očitkih Regijskega študijskega središča v Celju ni postavk, ki bi pomagale razvoju središča, ki pa je pravzaprav tudi gonilo regionalnega razvoja. Ste jih spregledali?
Sama imam glede tega čisto svoj pogled. Po eni strani se strinjam, da je treba tudi visoko šolstvo decentralizirati. To kažejo vsi primeri, tudi Finske, ki jo zadnje čase dajemo za zgled. Vendar je prav tako neumno govoriti kar na pamet o univerzah v vsaki regiji. Če Slovenija kaj potrebuje, potem je to v decentralizirani obliki mnogo več praktičnih visokošolskih programov, tistih, ki usposabljajo ljudi za gospodarstvo. Ne vem, če potrebujemo toliko več bazičnih raziskovalcev in tistega, kar je naloga usposabljanja na univerzah. Tukaj sva z ministrom za šolstvo, ki tudi opozarja, da univerza v vsaki regiji ne vzdrži, kar skladna. Če univerza ne bo razvila evropsko primerljive odličnosti o znanjih, če bo ljudi kadrovala fia hitro iz okolja, tako ali tako ne bo imela študentov. Jutri, pojutrišnjem se bodo našim študentom odpirala vrata povsod po Evropi in vsak, ki je pameten, bo šel tja, kjer bo dobil najboljša znanja. Takšno središče vseeno ne bo zagotavljalo ključnih kadrov za razvoj dejavnosti, ki prevladujejo v neki regiji. Prava smer razvoja je mreža višješolskih in visokošolskih središč, ki zdaj nastaja. Poleg sodelovanja domačih univerz in gospodarstva moramo poskušati v čim večji možni meri pritegniti najboljše znanje iz Evrope, pač glede na usmeritev v regiji. Tako bodo v regiji relativno hitro nastali moderni programi, ki
iz Evrope
bodo praktično usmerjeni. Če pa bo trend pokazal, da je središče razvilo dovolj kritič-i ne mase znanja in študentov, bo po naravni poti vzpostavilo še univerzitetne in podiplorm ske študije.
To naj bi bila torej pot, po kateri bi kadri ostajali v Celju, ne pa v krajih, kjer sedaj študirajo?
Da, vendar mora regija vseeno pritegniti kadre tudi od drugod. Po svetu je več kot 50d slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo zelo eminentnih ustanovah. Da ne govorimo od drugih strokovnjakih - te je treba< privai biti najprej, ob tem še njihove kolege, k temu pa pritegniti domače strokovnjake, da skupaj naredijo prepoznavne programe v regiji Ti bodo kasneje pritegovali študente tudi od drugod, sicer bodo drugi naše. Ta konkurenčna bitka se bo pojavila tudi na področju šolstva. V Celju je idealna priložnost tehnološki cenJ ter, orodjarski grozd, grozd za klimatske naprave v Velenju, razvija se iniciativa na po-i dročju kemije, na področju trajnostnega načina upravljanja z odpadnimi vodami, turizma - to so dejavnosti, ki morajo najti svoj odraz tudi v usposabljanju kadrov. Tak kader gre kot vroče žemljice, ne tisti z doktorati! Gledati je treba kratkoročno in čim hitreje, reagirati glede na trenutne potrebe, ki bodo čez tri leta morda že drugačne.
Če primerjate savinjsko statistično re-l gijo z osrednjo, koliko smo v zadnjih letih napredovali?
Statistika sicer govori eno, jaz bolj spremljam duha v regiji. Velenje in zreški del imata za sabo dokaj normalrto pot prestrukturira-, nja, konjiški je imel zelo na glavo postavljend) pot s propadom vseh velikih podjetij, Čelje^ ima za seboj isto zgodbo. Spomnim se časov,: ko sem bila še v Celju in smo govorih o tisočih viškov. Kozjanski in rogaški del ter savinjski imajo zopet svojo zgodbo, saj je zadnja tranzi-l cija tekstilne industrije še v teku, steklarna pa tudi še ni doživela celotnega prestrukturiranja. Zato je težko govoriti o regiji kot celoti,| vendar se generalno gledano regija učinkovito pobira. Tri leta nazaj bi še lahko rekla, da vlada stagnacija brez prave razvojne vizije, zdaj tega zagotovo ne morem trditi. Sa-Ša ima zelo jasno razvojno vizijo, v Celju so na vidiku bodoči razvojni nosilci, Zreče ima svojo pot razvoja, v Konjicah so problem propada velike industrije nadomestili z množico malih in srednje velikih podjetij, medtem ko Rogaška Slatina še čaka. Ima pa na drugi strani ambiciozne načrte z razvojem turizma, tudi Kozjansko] Tako da bi razen nekaterih manjših občin generalno gledano rekla, da zadeva, če dodamo še Laško zraven z dvema relativno cvetočima podjetjema, kot sta zdravilišče in pivovarna še zdaleč ni katastrofalna. Kvečjemu nasprot no. Po trenutnih kazalcih bo začela slediti osred nji Sloveniji. Ima pa še nekaj bolečih točk (tekstilna industrija, steklarna), kar pa ne uhaja niti osrednji Sloveniji.
Ena od bolečih točk so seveda tudi Rimske Toplice. Revitalizacija je nujna ali vsa smiselna, če gledamo, da se regija kot celota zelo usmerja v zdraviliški turizem kot enega svojih paradnih konjev. Ta turizem se je šele I v zadnjem času uspel prebiti v pozornost dfj žave in posameznih gospodarskih razvoj niH nosilcev. Tako da, če se štiri leta nazaj to ší ni zdela neka strašna razvojna priložnost danes prav gotovo je. Sicer ne prinaša velikih donosov in zato odbija nekatere investi torje, je pa tudi infrastrukturna dejavnost I ki generira tudi samozaposlitvene možnost ! v okolju. V vsakem primeru pa je nevzdrž no, da takega potenciala, kot je v Rimskih ne bi obudili k življenju.
ROZMARI PETEK Foto: IGOR ZAPLATIt
Obledel lesk zelenega zlata
Po štirih sušnih letih letos na svetovnem trgu preveč pridelka - Prihodnje leto nova slovenska sorta
Darko Simončič, direktor žalskega IHP: »V inštitutu, ki ga z dvema tretjinama sofinancira državni proračun, se kot ves javni sektor srečujemo s težavami zaradi zmanjševanja proračunskega denarja. Tudi zato moramo iskati nove možnosti."
Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo v žalski svetovalni službi, je na petkovem srečanju opozorila na neurja, zaradi katerih bo na nekaterih hmeljiščih polovico manj pridelka.
Potem ko je lanska suša slovenskim hmeljarjem uničila dobro polovico pridelka, letos (še) kaže, da bo letina dobra. Hmelj bodo začeli obirati konec prihodnjega tedna, zato se hmeljarji s strahom ozirajo v nebo in upajo, da se bodo neurja izognila hmeljiščem.
Minulo sredo je namreč toča prizadela predvsem širšo okolico Gomilskega proti Zaklu oziroma Braslovčam in povzročila kar precej škode na hmelju in drugih poljščinah. Ocenjujejo, da je zajela 200 hektarjev, ponekod pa so poškodovanost ocenili celo na 80 odstotkov. Toča je uničevala predvsem storžke, ki so v tem času najbolj občutljivi. Že spomladi so hmeljišča napadle uši, zdaj se otepajo s peronosporo ... Klasični problemi, bi lahko rekli, ki pa se jih znajo hmeljarji po dolgoletnih izkušnjah pravočasno lotiti. Ob »groznem« poletju pa statistični podatki kažejo, da letošnje leto glede na količino padavin in temperatu-te v avgustu bistveno ne odstopa od dolgoletnega povprečja.
Splet tradicije in lepote
O štirih katastrofalnih letih in položaju hmeljarstva so se pogovarjali minuli petek, ko je lanski starešina Janez Oset pripravil srečanje Zbora hmeljarskih sta-
rešin in princes. Zbor vodi še aktualni hmeljarski starešina Milan Lesjak, ki bo v nedeljo popoldne na Dnevu hmeljarjev v Braslovčáh starešinskega mačka predal Slavku Leskošku iz Migojnic, princesa pa bo postala Helena Povše iz Podloga.
Hmeljarski starešine imajo dveletni mandat. »V prvem letu si aktualni starešina, v drugem pa s svojimi izkušnjami pomagaš novemu. Na koncu drugega leta, ko se mandat izteka, po tradiciji pripraviš zaključno pogostitev za vse, ki so v hmeljarstvu v teh letih nekaj naredili,« pravi Janez Oset, po vrsti 40. starešina, ki je za zbor pripravil tudi izhodišča za pripravo statuta.
Letos ustanovljeni Zbor hmeljarskih starešin in princes zaokrožuje 40-let-ni mozaik starešinstva. »Naša naloga je predstavljanje vseh slovenskih hmeljarjev, promocija dejavnosti ter ohranjanje tradicije in običajev. Žal pa nas še ne vabijo na srečanja, kjer razpravljajo o dejanskih problemih,« pravi Milan Lesjak. Starešina in princesa skupaj predstavljata hmelj - starešina rastlino, princesa hmeljevo kobulo.
»Vesel sem, da so se starešine organizirali v društvo, da bodo lažje nadaljevali tradicijo, na katero moramo biti Savinjčani še kako ponosni. Po moje ne sme
biti prireditve, na katero ne bi bila povabljena starešina in princesa - oba sta namreč simbol dejavnosti, ki je in še bo tej dolini dajala kruh,« je prepričan žalski župan Lojze Posedel.
Dobro razpoloženje in optimizem sta še kako prevevala petkovo srečanje; po štirih letih se jim namreč nasmiha normalen pridelek, ki bo za silo ublažil stiske oziroma minuse iz preteklih let. Mnogi namreč ocenjujejo, da so vsaj nekateri hmeljarji v resnično težkem položaju, za lanski izpad zaradi suše pa še niso prejeli niti tolarja pomoči. Položaj v hmeljarstvu, kljub boljšim obetom, zato še zdaleč ni rožnat.
Zeleno zlato v praksi
V primerjavi s preteklim^ leti izgleda, kot da letos v hmeljarjenju po začetnem šoku zaradi delovne sile ni pretresov. Po oceni žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHP) naj bi 180 slovenskih hmeljarjev na slabih 2 tisoč hektarjih površin pridelalo 2.700 ton hmelja. Relativno ugodne naravne razmere pa seveda povzročajo drug problem - na svetovnem trgu bo spet preveč hmelja, s tem pa se obeta nižja odkupna cena.
Glede na napovedi o dobri letini, bo letos očitno največja umetnost, kako
prodati ves hmelj. »Res ne vem, kaj je bolje - malo hmelja po višji ceni ali preveč hmelja, kjer se potem običajno določene količine težko ali sploh ne dajo prodati,« pravi Martina Zupančič, direktorica največjega trgovca, družbe Hmezad Export Import. »Letos povsod po svetu hmelj dobro kaže. Po zdajšnjih napovedih ga bo zanesljivo preveč. V zalogah na svetovnem trgu je še slabih tisoč ton alfe, primanjkuje pa visoko aromatičnih sort, med katere sodi savinjski gol-ding. Po njem kupci še povprašujejo, vendar smo ga že razprodali, pri ostalih sortah pa bo leto težko uspešno zaključiti.«
Hmelj prodajajo na osnovi predpogodb, ki jih sklepajo za več let in v katerih se dogovorijo za količino in ceno. Drug način je prodaja na prostem trgu, kjer je cena hmelja odvisna od ponudbe in povpraševanja in zelo niha. »Pivovarne so se v zadnjih letih naučile, da je hmelj na prostem trgu cenejši kot v předprodají. Poleg tega so včasih uporabljali le svež hmelj, odkar pa se predeluje v brikete, ekstrakt ... lahko trg povsem izravna nihanja zaradi letin. Tudi produkti, ki omogočajo večji izkoristek, povzročajo, da pivovarne niso zainteresirane za dolgoročen nakup, ki bi bil pri hmelju najbolj smiseln. Hmelj
je pač začimbnica, ki v stroških piva odgovarja stroškom etikete. V Nemčiji so hmeljarji izračunali, da dajo več za reklamo kot za hmelj, menedžerji pa najbolj stiskajo prav pri njegovi ceni,« je omenila Zupančičeva in dodala, da lani še pogodb niso uspeli izpolniti. »Imeli smo le 50 do 60 odstotkov hmelja, določenega po pogodbah. Tako slabe letine Slovenija še ni imela, cena na prostem trgu pa je presegla tri evre. Vendar hmelja ni bilo.«
Dvema tretjinama svetovnih proizvajalcev piva je vseeno, kateri hmelj dodajajo pijači, slaba tretjina pa za aromo in grenčico uporablja kakovostne sorte. Okusi se pač spreminjajo in hmeljarji lahko le upajo, da bo spet »in« pivo iz kakovostnih sort. Z letošnjo prodajo piva niso zadovoljni niti v laški pivovarni. Po besedah glavne tehnologije Re-gine Kirn Godec na slabšo prodajo vplivajo globaliza-cija trga, vstop v EU in slabši ekonomski položaj kupcev. »Čeprav porabimo relativno malo hmelja, vseeno prisegamo na tradicijo in upoštevamo izkušnje starih hmeljarskih mojstrov.«
Prihodnje leto nova sorta
Mnogi se še spomnijo izjemnega pomena, ki ga je imelo hmeljarstvo v času bivše Jugoslavije. Končno je bil hmelj ena izmed redkih panog, ki je že v tistih časih prinašala devize. Te so med drugim romale tudi v Beograd, danes pa se panoga bori za preživetje.
»Na skoraj polovici savinjskih hmeljišč so zasajene druge poljščine, s čimer so se drage naložbe skoraj izničile,« meni Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Vedeti je treba, da je hmeljarstvo panoga, ki zahteva največ vlaganj. Zato lahko samo čestitam vsem, ki vztrajajo.« Vrisk je prepričan, da bi morale kmetije z 20 do 30 hektarji hmelja solidno živeti, s tem pa motivirati tudi mlade, da bi kljub težavam nadaljevali s pridelavo. »Zdaj, ko smo v EU, je v Sloveniji težko
karkoli reševati - vsi problemi se rešujejo v Bruslju. Tudi zato si v KGZS prizadevamo, da bi tam odprli svojo pisarno. S pravimi argumenti lahko vplivamo na različne odločitve oziroma soustvarjamo kmetijsko politiko v evropskem prostoru.«
Savinjska dolina je po Vri-skovem mnenju eden največjih kmetijskih potencialov v Sloveniji, vendar pa hmeljarje in tudi druge kmete tare nepovezanost: »Kritike letijo predvsem na organiziranost kmetij v Savinjski dolini. Nekdaj je dolino obvladoval močan poslovni sistem Hmezad, po njegovem razpadu pa se kmetje nikakor ne znajo povezati. Menim, da bi bilo nujno, da se savinjske zadruge združijo. Prav tako ni najbolje, da se hmelj prodaja preko 6 ali 7 posrednikov - trgovina bi se morala osredotočiti na dva, največ tri trgovce,« pravi Vrisk, ki je hmeljarje še posebej opozoril na ponovno vzpostavitev organizacije proizvajalcev hmelja (OPh). »Ta je že bila zasnovana, vendar hmeljarji niso izpolnili osnovnih pogojev, ki jih zahteva pravilnik. Zato je ministrstvo savinjskim hmeljarjem odvzelo ta status, kar je izjemno negativno. Samo preko OPh je namreč možno prejemati subvencije in druge ugodnosti, ki jih država in EU namenjata za kmetijstvo.«
Vstop v EU hmeljarjem ne prinaša bistvenih novosti, slovenski hmelj že dolga leta obvladuje 3,2 odstotka svetovnega trga. »Hmeljarji so bili pripravljeni na izzive EU. Žal nismo uspeli izvesti vseh oblik organiziranosti, kar seveda pomeni določeno zavoro in tudi težave pri pridobivanju subvencij,« je dodal direktor IHP Darko Simončič, ki napoveduje novo sorto hmelja. »Druge države po pridelku prekašajo Slovenijo, zato je nujno, da pridobimo novo sorto, ki bo omogočala konkurenčnost. Določene sorte so že v uradni preizkušnji, kaj več o tem pa bomo lahko povedali konec prihodnjega leta.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Hmeljarski starešine in princese na petkovem srečanju
- Št 32 - 12. avgust 2004
Do zrezka na krožniku
Celjske mesnine imajo nov obrat za razsek in pakiranje mesa - Letos testiranje zahodnoevropskega trga
V	Celjskih mesninah bodo kmalu zaključili obsežen naložbeni cikel, s katerim so v štirih letih skoraj v celoti prenovili tovarno. Začeli so leta 2001 s klavnico, končali pa bodo čez dva ali tri tedne z novim obratom za razsek in pakiranje mesa. Direktor Izidor Krivec pravi, da bodo zdaj čas in denar posvetili predvsem utrjevanju položaja na domačem in tujih trgih, strateškim povezavam in stalnim posodabljanjem tehnologije.
V	obrat za razsek in pakiranje mesa, kjer trenutno nameščajo opremo, so vložili okrog 600 milijonov tolarjev. Prostore so uredili v nekdanji predelavi, ki so jo opustili lani, ko so zgradili novo tovarno. Izidor Krivec pojasnjuje, da so se z razsekom, oziroma tako imenovanim mikrokonfekcioniranjem mesa ter z izdelavo polpri-pravljenega mesa ukvarjali že doslej, vendar v zelo skromnem obsegu. Zmogljivost novega obrata, v kate-
Izidor Krivec
rem bo delalo 35 do 40 ljudi, bo kar 3.000 ton mesa na leto. »S postavitvijo obrata bomo v Celjskih mesninah zaokrožili predelavo mesa, saj bomo odslej obvladovali vse postopke - od zakola do priprave mesa za krožnik,« pravi Izidor Krivec, ki ne skriva želje, da bi prav pri pripravi mesa za krožnik radi prevzeli vodilno vlogo v Sloveniji.
Težave na južnih trgih
Zdaj, ko so zaključili vse najpomembnejše naložbe, bodo v Celjskih mesninah, napoveduje Krivec, začeli več vlagati tudi v trg. V državah bivše Jugoslavije, kjer imajo največ kupcev na Hrvaškem, v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, nekaj pa tudi v Črni gori in na Kosovu, imajo že nekaj časa kar precej težav pri prodaji mesa in izdelkov. Izpad izvoza, s katerim sicer ustvarijo petino prihodkov, so doslej nadomeščali s povečano prodajo doma, vendar bi radi na teh trgih znova utrdili svoj položaj. »Prodaja na južnih trgih je zelo težka, saj je tam vse več domače in tuje konkurence, kupna moč je še vedno slaba, carine so se zvišale, ljudje pa pri izbiri izdelkov upoštevajo tudi trenutno politično razpoloženje. Vehko težav imamo zlasti na Hrvaškem, kjer je do maja veljala prepoved uvoza govejega mesa in izdelkov, nato pa so uvedli obvezno testiranje BSE za živali do 30 mesecev
starosti. Ker je pri nas meja 24 mesecev, v sosednjo državo spet ne moremo izvažati toliko, kot bi želeli,« pojasnjuje Krivec.
Zato so se'zadnje čase usmerili na zahod, kjer jim doslej že uspelo prodati nekaj manjših količin mesa. Vendar pa je tudi na teh trgih zelo težko prodreti, pravi Krivec, saj so tako trgovci kot kupci lojalni domačim dobaviteljem. To še zlasti velja za Avstrijo, ki je za sveže meso skorajda nedotakljiva. Več si obetajo od Italije, kjer jim govejega mesa primanjkuje, prodreti pa želijo tudi v večje trgovske verige, ki pa si večinoma želijo, da bi delali pod njihovimi blagovnimi znamkami. »S tem bi si podpisali smrtno obsodbo,« je prepričan Krivec. Izdelke, ki jih doma tržijo pod blagovno znamko Z dežele, bodo v tujini prodajali pod imenom Celeia.
Država klesti dobiček
V Celjskih mesninah pričakujejo, da bodo letos
imeli 7,5 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je za 12 odstotkov več kot lani, zaradi stroškov amortizacije in vlaganj v trge pa čistega dobička ne bo več kot 50 milijonov. »To je približno toliko kot lani in s takšnim poslovnim izidom smo zadovoljni, saj kljub velikim naložbam poslujemo pozitivno. To je redkost v naši branži, ki je lani imela kar za 2,7 milijarde tolarjev skupne izgube,« pojasnjuje Izidor Kri-
vec. Dobička bi sicer lahko bilo več, pravi, vendai se nenehno višajo stroški,, na katere nimajo vpliva Odvoz in sežig klavničnih odpadkov sta se podraži^ kar za trikrat, od 1. maja pa je so za 30 odstotkov dražje tudi veterinarski) storitve. V podjetju so z* to že razmišljali, da bi poj stavili lastno sežigalnico] vendar so pri tem nalete« na veliko ovir.
JANJA INTIHA1 Foto: GREGOR KATIlj
Ovadba je bila napaka
Celjske mesnine so dobile ustavni spor, ki so ga sprožile1 potem, ko je veterinarska uprava štiri odgovorne ljudi iz podjetja kazensko ovadila, češ da so leta 2000 preko nekega drugega slovenskega podjetja prodajali na Kosovo goveje obrezline. S tem naj bi, kot so trdili veterinarji, kršili odredbo o obveznem uničenju glav govedi po zako-l lu.
V Celjskih mesninah so se na ovadbo pritožili in poja-l snili, da v času, ko so meso tretje kategorije prodajali svojemu partnerju v Sloveniji, uredba še ni veljala. Ker pri-i tožba ni zalegla, so sprožili ustavni spor in ustavno sodiš-! če jih je pred kratkim rešilo vseh obtožb. Ugotovilo je namreč, da je veterinarska uprava v svojih ugotovitvah o I kršitvi odredbe »storila strokovno napako.«
Mesarji zapuščajo Glavni trg
1\idi v Celjskih mesninah so obupali nad vse slabšo kupno močjo v središču Celja in neprijaznimi pogoji, ki so jih deležni najemniki občinskih lokalov. Konec tega ali v začetku prihodnjega meseca bodo zaprli mesnico na Glavnem trgu.
Izidor Krivec pojasnjuje, da v mesnici že nekaj časa niso imeli nobenega zaslužka, saj so stroški (samo za najemnino so plačevali blizu 300 tisočakov na mesec) krepko presegali vse bolj skromen promet. Kljub temu so vztrajali, ker pač niso želeli biti med tistimi, ki so prehitro obupali nad mestnim mrtvilom. »Če bi nam občinsko podjetje Nepremičnine vsaj za 30 odstotkov znižalo najemnino, bi najbrž ostali še nekaj časa,« pravi Krivec in dodaja, da je k dokončni odločitvi o zaprtju mesnice botrovali tudi dejstvo, dà bodo odslej šole, vrtce, gostinske loka-
Mesnice na Glavnem trgu kmalu ne bo več.
le in menze oskrbovali z me-	Gnjat in Šmarska, kamor bosom iz novega obrata in ne	do tudi prerazporedili tudi več preko mesnic.	večino zaposlenih z Glavne-
Celjskim mesninam bosta	ga trga. v mestu ostali še prodajalni JI, Foto: AŠ
Era pripeljala italijanskega diskontarja
Velenjska Era in italijanska diskontna veriga Eurospin sta pred kratkim podpisala pogodbo o strateške sodelovanju. Ustanovila sta skupno podjetje Eurospin Eko, ki naj bi v dveh do treh letih v Sloveniji odprlo okrog osemdeset lastnih in fran-šiznih diskontov. Velenjčani bodo z Eu-rospinom sodelovali tudi pri širitvi v države bivše Jugoslavije.
V Eri pravijo, da bo v Sloveniji v prihodnjih letih zraslo približno 400 diskontnih trgovin, ki bodo sedanjim trgovcem zagotovo vzele del trga. Da bi obdržali kupce, so se odločili za sodelovanje z Italijani, ki pa bo, je prepričan- predsednik uprave Gvido Omladit, zaradi pridobitve novih znanj in siner-gijskih učinkov pri skupni nabavi imelo pozitivne učinke tudi za klasične Erine trgovine.
Italijanski Eurospin, ki je nastal v začetku devetdesetih let, ima danes več kot 600 prodajaln na drobno in okrog 1,3 milijarde evrov letnega prometa. Koncept njihove diskontne prodaje temelji na čim nižjih stroških in čim višji racionalizaciji prodaje. Na okrog 800 do tisoč kvadratnih metrih prodajne površine ponujajo tisoč izdelkov. Kar 90 od-
Gvido Omladič se je povezal z Italijani, da bi prehitel konkurenco pri odpiranju diskontov.
stotkov jih je po Eurospinovo blagovno znamko. Izdelani so pri znanih evropskih proizvajalcih, cene pa so za okrog 30 odstotkov nižje.
Eurospin želi v Sloveniji, kjer so prihod že napovedale diskontne verige Lidl, Aldi in Kauf-land, postati vodilna tovrstna trgovina. Skupaj z Ero načrtujeta tudi širitev na Hrvaško in v druge države nekdanje Jugoslavije.
Štukelj odstavil bivšo direktorico
Vera Maruša je namerno in naklepno zlorabila svoj položaj, pravi direktor Izbire
Direktor laške Izbire Emil Štukelj je pred dnevi za bivšo vršilko dolžnosti direktorice Vero Maruša napisal sklep o prenehanju delovnega razmerja. Maruševa je Izbiro vodila kratek čas, vendar ji je kljub temu uspelo podjetje »postaviti na glavo«. Prodala je lastne delnice podjetja in del zemljišča, ki ga je Izbira kupila za nov prodajni center, preprečiti pa je hotela tudi skupščino, na kateri je novi večinski lastnik Engrotuš dobil svoje predstavnike v nadzornem svetu.
Vera Maruša je že nekaj časa na dopustu, zato ji sklepa o prenehanju delovnega razmerja še niso vročili. Kot je pojasnil Štukelj, je
Maruševo v začetku avgusta povabil na zagovor (prišla z odvetnikom Stojanom Zdolškom), na katerem pa je le še potrdila vse nepravilnosti, ki jih je zagrešila v času svojega direktoro-vanja. »Naklepno in zavestno je kršila pooblastila in pravice, ki jih je pridobila z imenovanjem za direktorico podjetja, zato je bilo edino logično, da sem se v skladu z zakonodajo odločil za prekinitev pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov,« je povedal Štukelj.
Kot poglavitni razlog za odpoved je navedel prodajo desetih odstotkov delnic, ki jih je imela Izbira v lastnem skladu (in ki naj bi bile, po sicer neuradnih informacijah, parkirane pri Publikumu). »Maruševa je kot upra-
Po besedah Emila Štuklja so se razmere v Izbiri povsem umirile. Poslovanje teče v skladu z načrti, z uvedbo Engrotuševe franšize pa se je promet v prodajalnah občutno povečal. Usoda zemljišča, na katerem bi Izbira morala že junija začeti graditi poslovni center, vendar je Vera Maruša potem, ko ni bila več direktorica, del zemljišča prodala konkurenci, bo najverjetneje znana v jeseni. Štukelj je prepričan, da bo sodišče odločilo njim v prid.
va s prodajo lastnih delnic podjetja namerno in naklepno posegla v lastniška razmerja Št. 32-12. avgust 2004 -
med delničarji, da bi sama kot delničar lah-j ko iztržila ugodnejšo ceno pri prodaji svo-l jih delnic. Izkoristila je torej notranje informacije. Na zagovoru je dejala, da je s prodajo delnic lastnega sklada hotela pomagati podjetju, vendar je vsakomur, ki vsaj malo pozna finančni položaj Izbire, jasno, da je izgovor povlečen za lase,« je še pojasnil Štukelj.
Maruševa je bila lastnica dvanajstih odstotkov Izbire. V času, ko se je za podjetje bila najhujša bitka, je delnice ponudila tudi En-grotušu. Kot je neuradno slišati, je za delnico zahtevala 15 tisoč tolarjev, kar je 5 tisoč tolarjev več, kot so Celjani za delnico plačali ostalim delničarji.	JANJA INTIHAR
jfftOl I partner z najboljšim okusom
GOSPODARSTVO
Ovadeni Turnšek, Stanič in Behek
Radensko in njenih šest tisoč malih delničarjev naj bi pri trgovanju z delnicami Uniona oškodovali za več kot milijardo tolarjev
Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je prejelo anonimno ovadbo malih delničarjev Radenske zoper direktorja Pivovarne Laško Toneta l\irnška ter bivša predsednika uprav Gorenja in Radenske Jožeta Staniča in Alojza Behka. Pri trgovanju z delnicami Pivovarne Union naj bi Radensko in njene delničarje oškodovali za dobro milijardo tolarjev.
Zgodba sega v december 2001, ko je Radenska, ki jo je takrat še vodil Alojz Behek, predsednik nadzornega sveta pa je bil Tone Turnšek, Gorenju in pi-du Infond Zlat prodala 58.750 oziroma 13 odstotkov delnic Uniona. Delnice je prodala po 70 tisočakov in zanje iztržila 4,1 milijarde tolarjev, če bi počakala na novo prevzemno ponudbo Interbrewa, pa bi dobila več kot
,2 milijarde tolarjev. S tem naj bi, trdijo mali delničarji. Radensko in tudi njih prikrajšala za več kot milijardo tolarjev.
Mali delničarji, ki za očitana dejanja sicer nimajo dokumentacije, trdijo, da so vsi trije ovadeni za očitano dejanje odškodninsko odgovorni. Zanimivo je, da je bila zaradi istega posla z Unionovimi delnicami, za katerega takrat v Gorenju dejali, da zanje pomeni dobro dolgoročno naložbo, v Pivovarni Laško kot večinski lastnici Radenske pa, da je slednja delnice proda-skladu s svojimi strateškimi usme-
Tone Turnšek
ritvami, pred dvema letoma vložena že ena ovadba. Mali delničarki sta namreč leta 2002 vložili izpodbojno tožbo proti sklepu skupščine Radenske o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, in sicer zato, ker uprava na skupščini ni poročala o nakupih in prodaji delnic Pivovarne Union, ki jih je sklenila v interesu Pivovarne Laško. Primer že
Jože Stanič
dve leti miruje, tožnici pa se bojita, da bo zastaral.
Kot so povedali na murskosoboškem tožilstvu, bodo novo ovadbo v naslednjih dneh temeljito prebrali, nato pa bodo podatke, ki so navedeni v njej, začeli preverjati. Če bo treba, bodo o domnevno škodljivem poslu zbrali še dodatne informacije.	JANJA INTIHAR
Letos 20 milijonov parov nogavic
Tovarna nogavic Polzela je v prvi polovici leta prodala 10,5 milijona parov nogavic in ustvarila 36 milijonov tolarjev dobička. Zaradi manj dodelavnih poslov na nemškem trgu, ki jih nadomeščajo z neposrednimi naročili, so imeli za 4 odstotke manj prihodkov kot ob lanskem polletju. I; Polzelski nogavičarji pričakujejo, da bodo letos izdelali in prodali 20 milijonov parov nogavic in imeli približno 4 milijarde tolarjev prihodka. Na nemškem trgu, ki je med njihovimi najpomembnejšimi zunanjimi trgi, nameravajo prodajo povečati za deset odstotkov, več zaslužka pa si obetajo tudi zaradi zmanjševanja dodelavnih poslov, razvoja novih tehnologij ter uvajanja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. JI
Prodaja pisarn rešuje Klasje
Iz Klasja so sporočili, da se bodo do konca tega meseca iz dosedanje upravne stavbe preselili v nove prostore, ki jih urejajo nad skladiščem žitaric.
Po besedah predsednice uprave Dragice Murko, so se za prodajo pet let starega
V Etolu novo skladišče za kemikalije
V	celjskem Etolu so že v začetku leta napovedali, da se bodo zaradi vse večje konkurence sorodnih evropskih podjetij odločili za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Novo tovarno naj bi začeli graditi avgusta, vendar bodo začetek del prestavili za kakšen mesec ali dva. Kot je povedal član uprave Zdenko Zanoš-ki, projekt sicer intenzivno pripravljajo, vendar pa jim zanj še ni uspelo pridobiti vseh potrebnih soglasij.
V	novo tovarno in še nekatere druge posodobitve, ki so "ujne tudi zaradi zaostrovanja standardov živilske industrije, bodo vložili kar 17 milijard tolarjev. Širiti se nameravajo predvsem pri aromah
za prigrizke in mesno industrijo. Del surovin za te arome bodo izdelovali kar sami, sami so osvojili novo tehnologijo. Sicer pa bodo posodobili celoten program arom za brezalkoholne izdelke, sladki program ter program začimbnih mešanic.
V okvir posodobitev sodi tudi gradnja novega skladišča za shranjevanje embalaže nevarnih snovi. Graditi so začeli letos, končali pa naj bi že prihodnji mesec. Vrednost novega objekta znaša 130 milijonov tolarjev, skupaj z opremo 158 milijonov tolarjev. Po besedah Zdenka Za-noškega, jim bo novo skladišče omogočilo še lažje shranjevanje, predvsem pa boljši nadzor kemikalij, ki jih
uporabljajo pri proizvodnji. Zadostili bodo tudi vsem novim zahtevam, ki jih pri skladiščenju nevarnih snovi predpisujeta slovenska in evropska zakonodaja.
Zaradi nove tovarne in prav tako tudi že napovedane širitve proizvodnje v tujino namerava Etol leta 2008 prihodke iz prodaje povečati na 50 milijonov evrov, kar glede na preteklo leto pomeni 74-odstotno rast. Čisti dobiček bo znašal 7,4 milijona evrov in bo v primerjavi z lanskim večji za kar 124 odstotkov. Izvoz, s katerim trenutno ustvarijo 83 odstotkov prometa, naj bi se v prihodnjih petih letih povečal še za 4 odstotke.
JI
objekta, ki ga je kupil Engrotuš, odločili v skladu z načrtom o odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja. Že nekaj let se namreč skušajo rešiti pritiska obsežnih naložb v preteklosti, med katerimi je prav upravna stavba, ki so jo zgradili s posojilom, predstavljala največje finančno breme. Mur-kova poudarja,, da prodaja ne bo vplivala na obseg proizvodnje Klasja, selitev pa ne bo ovirala poslovnih procesov, saj ostajajo pravzaprav na isti lokaciji.
Bo pa prodaja, še pravi Murkova, pomembno prispevala k uspešnosti podjetja, saj so stroški za odplačevanje posojila resno ogrožali njihove poslovne rezulta
te.
JI
Obveznice in delnica Krke
Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna je bil obveznica Republike Slovenije RS57, s katero je bilo do četrtka opravljenega za 937 milijonov tolarjev posla, vsi posli pa so se sklepali pri enotnem tečaju 101,65 tolarja.
V borzni kotaciji rednih delnic je bilo največ posla sklenjenega z delnico Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenega za 461 milijonov tolarjev prometa, tečaj pa je do četrtka izgubil 1,6% vrednosti. Druga najprometnejša delnica v borzni kotaciji je bila delnica Petrola (PETG), enotni tečaj pa je do četrtka padel za 1,3%. Kljub napovedi analitikov pa se je minuli teden nadaljevala rast delnic Merkurja (MER). Četrtkovo trgovanje se je končalo pri enotnem tečaju 32.009,22 tolarja kar je 2,1% nad ponedeljkovo povprečno vrednostjo. Med zanimivejšimi in bolj trgovanimi delnicami je bila tudi delnica Save (SAVA), ki je pridobila 5,7% vrednosti, četrtkovi posli pa so se sklepali pri 35.160,10 tolarja. Najdonosnejši vrednostni papir v borzni kotaciji rednih delnic minulega tedna je bila delnica Pivovarne Union (PULG), ki je v torek pridobila 9,9% vrednosti, torkovo trgovanje pa se je ustalilo pri povprečnem tečaju 83.600 tolarjev. Indeks SBI 20 se je v zadnjem tednu povzpel vse do svojega vrha z začetka maja 2004. V sredo je med trgovalnim časom že presegel vrednost 4.700 indeksnih točk, a se je nato spustil nazaj pod to psihološko mejo. Od prejšnje srede je pridobil 1,4%.
Pregled teia|ev mad 3. In 9. avgustom 2004
3.23
Pojavljati so se začele špekulacije o morebitnem prevzemu slovenskega gradbenega podjetja SCT s strani avstrijskega gradbenega koncema Starbag. Uprava SCT morebiten prevzem sicer zanika, Starbag pa ne.
Višanje cen nafte na svetovnih trgih bo vplivalo tudi na poslovanje slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways. V podjetju so že pričeli z racionalizacijo poslovanja, načrtujejo pa tudi povišanje prodaje z znižanjem cen letalskih storitev.
Indeksi med 3. In 9. avgustom 2004
4,619.45 4,271.90
i
Bonitetna hiša Dun&Bradstreet je objavila avgustovsko poročilo, ki ohranja Slovenijo na prvem mestu v regiji. Analitiki so ocenili, da je verjetnost Spekulativnih napadov na slovensko valuto majhna, država pa nezanimiva za tovrstne napade.
Statistični urad Republike Slovenije je poslal prvo statistično objavo za indekse obsega industrijske proizvodnje za julij 2004. Industrijska podjetja so v juniju 2004 proizvedla za 1,5 % manj industrijskih proizvodov kot v maju 2004.
MATUA LIPAR, Ilirika Borzno posredniška hiša d.d.
matija.lipar@ilirika.si
Kapis sklenil uspešen posel
Podjetju Kapis iz Petrovč je s konzorcijem družb, v katerem sta še sarajevski Ener-goinvest in zagrebški Dalekovod, uspelo pred rokom končati rekonstrukcijo treh daljnovodov v Bosni in Hercegovini.
Gre za največji projekt obnove in rekonstrukcije visokonapetostne mreže Power 3, ki je vreden 25 milijonov evrov, financira pa ga Svetovna Banka. Kapis velja za enega največjih prodajalcev in proizvajalcev električnih kablov na območju nekdanje Jugoslavije. Sedež podjetja je v Slove-
niji, zadnja tri leta pa imajo v Tomislav-gradu v Bosni in Hercegovini tovarno kablov, s katero žanjejo na trgu vse večje uspehe.
Kot je že pred časom poudaril glavni direktor in lastnik Kapisa Iztok Piki, se želijo na bosanskem trgu utrditi predvsem kot resen partner elektrogospodarskim in elektro-distribucijskim podjetjem. Poleg Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije sta njihovi ciljni tržišči še Makedonija in Črna gora.	JI
Francoski šanson na starem gramofonu
Na obisku pri zbiratelju Branku Hriberšku v Zabukovici, ki ima več kot 700 različnih predmetov
»Bil je dan kot danes, Marco Polo je šel odkrivat Kitajsko. Kaj boš pa ti počel?« me je predramil glas po radiu, ko sem se peljala proti Zabukovici in že tretjič neuspešno poskušala najti visoko živo mejo, kjer naj bi živel Branko Hriberšek. Ko sem o njem povprašala domačine, je vse po vrsti preblisnilo: »A, to je on - zbiratelj!«
In naposled sem jo ugledala - hiša kot vsaka druga, a če malo pozorneje napnemo oči, lahko na mah ugotovimo, da tukaj vendarle veje drugačen duh: starinska stiskalnica, ki kot stara zajetna gospa zviška pogleduje po dvorišču, lepo ohranjen čoln, naslonjen kar ob steno, poljedelsko orodje, ki so ga s pridom uporabljali še naši dedi, pozlačeni kipci v objemu poletnega cvetja ... Trenutna impresija nas razoroži vsake razsodnosti in polagoma preraste v nenavadno navdušenost.
Branko Hriberšek, ki šteje 48 pomladi, se z zbirateljs-tvom ukvarja že pet šestin svojega življenja, torej celih 40 let. Njegova prva strast so bile znamke. Do danes je v njego-
vih albumih našlo mesto okoli 7 tisoč primerkov, ki izvirajo vse iz časa Franca Jožefa. Z veseljem je odprl tudi albume, v katerih hrani primerke bankovcev z vseh koncev sveta, celo iz eksotične Brazilije. Hidi drugače predstavlja denar najstarejši del široko zasnovane zbirke, o čemer zgovorno pričata kovanca, ki naj bi pod zemljo ležala dolgi dve tisočletji. Ob vprašanju, kako obsežna je njegova zbirka, je z navzdol usločenimi brki samo ostro zajel zrak in po nekaj trenutkih premora in krčevitem premisleku iztisnil številko sedemsto. Ob takšnem odgovoru sem začela pogledovati naokoli in iskati veliko halo, kamor bi po mojem mnenju lahko namestili tolikšno vsoto primerkov. A te ni bilo videti nikjer. Namesto tega me je popeljal po strmih stopnicah in odprl vrata v svoje kraljestvo, kamor zadnja leta vlaga vso svojo prekomerno energijo. Prostor je bil natrpan s starinami vseh vrst, tako da je bilo skorajda nemogoče zaobjeti množico najrazličnejših razstavljenih predmetov. In sva začela -lepo po vrsti. Najprej se je ustavil ob gasilskih, godbeniških
in policijskih uniformah ter tistih iz vojnih časov. Posebno svečanost sem v njegovem govoru zaznala ob zbirki rudarske opreme, zapuščini njegovega očeta, nekoč rudarja v bližnjem premogovniku rjavega premoga. Pravo presenečenje za vsakega obiskovalca predstavlja tudi glasbena zbirka, ki ji poveljuje star gramofon, na katerega si rad zavrti kakšen francoski šanson. V tesnem prostoru je posebno mesto posvečeno tudi Josipu Bro-zu - Titu, v njegov spomin je namreč na steno obesil staro jugoslovansko zastavo ter police napolnil z zgovornimi slikami in knjigami iz časov velikega voditelja.
Za zbirateljstvo je navdušil tudi svojo ženo Ido, ki je k temu raznolikemu imetju dodala tradicionalno gospodinjsko opremo vse od starinskih likalnikov, šivalnih strojev do loncev, v katerih so v njeni mladosti še kuhali. Med predmeti, ki jih vztrajni zbiratelj dobiva od svojih znancev, na bolšjih sejmih in s pomočjo zamenjav, človeka med drugim navduši tudi velika količina starega poljedelskega orodja, vojne opreme, učbe-
nikov, knjig v gotici, slik, jedilnega pribora in marsičesa drugega. Omembe vredna sta primerka majhnih peči, imenovanih gašperji ter velik čoln pred hišo, s katerim so pred dobrimi šestdesetimi leti pluli po Savinji vse od Košnice do Celja.
Drugi del zbirke hrani pred hišo, kjer razstavlja stare poljedelske pripomočke, kot so plug in vozovi, celo domišljijsko oblikovana debla dreves ter skale iz morja se nenavadno dobro podajo zraven.
Zbirka je prav zares zajetna, zato bi potrebovali ves dan, da bi lahko podrobneje analizirali vsako razstavljeno dragotino. Najbrž ni predmeta, ki ne bi imel za sabo burne in slikovite zgodovine. Branko Hriberšek jo vsekakor najbolje pozna, saj po napornem delavniku v okrilju svojih starin vedno najde pomirjujoč pristan. Upamo, da bo ta privabil še kakšnega radovedneža, ki bo v poblaznelem toku sodobnega sveta želel počasi zapluti v preteklost in se prepustiti nostalgiji po časih, ki so minili.
MAJA RATEJ
NENAVADNI ZBIRATELJI
Branko z ženo Ido v okrilju pestre zbirke
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bil jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavi-l li še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat jej to Jože Šalej z Ostrožnega, ki bo darilo prejel na oglasnem oddelku naše hiše.
Pravo tovarištvo
Stanko Selič z Vrha nad Laškim je ponosen na gasilce in krajane, ki so velika družina - 13.498 udarniških ur za gasilski dom
NASI GASILCI
Stanko Selič z Vrha nad Laškim je trenutno pomočnik poveljnika GZ Laško in predsednik KS Vrh nad Laškim, njegovo srce pa je še vedno najbolj tesno povezano z domačim gasilskim društvom, kjer je tudi pomočnik poveljnika. Gasilec je postal leta 1976, ko so ga starejši kolegi vprašali, če bi bil pripravljen sodelovati.
»Z gasilstvom sem se dobesedno zastrupil in do dveh let nazaj nisem izpustil prav nobene gasilske vaje,« pripoveduje o svoji gasilski poti, ki pa je najbolj povezana z gradnjo domačega gasilskega doma.
»Že po treh letih članstva sem postal predsednik društva, ki sem ga vodil štiri leta. Bil sem tudi predsednik režijskega odbora za gradnjo gasilskega doma, ki smo ga gradili po načrtih doma v Rečici pri Laškem. Dom smo začeli graditi maja 1982 in smo ga dokončali dve leti kasneje. Krajani so opravili 13.498 udarniških ur! Vsako uro imam do pol ure natančno zapisano. Sam sem opravil 600 ur, potem pa sem rekel, naj mi jih ne pišejo več. Sam svojih ur nisem nikoli pisal, pisali pa tudi nismo ti-
stega časa, ki smo ga porabili za pogovore o gradnji do-
hodijo pot ob meji krajevne	vomik iz Laške vasi, pa še d
skupnosti.	nes živita. Imajo 80 člani
Stanko Selič se pohvali, da	in veliko mladine ter 55 op
so si leta 1999 in 2000 pre-	rativcev, ki imajo vsi najma
težno z lastnim denarjem na-	izpit gasilca,
bavili visokotlačno črpalko	Stanku Seliču pa je najpoi
in gasilsko vozilo, pomagali	membnejše, da med gasila
pa so tudi krajani in gasilska	vlada pravo tovarištvo, ker je
zveza. PGD Vrh nad Laškim	le-to pogoj za dobro razpo
je bilo ustanovljeno leta 1932,	loženje in odpravljanje mo|
dva ustanovna člana, 94-let-	rebitnih naravnih in drugih
Ko je bil dom zgrajen-do- ni Janez Tovornik iz Velikih	težav,
mačini so rekli, da bi se moral Gorele in 93-letni Jože To-	TONE VRABL imenovati po Stanku Seliču
Jœss "S Izbiramo »naj« desetino
življenja v kraju. Imajo tu-	,van Zupane st., PGD Šmarje pn Jelšah (3.100)
di dvorano za razne prire-	Jože Ga)šek' PGD Lokai1e (2.826)
ditve, lesen oder pa je v ce-	Ivan Buser> PGD Ponikva i2-773)
loti izdelal Stanko sam, le	,van Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.347)
nosilce mu je postavil mož	Mirko ^^ PGD LoPata (712)
sestre Marice. Nekaj časa je	01Sa ^^ PGD LoPata (673)
bila v gasilskem domu tudi	Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (328)
trgovina, zdaj pa imajo do-	Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (309)
mači karateisti društvene	Edi Doberšek, PGD Planina pn Sevnici (286)
prostore z gostinskim objek-	David ^ PGD Andraž (222)
tom.	I
Stanko Selič se spominja	Se vedno lahko glasujete za svojega »naj« gasilca ali gasilko,
lepih, pa tudi manj lepih tre-	P" tem na) poudarimo, da veljajo samo originalni kuponi!
nutkov.	iz časopisa, ne pa fotokopije, kot se menda sliši med naši-
»Ko smo imeli ob nedeljah	™ bralci,
dopoldne vaje, so drugi ho-	Nagrajenec je ta teden Franc Kasesnik iz Vojnika, ki bo
dili k maši in nas zbadali	hišno darilo dobil na oglasnem oddelku naše hiše. češ, kaj nimate na ta dan kaj bolj pametnega početi! Neredko se je že kmalu zatem
zgodilo, da so nas isti zba-	NASI GASILCI
dljivci prišli prosit za po- j Glasujemza:....................
moč.«
Stanko Selič govori o ga- ' Stanuje:..........................
silčih kot ljudeh, na katere	|
se lahko zaneseš. V začetku	! Aktiven v gasilskem društvu: julija so se zbrali in obhodi-	. li celotno naselje ter pregledali vse jaške in kanale ob I Moje ime in naslov:...........
cestah. Pred pohodom na Tri-	|
glav za rekreacijo vselej pre-	L
ItIVI TtPNIK__AKTUALNO
Lepotna pika lahko postane grenka solza
lak kože zaseda najvišja mesta na lestvici rakov - S strokovnjakom o nevarnostih sončenja in preventivi
9
Kožni rak, zlasti melanom, se lahko razvije pri vsakem človeku, ne glede na raso in tip kože, pogostejše pa je njegovo pojavljanje pri nekaterih skupinah: pegasti rdečelasci in osebe svetle polti, svetlih las in oči, ljudje z velikim številom (nad 50) pigmentnih znamenj na koži, ljudje z atipičnimi pigmentnimi znamenji in velikimi prirojenimi nevusi, ljudje, ki se izpostavljajo soncu (tudi redko ali le občasno), ljudje, ki so utrpeli eno ali več sončnih opeklin z mehurji, ljudje, ki imajo bolnika s kožnim rakom v ožjem krvnem sorodstvu itd.
Malignant
BENIGNA MALIGNI ZNAMENJA MELANOM
Zakaj sploh na soncu por-avimo? S tem laičnim vprašanjem se ljudje pravzaprav ploh ne ukvarjamo, ker se jam zdi porjavelost kože ne-Juj samoumevnega, posle-jičnega. Treba se je le izpo-rtaviti sončnim žarkom in lepa rjava in moderna barva je tu. Takšna, kot se nam ta že na atraktivnih jumbo plakatih in v medijskih reklamnih sporočilih.
Vse tiste napete in porjavele ženske ritke so lahko prijazno povabilo na tveganje, da zbolimo od sonca, nekdaj tako zelo opevanega vira zdravja. Od ljubke lepotne pike na obrazu do kožnega raka je namreč lahko kaj kratka pot, če smo neprevidni in se preveč izpostavljamo novodobnim sončnim žarkom, ki so nevarni.
Ne vemo in ne zavedamo se, da se naša koža pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov brani s tvorbo kož-«h pigmentovali melaninov, zaradi česar na soncu porja-vimo. S sončenjem in vsakim daljšim izpostavljanjem sončnim žarkom pa poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je ključen za njeno obnovo, to je povrhnjica. Zagore-lost ali porjavelost kože torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, te pa se tekom let seštevajo in kopičijo ter se kasneje lahko izrazijo v obliki resnih poškodb kože. Koža ima dober spomin.
Tanoreksija
Še pred nekaj desetletji se s soncem in sončenjem sploh nismo veliko ukvarjali. Namazali smo se (ali pa tudi ne) s kakšnim oljem za domačo uporabo ali z družinsko negovalno kremo, se polivali s pivom, da bi lepše porjaveli, potem pa smo lahko na soncu ure in ure igrali karte, brali, se šli odbojko na pesku ipd., ne da bi sploh pomislili na možne posledice
tako intenzivnega »druženja« s soncem. V glavnem so nas varuhi zdravja prepričevali, da je sončenje zdravo. In danes? Kljub opozarjanju strokovnjakov, da je sončenje nevarno, se mnogi ljudje veselo pražimo na soncu tudi v času, ko je to najbolj nevarno, med 10. in 15. uro. In nekateri »častilci« sonca so s porjavelost j o naravnost obsedeni. Temu pojavu so strokovnjaki že dali ime: tanoreksija.
Zakaj je sonce danes bolj nevarno kot včasih? To in še več nadaljnjih vprašanj smo postavili Slobodanu Vujasi-noviču, dr. med., doma in v tujini znanemu ter priznanemu specialistu dermatovene-rologu, ki je na resnosti in razsežnosti te problematike javno opozarjal že pred desetletjem, a ga je takrat le redko kdo od poklicanih in odgovornih poslušal in posnemal. Danes, ko problematika dosega že skorajda alarmantne razsežnosti, smo se začeli zavedati nujnosti obveščanja in osveščanja, to je preventivnega delovanja. Rak kože je namreč v izrednem porastu, tudi v Sloveniji.
Sonce žge!
»Sonce postaja nevarno predvsem zaradi tanjšanja ozonske plasti okoli zemlje in spremenjenih klimatskih razmer ter vse daljše življenjske dobe, ki jo dosega človek. Danes sonce ne greje, ampak naravnost žge in na naši koži, če je ne zavarujemo, povzroča opekline, poškodbe in bolezni, tudi najhujše. Zato lahko rečem, da sonce danes ni več tako dober prijatelj, kot nam je bil nekoč. Dopustovanje in sončenje je lahko koristno za zdravje in lepoto, vendar pa smo pri tem izpostavljeni tudi tveganjem. Med najbolj koristne vplive sonca sodi »pomoč« ultravijoličnih žarkov pri nastajanju vitamina D, ki
Slobodan Vujasinovič, dr. med., specialist dermatovenerolog, je kot specialist dermatovenerolog delal v kliničnem centru v Ljubljani in celjski bolnišnici, kjer »gostuje« še danes. Vrsto let je bil tudi predavatelj na celjski srednji zdravstveni šoli. Od leta 1995 dalje ima specialistično zasebno (nekoncesijsko) ambulanto v prostorih zdravilišča v Laškem. Strokovno se je izpopolnjeval na klinikah in kongresih v tujini. Leta 1995 je postal član mednarodnega zdmženja za dermatokinirgijo s sedežem v Chicagu. Je tudi športni zdravnik v KK Pivovarna Laško ter avtor številnih strokovnih razprav, člankov, objavljenih tako doma kot v tujini.
je pravo varovalo pred rahi-tisom, zlasti pri otrocih. Bivanje v naravi z zmernim izpostavljanjem soncu tudi krepi obrambne sisteme organizma, še posebej, če je povezano s pravilno oziroma primerno rekreacijo in prehrano,« pravi dr. Vujasinovič.
Zadnja leta nam strokovnjaki in mediji z vseh strani poročajo predvsem o škodljivostih sončnih žarkov, dr. Vujasinovič pa: »Ne brez razloga, a kljub temu ljudje teh sporočil ne upoštevajo dovolj, jih ne jemljejo resno.«
Zagorela koža je moderna, zdi se nam privlačna in mnogi še vedno verjamejo, da je tudi zdrava, dr. Vujasinovič pa: »Žal ni tako. Ultravijolični del našim očem nevidnih sončnih žarkov, ki je odločilen pri tvorbi kožnega barvila, koži škodi. Vemo, da nas sonce lahko opeče. Včasih se nam na opečenem mestu pojavijo tudi mehurji, vedno pa se opečeni predeli kože po nekaj dneh ali tednih oluščijo. Sončne opekline in zagorelost kože po večkratnih krajših izpostavljanjih soncu povzročajo ultravijolični sončni žarki, ki so odgovorni tudi za razvoj drugih posledic, ki se na koži pokažejo šele v odrasli dobi ali kasneje.«
Na videz nedolžna znamenja
Pigmentna kožna znamenja so kožne tvorbe različnih barv, velikosti, oblik in lokalizacij, ki so zgrajene iz t. i. »nevus« celic. Veliko ljudi sploh ne ve, kaj so to pigmentna znamenja, v glavnem jim laično pravijo »materina znamenja«.
»Pigmentna kožna znamenja vsebujejo melanocite - celice, ki proizvajajo kožno barvilo melanin in nagnjenost k razvoju pigmentnih znamenj prinesemo s seboj na svet. Nekatera se pokažejo takoj po rojstvu, druga pa se pojavijo kasneje v življenju. V kakšni meri se bodo znamenja razvila, pa je vsaj nekoliko odvisno od nas samih. Pretirano sončenje in tip kože vplivata tudi na povečanje števila pigmentnih znamenj in na prehod pigmentnega znamenja v maligni melanom ali črni rak. K sreči te tvorbe zelo redko tvorijo zasevke, a previdnost je tu na mestu. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča samoopazovanje teh znamenj in to pravilo je v razvitem svetu in pri nas že nekaj let uveljavljeno. Sicer pa je moje pravilo, s katerim se morda določeni medicinski strokovnjaki ne bodo strinjali, da je smiselno kirurško odstraniti vsakršno pigmentno znamenje, ki se nahaja na mestu kroničnega draženja kože, na primer na pregibih, obrazu, stopalih, pasu in podobnih mestih. Seveda je treba takšno sumljivo tkivo takoj poslati na histološki pregled,« opozarja dr. Vujasinovič.
Preprečevanje
Vsaka sprememba obstoječega kožnega znamenja ali nastanek novega je zadosten razlog za obisk dermatologa, zato je samoopazovanje za preventivo izredno pomembno. Kakšne spremembe so sumljive za nastanek hude oblike kožnega raka, melanoma? »Pozorni moramo biti na nove spremembe na koži in v podkožju, zlasti pa na nova kožna znamenja in na spremembe velikosti, oblike in obarvanosti ter občutljivosti na dotik oziroma draženje. Krastice in ranice, ki se ne zacelijo, bulice, izbočenja in zatrdline, luščeča žarišča, ki na površini rada zakrvavijo in obarvana žarišča, ki rastejo ali kako drugače opozarjajo nase - vse takšne spremembe je treba pokazati zdravniku. Kožni
rak je ozdravljiv, če ga pravočasno opazimo.«
Naš sogovornik opozarja, da stalno in pretirano izpostavljanje soncu močno povečuje možnosti, da dobimo t. i. sončnega ali črnega raka. V obdobju od 25. do 29. leta starosti je melanom postal najpogostejši rak pri ženskah, v starosti od 30. do 40. leta pa je že na drugem mestu, takoj za rakom dojke.
Pri opazovanju pigmentnih znamenj, določanju bolezenskega tipa in preprečevanju hudih oblik kožnega raka so pomembni kriteriji, ki določajo spremembe znamenj: A (asimetrija), B (nepravilnost robov), C (nepravilna obarvanost), D (premer znamenja, ki je večji od 5 mm) in E (znamenje, ki je nad nivojem zdrave kože).
Solariji so (tudi) nevarni
Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Združenje slovenskih dermatovene-rologov odsvetujeta izpostavljanje UV-žarkom v solarijih. Nedvomno je dokazano, da vsako izpostavljanje UV-žar-kom, tako naravnega kot umetnega izvora, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka, karcinoma in
malignega melanoma. UV-svetilke v solarijih oddajajo dva do trikrat več UV-A žarkov kot sonce in manj UV-B žarkov, kar zaradi kontroliranega doziranja ne vodi do nastanka opeklin na koži, ampak do neposredne pigmentacije kože. Vendar so stranski učinki uporabe solarijev prezgodnje staranje kože, fo-todermatoze, kot so fotoaler-gijske in fototoksične reakcije, zaviranje imunskega sistema in povečano tveganje za pojav raka, tudi malignega melanoma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je 15 do 30 minut sončenja v solariju ekvivalentno preživetemu poletnemu dnevu na plaži.
Kljub temu, da se vsako leto pojavljajo informacije s priporočili za nekajkratni obisk solarija kot predpriprava kože na poletno sončenje, je zaščita, ki jo nudi v šolanju pridobljena barva kože, zelo majhna in omejena. Zapomniti si je treba, da se učinki delovanja UV-žarkov v koži seštevajo prek celega življenja, zato je vsako dodatno izpostavljanje nepotrebno in škodljivo... (iz zgibanke Zaščitimo se danes, da bomo tudi jutri zdravi in mladostni).
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN
Pri izbiri zaščitnih krem in podobnih zaščitnih pripravkov za sončenje je vedno smiselno izbrati višji SPF (Sun Protecting Factor), vendar pa naj ta ne bo nižji od 15. Kožo je treba namazati vsaki dve uri, tudi v oblačnem vremenu, ker nevidni sončni žarki tudi takrat vplivajo na našo kožo. Mazanje kože s sredstvi za zaščito pred soncem pa ni namenjeno neomejenemu izpostavljenosti soncu, zato se je treba pred močnim soncem zaščititi z obleko, pokrivali in senco. V Ameriki že priporočajo oblačila, narejena iz posebnih materialov (so-lombra). Ultravijolični žarki škodujejo tudi očem, strokovnjaki ugotavljajo zgodnejši razvoj sive mrene, zato je treba oči zaščititi s takšnimi sončnimi očali, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred širokim delom ultravijoličnih žarkov (UV-A in UV-B).
Spekter sončnih žarkov, ki pride do površine zemlje, se deli v vidno polje ter ultravioletno področje, znotraj katerega ločimo UV-A, UV-B in UV-C področje. 50 odstotkov vidnega področja se odbija od površine zemlje, ostalih 50 odstotkov se odbija od površine kože človeka (bela rasa) ali se v koži resorbira. Najnevarnejši del spektra je UV-B področje (povzroča opekline, lahko tudi kancerogene tvorbe).
AKTUALNO
Mednarodna tiralica za goljufom?
Zvonko Flisar, organizator koncerta DJ Boba, se je potuhnil - Prevarani številni, predvsem gostinci in glasbeniki 1
DJ Boba v Celje ne bo, smo poročali že v prejšnji številki Novega tednika, ker je ZPO Celje zaradi hujših kršitev bistvenih določil pogodbe prejšnji teden razdrl najemno pogodbo z organizatorjem koncerta Juvel posredništvo Flisar Zvonko s.p. iz Žirovnice.
Pogodba z DJ Bobom naj bi bila sestavljena za 35.000 evrov, do 1. julija pa naj bi ZPO-ju organizator plačal 15.000 evrov. Flisar je v Celju že zbiral tudi denar za organizacijo koncerta Želj-ka Joksimoviča, ki naj bi po njegovem bil 25. septembra.
Prekinjeno medijsko pokroviteljstvo
Zgodba organizacije koncerta DJ Boba v Celju se je že v našem uredništvu začela na zelo sumljiv način. Organizator Zvonko Flisar iz Žirovnice je prišel v naše uredništvo, češ da nujno potrebuje sliko DJ Boba, ker bo v Celju organiziral koncert in morajo še tisti dan natisniti plakate. Že takrat smo pomislili, da bi nekdo, ki organizira koncert zvezdnika, moral imeti njegovo fotografijo. Posodili smo mu ovitek albuma, ki ga medtem še nismo dobili nazaj. Pa je prišel znova in predlagal, da bi bili medijski pokrovitelji, imeli bi ekskluzivni intervju z DJ Bobom in podobno. Zvonko Flisar nas je kar naprej klical, nam dajal navodila, kakšna naj bi bila reklama, ki jo bo sam prišel k nam poslušat. 1\idi na vprašanja, če jo pošljemo po elektronski pošti je vztrajno odgovarjal, da ne, pri nas narejeno reklamo pa je nato ponujal drugim radijskim postajam v Sloveniji. Hidi za Novi tednik smo želeli kaj napisati o koncertu in ga prosili, da
nam da kakšne ekskluzivne podatke. Odgovoril je, da vse najdemo, vključno s fotografijami, na spletni strani DJ Boba - www.djbobo.ch. Dogovor smo po dobrem mesecu prekinili, ker se nam je vse zdelo preveč sumljivo, zelo čuden pa je bil tudi odnos organizatorja do nas.
Medtem je organizator razdelil številne VIP-karte za vstop, nekaj jih imamo tudi v uredništvu.
Eksluzhra, ki je ni
Organizator je medtem »olajšal« tudi nekaj gostincev. V gostišču Amerika mu je Milorad Bundalo - Mičo dal dvakrat po 50.000 tolarjev na roko. Flisar mu je namreč obljubil, da mu bo račun prinesel kasneje, v tistem trenutku pa da nima časa, da ima obveznosti, da mora nekaj plačati z gotovino. Mičo iz gostišča Amerika da veliko na besedo, pravi pa, da tako pokvarjenega človeka še ni srečal. Na dan koncerta je imel še ponudbo za nuđenje gostinskih storitev v Idriji, pa je to ponudbo preklical, ker je želel v Celju narediti najboljše. Podobno, kot je pripravil za rokometni spekta-kel, naj bi tudi tokrat nudil gostinske storitve v VlP-šo-torih za 300 do 400 ljudi, kar naj bi stalo 3.000 tolarjev na osebo. Organizator mu je obljubljal, da naj bi bil edini gostinec za VIP-šotor, nato pa je izvedel, da je prodajal prostore še drugim. Prav tako je nastala poslovna škoda, ker je oglaševal gostišče Amerika, zdaj pa ga vsi sprašujejo, kaj se je zgodilo, da koncerta ne bo. »Nasedel sem, tako kot tudi vsi ostali,« pravi Milorad Bundalo - Mičo in dodaja, da bo v prihodnje bolj preveril, s kom ima opravka. Od drugih je izvedel, da
CEUE
rašniMiMiMiraGaovcM 11.1I.1CW «t 20.00
2IBOBO
VIP vstopnice za koncert DJ Boba, ki ga ne bo.
Zvone denarja nima in da so mu med drugim vzeli avto.
Ponudbo je Zvone Flisar dal tudi Vego commercu, a so jo zavrnili. Peter Pavič nam je povedal, da je bil Flisar na koncertu Dina Merlina, kjer so oni pripravili gostinske storitve in jim je ponudil sodelovanje. Ko ga je spoznal lastnik Zoran Gole, do sodelovanja ni prišlo, saj mu le-ta ni zaupal. Ker Flisar ni imel stacionarnega telefona niti faksa, v posel niso vstopili.
Vrnili denar za Joksimoviča
1\idi v baru Champion so dobili ponudbo za gostinske storitve v VlP-šotoru v času koncerta DJ Boba in za oglaševanje na plakatih. Flisarju so dali 75.000 tolarjev, ki jim jih ni vrnil, prav tako pa so prevaro prijavili policiji. Lastniku naj bi Zvone Flisar zato tudi grozil, da ga bo ubil. Flisar je baru Champion tudi ponujal ekskluzivo za gostinske

storitve na koncertu Željka Joksimoviča za 1.100.000 tolarjev. Ta koncert naj bi bil 25. septembra, znano pa je, da bo v drugi organizaciji že ta mesec. Vloženih 250.000 tolarjev so dobili nazaj in sicer tako, da so mamo Flisar-jevega dekleta, ki je hodila po denar, poklicali, da imajo pripravljen znesek, nato pa so ji zasegli ključe avtomobila in ji povedali, da jih dobi nazaj, ko bo njim in še dvema drugima vrnila denar za Joksimoviča.
Takšna je bila ponudba Zvoneta Flisarja, ki se je, kot nam je povedal Zvone Štor-man, pred meseci hvalil, da lahko vse nočitve plača vnaprej, če dobi ugodno ceno za približno 30 ljudi. Ko se je Zvone Flisar zadrževal v Celju, je jedel tudi v hotelu Štor-man in dejal, da naj si stroške zapišejo in bo kasneje vse poravnal. Uslužbenci hotela so imeli dovolj nakladanja, zato so zastonj prehrano ustavili, od takrat naprej pa se seveda ni več pojavil.
Smrdelo je
glasbenikom
Rok Kosmač naj bi bil na koncertu DJ Boba poleg Re-beke Dremelj in Petra Janu-ša predizvajalec. Rokov me-nedžer Ivan Hudnik pravi, da mu je pri vsem skupaj nekaj smrdelo. Imeli so podpisano pogodbo, a na njej ni štampiljk. Zvone Flisar je v tej pogodbi celo podpisal, da bo denar nakazal en teden prej. Hudnik pravi, da je za 21. avgust, ko naj bi bil koncert DJ Boba, odpovedal ostale ponudbe za nastop Roka Kosmača in opozarja, da gre tako za blatenje imena Roka in ostalih izvajalcev, prav tako pa tudi DJ Boba.
Alfi Nipič, ki naj bi nastopal v VlP-šotoru, je bil en mesec odsoten, zato naj bi v teh dneh podpisal pogodbo o nastopu. Telefonski klic še vedno pričakuje.
Menedžer Zdravko Gerži-na pravi, da sta s Stojanom Auerjem, pod čigar okriljem je Peter Januš, ugotovila, da DJ Bobo v tem času nima predvidenih nobenih koncertov, prav tako pa jima je bilo sumljivo, ker sta pisala me-nedžerju v Švico, a od tam nista dobila odgovora. Ger-žina, ki zastopa Rebeko pravi, da z Zvonkom Flisarjem nikoli nista podpisala pogodbe, ampak je slišal že narejeno reklamo.
Rebeka Dremelj pravi, da je pred letom in pol nastopala za Zvonka Flisarja v Tržiču, kjer naj bi organiziral humanitarno prireditev, njej , avgust 2004 -
■rc guillmkr nzlugc Uvajati di
Ena izmed pogodb za ekskluzivno nuđenje gostinskih uslug na koi Željka Joksimoviča pred novo športno dvorano Pod Golovcem v Celju Gostinec naj bi organizatorju do 15. julija plačal 400 tisoč tolarjev, d« 6. avgusta 300 tisoč tolarjev in do 26. septembra še 400 tisoč tolarjev za najemnino prodajnega prostora.
pa naj bi plačal potne stroške. Le-teh ji nikoli ni izplačal z izgovorom, kot pravi Rebeka, da je prišla inšpekcija in denarja ne more dati. »Zanj sem nastopala še enkrat in naj bi mi plačal nekaj malega, pa tudi tega denarja ni bilo. Pred kratkim sem imela v Kranjski Gori intervju na televiziji, v eter pa me je poklical gospod, ki se je spomnil koncerta v Tržiču. Dejala sem, da je to edini koncert, ki ga do danes nisem dobila plačanega, že naslednji dan pa sem Zvonka Flisarja srečala v Celju, kjer ga je oblila rdečica. Vprašal me je, če bi nastopala na DJ Bobu, pa sem mu pojasnila, da mi bo moral najprej plačati stare dolgove. Zvone je trdil, da je denar dal Geržini, jaz pa o blatenju menedžerja nisem želela slišati nič, ker bolj poštenega človeka še nisem srečala. Flisar je obljubljal, da bova prej podpisala pogodbo in mi bo dal denar, a se to do danes ni zgodilo. Brez mojega dovoljenja pa je moje ime uporabljal v reklami.«
Podobni primeri organizacije koncerta, ki ga ni, so bili menda najprej razširjeni na Gorenjskem. Davor Borno o slabi izkušnji z Zvonkom Flisarjem pravi: »S plakati je polepil Kranj in del Gorenjske, začel prodajati vstopnice, vendar ni podpisal pogodbe niti z mano niti z mojim ekskluzivnim menedžerjem. Nekaj dni pred koncertom seje nehal javljati na telefon, pla-
kati pa so bili še vedno ulicah. Moj primer ni edini,; ker mi je več slovenskih k( legov potrdilo, da vedo, o kom teče beseda. V takšnih primerih je narejene veliko škode izvajalcu, ker občins-, tvo ne pozna podrobnosti organizacije.«
Policisti še
zbirajo obvestila
Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil Zvonko Flisar iz Nemčije, da v Sloveniji nima stalnega bivališča, da pa ima zelo debelo policijsko kartoteko. Za njim naj bi bila, neuradno, razpisana tudi mednarodna tiralica.
Na policijski postaji sol nam potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo zoper Zvonka Flisarja, vendar policisti še zbirajo obvestila, zato konkretnih podatkov še niso mogli dati. Po zbranih obvestilih bodo podatke posredovali' na okrožno državno tožilstvo Celje.
Vstopnice za koncert DJ Boba so prodajali na vseh enotah Študentskega servisa Maribor, kjer so Flisarju denar od približno 30 prodanih vstopnic tudi izplačali, enako pa so naredili tudi v gostišču Verona, kjer so prodali nekaj več kot 60 vstopnic. Vstopnice so prodajali tudi v Evergreenu Celje, kjer pa nam števila prodanih vstop; nic zaradi dopusta lastnice ni uspelo izvedi.
SIMONA BRGLEZ
Čestitamo ob koncu varčevanja v 1. NSVS!
Naslednji cilj - Gardaland!
Radijska postaja z računalnikom je za Alija predstavljala edino vi podatki.
c z družino in ostalimi pomembnimi
Poleg kreditov, ki jih lahko najamete po pogojih NSVS, smo v Banki Celje pripravili vzporedno ponudbo stanovanjskih kreditov za tiste, ki želite del kredita izrabiti v gotovini, in dodatno ponudbo deviznih stanovanjskih kreditov za tiste, ki vam višina kredita po pogojih NSVS ne zadošča za rešitev stanovanjskega problema.
Ponudba obeh oblik kreditov je izredno ugodna, saj je pri vzporedni ponudbi obrestna mera le za 0,20 odstotne točke višja od ponudbe NSVS, stroški odobritve kredita pa so nižji od redne ponudbe stanovanjskih kreditov. Pri ponudbi dodatnih deviznih kreditov so obrestne mere vezane na EURIBOR ali CHF LIBOR, odplačilna doba pa je do 20 let.
Za podrobnejše informacije se obrnite na najbližjo ei brezplačno modro številko 080 21 40.
o Banke Celje ali pokličite
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
((G 080174?)
I banka celje
140 h
Št 32 ■ 12. avgust 2004
Leto dni kot pikica na zemljevidu - Ali Ulaga se konec meseca vrača v domači pristan
V družbi kitov in delfinov Ali trenutno jadra mimo Gibraltarja proti Sredozemlju.
Po letu dni nevarne plovbe se A» Ulaga z doseženim svetovnim rekordom končno vrača domov. Po najtežji morski poti je z osem in pol metrsko jadrnico objadral rt Horn, za katerega so napovedovali, da ga bo skorajda nemogoče osvojiti, zdaj se počasi vrača v domače Sredozemlje.
V začetku septembra naj bi Ali po letu dni na veselje svojih najbližjih připlul v portoroško marino. Sprva je načrtoval, da bo pot trajala le devet mesecev, a se je vmes pripetilo toliko nevšečnosti in sprememb, da je kljub podaljšku z osvojeno potjo lahko zelo zadovoljen. Čisto lahko bi se namreč zgodilo, da se nikoli ne bi vrnil ... Kar spomnimo se, da je preživel požar in poplave na krovu, da ne omenjamo izredno nizkih temperatur z močnimi vetrovi ... Grozote bi še lahko naštevali. Trenutno ga, hvala bogu, ogroža le strast do kupovanja pomorskih enciklopedij v Angliji, saj mu na ta način rahlo primanjkuje sredstev za nakup Íráne. »Sicer pravi, da tako di tako mora malo shujšali, saj je, preden je pristal v Angliji, nekaj časa jedel le palačinke z evrokremom, ker mu je vse ostalo že pošlo,« pravi žena Saša, »drugače mu ljudje še verjeli ne bodo, kaj hudega ima za sabo.«
Za veljaven rekord še do Anglije
Postanek v Angliji, natančneje v pristanišču mesta Falmouth, konec julija ni bil načrtovan. Po osvojitvi rta
Horn naj bi se Ali vrnil naravnost domov. Vendar je po osvojitvi najtežjega dela poti izvedel, da mora, če želi, da bo rekord veljaven, objadrati še tako imenovano antipod-no točko. Poenostavljeno povedano to pomeni, da mora připluti do točno nasprotne točke zemeljske poloble, šele tako bo pot okoli sveta po najtežji morski poti res zaokrožena.
Postanek v Angliji je bil koristen tudi z drugega vidika. Po dolgem času se je vrnil v malo bolj »razvit« svet, kjer ga ne gledajo kot Marsovca, (čeprav to ne pomeni, da z Alijem po svetu niso bili prijazni), za nameček pa imajo polno internet-nih klepetalnic, kar je Alija bolj neposredno povezalo z družino. Ravno na ta način je padla ideja, da bo prva stvar, ki jo bo z družino naredil, obisk Gardalanda. »Sinova, ki že nestrpno čakata, pravita, da bo imel ati le toliko časa, da se po naporni poti stušira, nato pa bomo krenili v zabaviščni park,« s smehom pravi Saša, vidno zadovoljna, da se član družine končno vrača.
»Ni mu verjeti«
Ali bo ta težko pričakovana vrnitev »stalna«? »Trenutno se ga res loteva domo-tožje, pravi, da sploh ne ve, kako je lahko zdržal leto dni na morju. Obljublja, da bomo zdaj skupaj ter da ne bo šel nikamor, vendar mu seveda ni ravno za verjeti,« meni Saša. »Poleg teh obljub mu po glavi rojijo že novi podvigi, kot je jesensko tekmovanje na italijanski regati Barcolana, tudi na rt Horn
Septembra se bo družina znova srečala tam, kjer se je pred letom dni poslovila - v Portorožu.
se še želi vrniti, vendar ne več sam, temveč skupaj s kakšno raziskovalno ekspedicijo.«
Po prenovi jadrnice se bo družina podala na mirno, prijetno plovbo na domače morje, nato Alija znova pričakuje stara služba voznika špediterja. Trenutno ima do doma še nekaj postankov, saj zaradi poškodbe najboljšega jadra ne more niti ob najšibkejših vetrovih pluti s pomočjo vetra, tako da je polnjenje goriva pogostejše. Vse pogostejša pa je tudi misel na dom in družino.
ROZMARI PETEK
Savna za lahko noč
Mladi iz Celja se odpravljajo v Estonijo - Tam bodo med drugim predstavili tudi slovenske jedi
Da se na srednji šoli za gostinstvo in turizem slednjemu posveča res velika pozornost, kaže tudi izvrstno načrtovan projekt Mladi in prosti čas, ki je iz začetne zamisli o raziskovalni nalogi prerasel v idejo o medkulturnem srečanju mladine iz različnih koncev Evrope. 19. avgusta bo za devet dijakov te šole in njihova dva mentorja, profesorja zgodovine Aleša Brota in vodjo mladinskega centra Šmoci v Laškem Aljaža Cestnika, nastopil težko pričakovani odhod proti daljni Estoniji.
Za dvanajst dni se bodo tam prepleUe poti mladih iz Poljske, Litve, Estonije in Slovenije. V delavnicah bodo pozornost posvečali predvsem primerjavi kvalitetnega preživljanja prostega časa mladih med 16. in 18. letom, seveda pa bo obilo časa preostalo tudi za zabavo, šport in spoznavanje kulturnih posebnosti posameznih narodov.
Vse se je začelo septembra, ko je profesor Aleš Brot predlagal, da bi se lotili izpeljave čisto posebnega projekta, pri čemer bi kasneje poskušali
navezati stik s somišljeniki iz različnih koncev Evrope. Iz začetnega navdušenja o potovanju se je do konca priprave raziskovalne naloge od velike skupine zainteresiranih odločila vztrajati le peščica dijakov: Adrijana Knežević, Anita Breznik, Nen-si Prevolnik, Matevž Vuga, Miha Cojhter, Boštjan Mišja, Denis 1\irner in Barbara Košarkoska. Sprva se jim je kot najbolj idealen cilj zarisal sredozemski prostor s Španijo in Portugalsko na čelu, po kasnejšem odzivu na internetu pa je padla končna odločitev - Estonija. Dijaki so si sami zamislili celoten potek poti in tega potem v angleškem jeziku posredovali po medmrežju po vsej Evropi. Odzvali so se jim Poljaki, Litvanci in Estonci, slednji so se tudi edini ponudili za gostitelje. Velik del pri vsem skupaj, vsaj kar se financ tiče, je bil v skrb zaupan svetovni organizaciji Mo-vit, ki je estonskim gostiteljem pomagala kriti stroške celotne organizacije, poleg tega pa bo vsakemu udeležencu povrnila 75 odstotkov cene letalskega prevoza.
Matevž Vuga pravi, da ga turizem zelo privlači, a se v prihodnosti bolj vidi kot kriminalist. Meni, da področji skrivata nemalo podobnosti.
Pester
- .	ki leži približno 180 kilome-
VSaKOan	trov severozahodno od glav-Za kraj nastanitve je bilo nega mesta Talinna. Dijak tret-izbrano mesto Kotla Jahrve, jega letnika Matevž Vuga
nam je zaupal, da se vsi po vrsti že pospešeno pripravljajo na drugačne naravne in kulturne okoliščine. Nekateri med njimi so se že podali na odisejado po estonskem besedišču, spet druge preganjajo skrbi, kako bodo zmogli premagati veliko jezikovno prepreko na poti, saj so z nastopom počitnic tuje jezike skupaj s šolo že skoraj popolnoma odmislili (komentar ene izmed dijakinj: »Oh, ti šment! Zdaj se bom morala pa še angleško učiti!«). Dnevi bodo minevali ob družnem ogledu različnih znamenitosti te baltske in zadnje čase predvsem evrovizijsko znane države, veliko bo drugih športnih in animacijskih aktivnosti, poseben poudarek pa bodo vsak večer namenih pogovorom, kjer bodo poskušali strniti dnevne vtise in na novo pridobljeno znanje. Posebno privlačnost potovanju daje tudi zamisel, da bo vsak udeleženec s seboj prinesel stvar, ki mu še posebej veliko pomeni, ter z njeno pomočjo skušal najti somišljenike. Vsaka država se bo ostalim predstavila s svojo specifično kuhinjo in kulturo. Prav po-
sebej se vsi veselijo obljub ljene savne, ki jih bo za lahko noč pospremila v posteljo.
Ob pogovoru z Matjažem si je povsem naključno porodi la iskrica, da ima to srečanje še eno zanimivost, saj so vse štiri sodelujoče države na meji Evropske unije, tako da bo pri projektu šlo tudi za nekakšno pobratenje novih članov velike evropske družine. I Dijaki iz Celja upajo, da bodo po estonskem zgledu nabrali dovolj izkušenj, da bodo lahko podobno ali še boljše srečanje pripravili tudi sami naslednje leto. S svojim načinom potovanja pa želijo predvsem pokazati preprostejšo in cenejšo različico le-tega. Največjo zahvalo za uspešno izvedbo projekta namenjajo svojima dvema mentorjema ter ravnateljici Vojmiri Leskovšek. Z obiskom Estonije njihovo delo še zdaleč ni povsem končano. Po vrnitvi domov načrtujejo objavo posebnega biltena, v katerem bodo zabeleženi vsi vtisi in za- ' nimivosti s potovanja, prav ta-1 ko pa že ves čas pridno snuje-, jo svojo lastno spletno stran.
MAJA RATEJ
Poletno okrasje na koži
Moderno tetoviranje - Začasno po nekaj letih izgine, pa še manj boleče je
j^jjjj- Št. 32 - 12. avgust 2004
Ste na poletno razgaljenih telesih mladih opazili, da ima na rami, roki ali nogi že skoraj vsak kakšen znak ali risbo? Še pred leti so se s takšnim »okrasjem« ponašali le kakšni rokerji ali ne-premišljenci, ki so si na služenju vojaškega roka vte-tovirali v kožo spomin na tisti čas, golo lepotico ali pa sredi prebodenega srca ime dekleta, ki naj bi ga čakalo do vrnitve domov. Če se je zadeva drugače razpletla, je ime ostalo kot nočna mora, ki se jo da odstraniti le z operacijo. Boleče tetoviranje pa je po novem manj usodno in verjetno je tudi zato postalo tako razširje-
V kozmetičnih salonih namreč ponujajo začasno tetoviranje (tamptoo), s katerim naravni pigment (barve) vnesejo le v zgornjo plast kože. Postopek je manj boleč in enostavnejši. Igle, s katerimi se nanašajo barve, so tanjše
in finejše. Na ta način si lahko tudi nanesete trajni ma-ke-up. Ker se barva ne pomeša s krvjo, se takšno tetoviranje ali make-up odstrani po 2 do 3 letih, ko se zgornja plast kože obnovi. Uporabljajo posebne barve, ki so organskega ali anorganskega izvora. So dermatološko testirane in naj ne bi povzročale alergij. Permanentni make-up najpogosteje izvajajo za obrobo in polnjenje ustnic, poudarjanje in pravilno obliko obrvi ter tanko linijo ob robu trepalnic. Oprema je sterilizirana, igle pa so za enkratno uporabo.
Varno tetoviranje opravite le pri posebej usposobljeni osebi, z vsemi nujno potrebnimi sterilizacijskimi pripomočki, barvami in orodjem, ki so namenjeni samo za to delo. »Stranka si najprej izbere sličico, ki jo preriše-mo na poseben papir, tega pa potem odtisnemo na kožo in po tej skici naredimo
Že pred več tisoč leti so razna vzhodnjaška plemena poskušala z raznimi naravnimi barvami na telesu oblikovati nakit. Tako so z drobnimi in koničastimi bambusovimi paličicami ali drugimi ostrimi predmeti nanašali na kožo naravna barvila. Včasih je prišlo tudi do globljih vbodov, barva se je pomešala s krvjo in ostale so poslikave za vedno.
tatu. Okužbe med postopkom niso možne, po postopku pa se kakšen teden ne smemo izpostavljati soncu, obiskati savno in se kopati v-bazenu. Svežo tetovažo od začetka mažemo s kakšnim antibiotičnim mazilom, zaradi varnosti mažemo čim dlje časa, dokler se vse kraste ne odluščijo in da se lepo zaceli,« je povedala kozmetičarka Nataša Gaj-šek, ki se ukvarja s tovrstnim krašenjem telesa. Povedala je tudi, da lahko tetovirajo vsakogar, ki je polnoleten, če je mladoleten, pa mora imeti dovoljenje staršev oz. priti v njihovem spremstvu. Za tovrstne teto-važe se odloča vse več mladih, saj to postaja nekakšen modni trend.
m-
»V nekem filmu sem videla žensko, ki je imela tetovažo. Motiv mi je bil zelo všeč, zato sem se odločila, da si dam izdelati enak motiv, le na drug del telesa. Zaradi verjetnosti, da bi se motiva naveličala, sem se odločila za tamptoo, ki po nekaj letih zbledi. Imam ga
tudi na takšnem predelu telesa, kjer ga sama ne morem videti, drugi pa ga lahko vidijo le takrat, ko sama želim. Preden sem vstopila v salon, me je začelo ščipa-ti v želodcu, saj sem se zavedala, da je to boleč poseg. Vendar sem se odločila in potem me je zanimalo
samo še to, kako bo na koncu izgledala, me pri odločitvi seveda so podpirali, a ko so končni izdelek, jim je stal všeč,« je povedalo kle, ki se je pred kratkim odločilo za poseg.
ANJA LAZAR Foto: GREGOR KATIČ
À I
IP
kruhek
MOHOR HUDEJ saj bi se tako ustavil že dosti prej. Torej, kriv je šofer! Pa je res? Glede na to, da dosti delam v turizmu, si upam v tem primeru nekoliko dvomiti. Pravijo, da je bil šofer naspan, da so morda krive kolesnice (lepo vas prosim, cinična izjava, ki napoveduje sprenevedanja vseh vrst). Dragi moji, je čas počitnic, ko avtobusi šibajo dol na morje in gor domov, dneve in dneve, ure in ure. Je čas dopustov, pa tudi če ne bi bil, ko je šoferjev premalo, kar jih je tudi sicer; predvsem tistih, ki vozijo v turizmu. Šoferji so preobremenjeni, s tahometri (lističi, ki dokazujejo identiteto, čas in hitrost vožnje posameznega šoferja) pa se tako ali tako goljufa. Torej je kriv delodajalec, ki šoferja sili v prekršek! Ne bi rekel! Morda so krive turistične agencije, ki hipoma pokličejo prevozno firmo, ki se, v upanju, da ne izgubi vnaprejšnjih poslov, prilagodi še tako nemogočim zahtevam turističnih agencij in na silo aktivira preutrujene šoferje ter tako akumulira svoja draga vozila (Slovenci se radi vozimo v lepih avtobusih, prav takšnih kot Nemci, ne pa Čehi), ki so draga pač zato, ker imamo že z zakoni postavljene zelo visoke norme za tehnično brezhibnost vozil v kateremkoli letnem času ... So torej krivi zakoni in visoki stroški akumulacije vozil ter seveda tudi nizka cena prevoznih stroškov, precej nižja kot v tujini, kjer praktično v mednarodnem prometu opravljajo identične prevoze našim, le za višjo ceno? Smo krivi Slovenci, ki se vozimo v predragih avtobusih, ki so stežka likvidni, pa čeprav so, v tem primeru paradoksalno, varnejši? Kdo je kriv? Kdo je kriv za Sennovo smrt? Tehnika, okoliščine, termodinamika, kolesnice, neo-grete gume? Kdo je kriv za nesrečo pri Logatcu? Se vam ne zdi, da je pri obeh primerih začutiti nekaj ek-stremnega? Da je morda nekaj močnejšega od Senne in ubogega voznika avtobusa prisililo Senno v »tveganje s hitrostjo« in voznika v »tveganje navkljub neprespano-sti«. Tako pač je, v kapitalizmu je modus vivendi poimenovan - tveganje! Kdo vozi F1 in avtobuse? Sužnji kapitala.
Obnova ob tržnici POZOR-
Še eno krožišče
Nova vas v Celju dobiva te dni še eno krožišče na Ulica mesta Grevenbroich. Graditi so ga začeli v dosedanjem križišču pri blagovnici Tuš.
Krožišče gradi podjetje CM Celje, pogodbeni rok za izgradnjo pa je trideset dni. Krožišče bo tako končano prvi teden v septembru. V tem času bo promet potekal normalno, razen dvakrat, ko bo promet čez križišče sicer mogoč, vendar bo nekoliko omejen. Vrednost gradbenih del je 21 milijonov tolarjev, z novim krožiščem pa bodo dodatno uredili prometno varnostne razmere v tem delu mesta.	BS, foto: AŠ
Na Linhartovi in delno na Savinovi ulici v Celju opravlja te dni podjetje ČEKA zahtevnejša vzdrževalna dela.
Obnove so potrebni komunalni vodi ob obeh ulicah, hkrati pa bodo preplastili tudi cestišče. Delo je posebej zahtevno, saj gre za temeljite posege v ulici, ki obkrožata celjsko mestno tržnico in kjer sta že v normalnih razmerah dostop in napajanje izredno težavna, saj morajo peš dostop in dovoz za napajanje tržnice omogočati tudi med obnovo samo.
Dela so pričeli na zahodu Linhartove, tržnica je medlem dostopna po Prešernovi in Savinovi ulici. Med obnovo bodo lahko opravili tudi kanalske povezave iz greznic na javno kanalizacijo, slednjič pa bodo tudi v tem delu mesta lahko prišli do pri-
ključkov za kabelsko razdelilni sistem. Opravljena dela bodo proračun mestne občine stala okoli 30 milijonov tolarjev.
BS
Foto: GK
V grajski tiskarni
V organizacij Turistično-mforma tivnega centra v Celju so v nedeljo na Starem gradu v Pelikanovem stolpu napravili uverturo prihajajočemu srednjeveškemu dnevu, saj so odprli grajsko tiskarno.
Obiskovalci so se lahko ob trakovni pomoči Jožeta Žlausa seznanili s srednjeveškim stilom tiskanja na stiskalnici, ki je replika Valvasorjeve iz gradu Bogenšperk, pravi original takšnega tipa se nahaja v Jožeta zanimanje za sred-tiskarstvo poveču-o tem priča tudi veliko šte-radovednežev, ki so se nedeljsko popoldne zbra-
li na gradu. Obiskovalcem se je ponujala možnost, da so tudi sami izdelali svojo jedkanico, kjer so lahko izbirati med različnimi motivi celjskega gradu in celjskega grba, sliko Vodnega stolpa, panoramskim pogledom na srednjeveško Celje in tudi portreti Barbare Celjske, zastavonoše in mnogih drugih.
V TIC-u Celje poudarjajo, da se z grajsko tiskarno obdobje srednjeveških prireditev na gradu šele začenja. Že v soboto, 14. avgusta, bo tam gostovala zeliščarka Fanika Burjan, teden dni kasneje - v petek, 20. avgusta, pa se bomo lahko preizkusili tudi v starem grajskem pisanju.
MR
Kapitalni amur
Pretekli teden je ostalo Šmartinsko jezero še brez ene kapitalne ribe. Jože Krizman, član Ribiške družine Celje, je potegnil iz jezerskih globin amurja dolgega 106 centimetrov in' težkega 15,45 kilograma. Po pripovedovanju celjskih ribičev plavajo v Šmartinskem jezeru amurji in krapi težji od dvajset kilogramov. Pa dober prijem!
Foto: GREGOR KATIČ
Za ljubi
Kaj imata skupnega nesreča Ayrtona Senne in nedavna nesreča avtobusa pri Logatcu? Če se še spominjate, so ga okoli Sennove nesreče biksali leta in leta. Menda je zdaj jasno, da ni bil kriv krmilni drog, pač pa premalo ogrete gume, čeprav vsi niso istega mnenja. Da skrajšam, leta in leta analiz, ugibanj, teorij, teorij zarote, jadikovanj, modrovanj, fizike, termodinamike, aerodinamike, analiz materialov, kibernetične analize računalniških podatkov v razmerju z »objektivnimi faktorji« razmer v času nesreče, vse to, da so na koncu prišli do ugotovitve, v katero se dvomi. Rezultat je nespremenjen, Senna je nepreklicno mrtev, dilema je le, če je prišel v nebesa ali pekel, kar pa je že druga zgodba.
Zadeva z avtobusno nesrečo je šele na začetku. Vse to, sicer v nekoliko manjši meri, saj ni med žrtvami svetovnega prvaka v Fl, nas čaka v zvezi z uftibanji o avtobusni nesreči. Če smem malo hipotetizirati in za metodo hipotetiziranja vzeti kmečko pamet, se mi zdi, da se je stvar z avtobusom odvijala približno takole: šofer je vklopil tempomat (samodejna nastavitev hitrosti), za trenutek kinknil, zdrsnil s ceste, tempomat pa je avtobus veselo gnal naprej po skalovju, dokler ni izgubil stika s podlogo. Možno pa je, da je šofer že predhodno stisnil zavoro, kar bi pomenilo, da ga je po skalah premetavalo z zmeraj manjšo hitrostjo, v kar pa dvomim,
Iz stiskalnice so se porodile čisto prave grafike
ŽALEC PREBOLD
Prodaja premoženja za boljše poslovanje
Direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik o poslovanju, konkurenci, odkupnih cenah in dogajanju v Gornjem Gradu
V zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so lani predvsem zaradi obresti za najete kredite zabeležili izgubo v višini 40 milijonov tolarjev. Letos so izgubo bistveno zmanjšali, direktor Andrej Presečnik pa napoveduje, da bodo leto sklenili pozitivno.
Poleg sezonske narave dela, ki se bo v poslovanju odrazila v drugi polovici leta, v zadrugi intenzivno izvajajo postopek dezinvestiranja, pri čemer gre predvsem za prodajo premoženja, ki ga ne uporabljajo ali ga premalo izkoriščajo. Med drugim so prodali del kmetijskih in gozdnih površin ter več kot polovico mehanične delavnice v Spodnji Rečici. Poleg dezinvestiranja so zaradi uvedbe informacijskih sistemov v režiji praktično razpolovili število zaposlenih in bistveno znižali materialne stroške. S temi ukrepi so za 100 milijonov tolarjev zmanjšali obveznosti do dobaviteljev in kreditne obveznosti, ki so lani skupno znašale 1,5 milijarde tolarjev. »To
sicer ni alarmantna številka, vendar je za tekoče poslovanje previsoka in jo je nujno treba znižati,« je poudaril Presečnik, ki zadrugo vodi od začetka leta.
V Mozirju se vam obeta huda konkurenca na področju trgovine. Konec avgusta bo namreč odprl vrata Tušev trgovski center ...
Trgovina, mislim maloprodajo, predstavlja polovico vsega našega poslovanja. Pred petimi leti smo franšizno pogodbo sklenili z Mercatorjem in s tem stopili na vlak združevanja trgovin. Hišev trgovski center bo po naši oceni na živilskem delu povzročil 10-od-stotni izpad prometa, bistveno bolj pa bo prizadel Ero. Z našo trgovsko mrežo smo namreč bolj skoncentrirani v zgornjem delu doline, v samem Mozirju pa smo bili že zdaj manj prisotni. Zaradi različnih okoliščin smo namreč že junija zaprli manjšo poslovalnico v središču Mozirja.
Napovedovali ste gradnjo trgovskega centra. Boste zdaj uresničili te načrte?
Že lani smo načrtovali širitev trgovine z živilsko ponudbo v Ljubiji, torej neposredni bližini Mozirja. Narejeni so načrti, pridobljena so soglasja za gradnjo, pri UE smo vložili tudi prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja. Za gradnjo se odločamo izključno zato, ker menimo, da potrošniki potrebujejo tudi Mercatorjevo ponudbo. Graditi bi, če se v zadrugi ne bi otepali s finančnimi težavami, začeli že v začetku leta. Kdaj bomo začeli graditi, se bomo odločili na podlagi analize po odprtju Tuševega centra.
Lani je bilo veliko govora o združevanju zadrug, potem pa je projekt nekako zamrl. Se vam zdi združevanje še smiselno?
Že lani novembra je šaleška zadruga odstopila od projekta, med drugim tudi zato, ker so v Šoštanju menili, da se moramo zadruge finančno konsolidirati. Zadruge so tudi izjemno različne, tako po vsebini dela kot po velikosti. Analize pravzaprav ni-
so pokazale pravih pozitivnih učinkov velike združene zadruge, sploh ker so male zadruge želele ohraniti teritorialni princip. Če bi v posameznih spodnjesavinjskih krajih še ostale določene službe, o kakšnem pozitivnem učinku v poslovanju ne bi mogli govoriti. Postopek združevanja je zastal, ne bom pa rekel, da je popolnoma zamrl. V spodnjesavinjskih zadrugah se razgovori nadaljujejo, mi pa bomo najprej postavili poslovanje na trdne temelje. Sicer bo združevanje nujno potrebno, predvsem zaradi enotnega nastopa na trgu. Če se bodo združile zadruge v Spodnji Savinjski dolini, bi se lahko pogovarjali tudi o združevanju v širšem celjskem območju.
V začetku leta so se kmetje večkrat pritoževali zaradi odkupa živine, pod vprašajem je odkupna cena mleka ... Kako v zadrugi gledate na te probleme?
Na našem področju smo bih deležni obeh t. i. afer, mislim na kloramfenikol in
BSE, ki nista dobili pravega epiloga, pa tudi medijsko sta bili prenapihnjeni. Predvsem mlečni industriji se je prilepil temen madež, posledice pa so najbolj občutile mlekarne pri izvozu izdelkov. Za odkupno ceno za mleko menim, da v primerjavi z drugimi članicami EU ni potrebe, da se zniža. O tem se sicer morajo dogovorili predstavniki GIZ Mlekarstva in Zadružne zveze Slovenije ter se tudi odločiti za temelj, na podlagi katerega se bo oblikovala odkupna cena. Lahko pa se zgodi, da bodo učinek nižje odkupne cene mleka pravzaprav najbolj občutili v trgovskih verigah. Kar se tiče odkupa goveda, so sedaj stvari normalizirane, ponudba ne presega povpraševanja, pa tudi cena mlajšega goveda ni več tako nizka.
Posredno, kot večinski lastnik podjetja Smreka, ste vpleteni tudi v dogajanje v Gornjem Gradu ...
Smreka ima določene težave, tudi izpad nekaterih trgov, vseeno pa so začeli po-
Pred desetimi leti je v Zgornji Savinjski dolini^ 800 kmetov oddalo 8 milijonov litrov mleka na leto, zdaj pa 350 proizvajalcev odda 15,5 milijona litrov.
ravnavati svoje obveznosti po' prisilni poravnavi. Sicer tečejo informativni pogovori o! povezovanju s kompleksom na Glinu, kjer je zadruga po-i stala solastnik Glin Žagars-tva. Če se bodo izkazali pozitivni sinergijski učinki, bomo povezovanje seveda podprli. Smreka je hkrati četr-tinski lastnik podjetja Engo, ki upravlja s sistemom za da-' ljinsko ogrevanje v Gornjem. Gradu. Menim, da dogajanje oziroma ravnanje vodilnih] mož Enga in Smreke ne pelje nikamor, razen v ogrom-| ne stroške. Računam, da bo; mo jeseni v okviru nadzoiv nega sveta Smreke našli ne-1, ko kompromisno rešitev. Res ne želimo, da bi se zaradi sodnih sporov pojavile težave pri ogrevanju Gornjega Grada.
URŠKA SELIŠN1K
Upokojenski jubilej
Društvo upokojencev v Preboldu je bilo ustanovljeno med prvimi v Sloveniji, v soboto in nedeljo pa so z različnimi prireditvami proslavili 50 let dela. Med drugim so pripravili razstavo ročnih del in zdravilnih zelišč.
V društvo, ki sodi med večje v državi, je včlanjenih več kot tisoč upokojenk in upokojencev, večinoma nekdanjih delavcev tekstilne tovarne, Schiedla, bivšega Mika in od drugod. Člani društva delajo v različnih sekcijah. Aktivni so v športnih sekcijah, obiskujejo kulturne prireditve ter organizirajo izlete v Sloveniji in zamejstvu. V gaju pri kopališču imajo v najemu eno izmed vikend hišic, v gozdičku pa so si uredili športna igrišča. Lani so z udarniškim delom zgradili tristezno asfaltirano bah-
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
nišče, letos pa še dodatno stezo. Predsednik DU Prebold Ivan Stepišnik pravi, da bodo upokojenci ob pomoči občine morda že v kratkem dobili svoje prostore, ki bodo odprti vse leto in ne le v poletnih mesecih, tako kot zdaj. DU ob pestri dejavnosti ne pozablja na bolne in ostarele člane. Kar nekaj jih je, ki štejejo že več kot 90 let. Obiskujejo jih, obdartijejo in kratkočasijo.
Na sobotni slovesnosti se je preboldskim upokojencem za njihovo 50-letno dejavnost zahvalil slavnostni govornik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Vinko Gobec ter jim za njihovo dejavnost podelil najvišje priznanje - zlati grb zveze. Slovesnosti so se udeležili tudi predsedniki društev in župani sosednjih občin.
JV
Mladi planinci so v Lokvah opravili tudi nekaj pravih planinskih tur.
Po planinskih poteh
Člani Planinskega društva Zabukovica so tudi letos organizirali tabor mladih planincev, in sicer v Lokvah v Trnovskem gozdu, priljubljeni izletniški točki na 947 metrih nadmorske višine.
Letošnji tabor se preveša v drugo polovico, saj so prvi mladi planinci v Lokve odšli 26. junija, zadnji pa bodo s taborjenjem zaključili 28. avgusta. V zadnji, deveti izmeni, bodo srednješolci in študentje iz vseh sodelujočih planinskih društev. Po podatkih vodje Milana Polavderja so se tabora doslej udeležili mladi planinci iz Zagorja, Rogatca, Rogaške Slatine, Kostrivnice, Brezovice, Trnave, Poljčan, Zabukovice, Gornje Radgone, Žalca in z Vranskega, Rečice
ter s Polzele, do konca pa bodo v Lokve prišli še iz Slivnice, Loč, Dramelj in Celja. Skupno se bo tabora udeležilo več kot 500 mladih planincev, za njihovo varnost pa skrbi 130 vodnikov, mentorjev in drugih. Program obsega različne planinske ture, športne in družabne igre, izobraževanje v planinski šoli, večere ob tabornem ognju in veliko lepih trenutkov.
O priljubljenosti tabora, ki ga planinci iz PD Zabukovica vsako leto pripravijo v drugem kraju, priča velika udeležba ,i iz številnih PD, mladim planincem pa teden dni, preživet v naravi, zagotovo ostane v lepem spominu.
TT1
Sprejem za državne prvake
Braslovški župan Marko Balant je pripravil sprejem za mladinsko gasilsko desetino PGD Parižlje-Topovlje, ki je zmagala na državnem gasilskem tekmovanju v Ce-Iju.
Sprejema so se ob mladih gasilcih udeležili poveljnik društva Ivan Marovt, predsednica mladinske komisije Natalija Dernač, predsednik KO Parižlje-Topovlje Rudi Žohar in poveljnik občinskih gasilcev Milan Šoštarič. Župan Balant se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri pomembnem uspehu mladinske desetine, sploh ker so mladi gasilci na svoji progi vadili šele od konca maja.	TT
Sprejema pri županu Balantu se je udeležila malce okrnjena ekipa, saj je del desetine na zasluženih počitnicah.
- ŠL 32-12. avgust 2004 -
kegljišče za rekreacijo
ŽALEC - Društvo upokojencev šteje 550 članov, večina pa je vključenih v delo ene ali več sekcij od skupno devetih, ki delujejo v okviru društva. Najbolj aktivna je letos športna sekcija, saj so lani upokojenci dobili prostor in del zemljišča ob novem balinišču. Po prizadevanjih predsednika DU Ervina Janežiča in prostovoljnem delu drugih članov so pred kratkim odprli tudi novozgrajeno rusko kegljišče. Prvi je kroglo na novem kegljišču vrgel športni referent Milan Žohar.
TT
m* I "»«««» I J"«"»»«! áwj	15
Slavje v Lučah
Ob tradicionalnem Lučkem dnevu tudi prvič občinski praznik - Častni občan duhovnik Jože Gračnar
Lučani so se tokrat še posebej izkazali, bi lahko rekli po .zaključku tradicionalne, letos že 35. turistične prireditve Lučki dan. Dogajanja so přepletli z narodopisnimi, športnimi in družabnimi prireditvami, ki so višek doživele v nedeljo na sprehodu od štan-ta do štanta.
V štirih dneh so lučka društva in krajani ob dobri koordinaciji turističnega društva prikazali marsikaj zanimivega, kar je nekdaj dajalo pečat življenju vasice ob Savinji, seveda pa niso pozabili tudi na sedanji utrip kraja. Čeprav je dogajanje večkrat zmotilo neprijazno vreme, so organizatorji uspeli izpeljati vse prireditve, ki so jih načrtovali. Različni športni turnirji so pritegnili ekipe iz vse Zgornje Savinjske doline, na »vlcer-skem« tekmovanju so svoje sposobnosti pokazali gozdarji, na ekshibicijski tekmi v namiznem tenisu pa so blesteli župani. Ob tem ne gre zanemariti ugotovitve velenjskega župana Srečka Meha, češ da je šmarški Alojz Podgoršek tako ali tako bolj-
Pletenje košev je bilo nekdaj zelo značilno za Luče. Tega opravila domačini še niso pozabili.
ši, gostitelja Cirila Rosea pa dobrote. Škoda, da se je pri- obstaja že deset let. Za praz-
se res ne spodobi premagati. Na tradicionalni tekmi med suhimi in debelimi, ki je lučka posebnost, je slavila ekipa z višjim seštevkom v kilogramih ...
Podobnih utrinkov je bilo v minulih dneh v Lučah veliko. Tudi osrednji del, dogajanje na štantih, je obudil kar nekaj starih opravil, ki počasi tonejo v pozabo, ponudili pa so tudi prave lučke
reditev v Lučah udeležilo nekaj manj obiskovalcev, kot smo jih bili vajeni v minulih letih. Vseeno pa so Lučani spet dokazali, da bo njihova prireditev živela tudi v prihodnje.
Leta infrastrukture
V Lučah so v torek slavili tudi prvi občinski praznik, čeprav samostojna občina
Izkušnje in dobrota odlikujejo enega, mladostna zagnanost in vztrajnost pa drugega nagrajenca. Z desne v prvi vrsti župnik Jože Gračnar, kolesar Boštjan Pahovnik in lučki župan Ciril Rose.
nik so občinski svetniki na tajnem glasovanju izmed treh predlogov izbrali 10. avgust, god farnega patrona sv. Lovrenca. Na slavnostni seji občinskega sveta je župan Ciril Rose poudaril, da so se v Lučah, podobno kot v drugih manjših občinah, v minulem obdobju ukvarjali zlasti z izgradnjo komunalne infrastrukture, v prihodnje pa jih čaka povezovanje z drugimi pri izvedbi različnih projektov.
V Lučah so se letos lotili večih naložb, predvsem obnove krajših cestnih odsekov, izgradnje javne razsvetljave in vodovodov, do konca leta pa bodo tudi v tej občini uvedli plačilo kanalščine ter začeli s pripravo občinskih prostorskih aktov. Na seji so razglasili tudi prve občinske nagrajence. Priznanje občine je prejel Boštjan Pahovnik, član državne reprezentance v gorskem kolesarstvu, tudi državni prvak v tej disciplini, za častnega občana pa so razglasili Jožeta Gračnarja, ki kot duhovnik že 42 let skrbi za duhovne vrednote in vzgojo mladih ter pomaga društvom v kraju.
URŠKA SELIŠNIK
Vranski poletni večeri so se začeli že zadnji vikend v juliju, ko so na prireditvi Vransko summer night 2004 nastopili Alya (na sliki). Pero Lovšin, Simon C. & Iggy Rock in DJ Robby J.
Vranski poletni večeri zaključeni
Tradicionalni Vranski poletni večeri so minuli vikend znova popestrili dogajanje v Spodnji Savinjski dolini. V petek so proslavili 15-letnico domačega ansambla Robija Zupana, v soboto je bila prireditev Zvestoba se nagrajuje, v nedeljo pa tradicionalna Dorijeva maša.
Na petkovi veliki zabavi so se ansamblu Robija Zupana pridružili številni gosti iz Slovenije in Avstrije. Na tradicionalni prireditvi Zvestoba se nagrajuje sta nastopila ansambel Mira Klinca in Modrijani, gostovali pa so tudi Anja Ro-potar, ansambel Zvončki ter Klobasekov Pepi z Bik Ben-, dom. V nedeljo je bila prav tako tradicionalna Dorijeva maša, po maši pa so pripravili »oktoberfest po vransko«. Gostovalo je veliko pihalnih godb, domači ansambel Robija Zupana, obiskovalce pa je zabaval tudi Klobasekov Pepi.
ŠO, foto: DN
NAKRATKO
Slovesnost v Topovljah
BRASLOVČE - Krajevni odbor Parižlje-Topovlje je s krajšo slovesnostjo predal namenu novoasfaltiran cestni odsek v zaselku Topovlje. Po besedah predsednika KO Rudija Žoharja so se pri modernizaciji ceste izkazali krajani, ki so pokrili tretjino naložbe, ostalo pa so dodali v občini Braslovče. Zbrane je nagovoril tudi župan Marko Balant, ki se je krajanom zahvalil za finančni prispevek in prostovoljno delo, ki so ga opravili pri obnovi ceste. Odsek je blagoslovil župnik Jože Zidanšek, ki je vsem zaželel varno vožnjo.
Do starešine in princese
BRASLOVČE - Konec tedna bo osrednja prireditev v Savinjski dolini Dan hmeljarjev. S prireditvami bodo začeli že v petek, v soboto ob 20. uri bo v Kulturnem domu Gomilsko okrogla miza o problematiki hmeljarjev, osrednja prireditev pa bo v nedeljo popoldne v Braslovčah. Povorka se bo začela ob 15. uri, nato bodo na prireditvenem prostoru imenovali letošnja starešino in princeso, organizatorji pa napovedujejo tudi prikaz starih hmeljarskih iger.	US
Rusko
16
LAŠKO . ŠENTJUR_| lUUMČt
NOVI TEĐNII
Nič več na drva
Ena redkih podružničnih šol, ki je zaradi pomanjkanja učencev še niso zaprli, je šola v Lažišah. Šolsko poslopje, staro 120 let, po več letih končno dobiva sistem za centralno ogrevanje, saj je bil dosedanji način ogrevanja na trdo kurivo močno v neskladju z zakonodajo.
Majhno šolo na vrhu Miklavža z zgolj eno učilnico ter dvorano je do sedaj ogrevala etažna peč v učilnici. Učiteljica 1., 2. in 3. razreda Martina Jelene je ob poučevanju skrbela še za ogenj v peči, da učence ni zeblo. Nemalokrat je dim iz peči uhajal po razredu in »zelhal« učence. Pred časom so podružnično šolo, v kateri bo od septembra znanje pridobivalo devet otrok, že hoteli zapreti, »vendar smo krajani vztrajali, da ostane, saj bi se sicer v kraju končale še različne druge aktivnosti, ki so povezane s šolo,« pravi Martina Jelene.
V šoli ima svoj prostor tudi Kulturno društvo Miklavž, ki s sekcijama za amatersko dejavnost in obujanje starih navad in običajev, glasbeno sekcijo ter moškim pevskim zborom povezuje krajane, ki jih je že tako ali tako iz leta v leto manj. Šola nudi prostor za sestanke tudi Športnemu
Slavnostna otvoritev prenovljene šole skupaj s počastitvijo njenega 120-letnega delovanja, bo 10. septembra, dan kasneje bodo 100-letnico dela obeležili še v KD Miklavž, 12. septembra pa bo le malo nižje, v Škofcah, letos že tretjič zapovrstjo občinska prireditev Odbora za etno dejavnost Možnar s predstavitvijo starih kmečkih opravil, šeg in navad.
društvu Gaj, majhna dvorana s pripravnim odrom pa služi za razne proslave in kulturne prireditve. V sedaj ogrevanih prostorih šole se bodo lahko srečevali tudi starejši krajani, saj si že dolgo časa želijo ustanoviti krajevno enoto medgeneracijskega centra iz Laškega.
V začetku septembra, ko bo šola, ki je nekoč znanje
nudila kar 169 otrokom hkrati, praznovala 120-letnico, bo poleg centralne napeljave imela nekoliko nižji strop, stene pa bodo na novo pobeljene. Za obnovo, vredno približno tri milijone tolarjev, sta sredstva poleg občine Laško dodala še Kulturno društvo Miklavž ter stanovanjski sklad. Šola ima namreč v zgornjem nadstropju tudi sta-
novalce, ki se poleg otrok letos prvič zares veselijo zime.
V naslednjih letih nameravajo vaščani svoj kraj popestriti še z gradnjo igrišča, za katerega so že pridobili soglasja lastnikov zemljišč, z obnovo skoraj 150 let starih stopnic, ki vodijo do cerkve in šole, pa v kraj privabiti turiste.
ROZMARI PETEK
Najboljši ribiči so Slovenci
Konec tedna je bilo v Radečah 6. svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem, ki so se ga udeležili tekmovalci iz devetih držav. Ekipni zmagovalci so prvič postali Slovenci, med posamezniki pa je drugo mesto osvojil domačin Rudi Centrih.
Osemintrideset tekmovalcev iz Anglije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Francije, Italije, Nemčije, Sloveni-
je, s Portugalske in Češke je na posebej za to tekmovanje pripravljeni trasi Hotemež v reko Savo namakalo več kot 50 trnkov, saj je lahko imel vsak tekmovalec tudi po več palic. Vsak si je poleg uvoženih raznobarvnih črvov, ki so jih pripravili organizatorji, pod nadzorom trenerjev skrbno pripravil tudi posebno vabo za zelenike, rdečeo-ke, babuške in ostale vrste malih rib, ki se še lahko ulo-
vijo s plovcem. Tako so ribiči v dveh dneh izvlekli skoraj 540 kilogramov rib, od tega slovenska ekipa slabih 71 kilogramov.
Ekipe so v Radečah trenirale že štiri dni pred uradnim tekmovanjem, saj so morale spoznati ribji živež in ugotoviti, kaj najbolj privablja ribice, ki živijo v globini šestih metrov. Slovenski ekipi, v kateri sta bila dva tekmovalca iz radeške ribiške
družine, po prvem tekmovalnem dnevu ni najbolje kazalo. Sreča in znanje sta se jim v nedeljo na široko nasmehnila in v njihovo mrežo spravila največ kilogramov rib, ki jih na vsakem tekmovanju spustijo nazaj v reko, tekmovalci pa so domov odnesli pokal in medalje, na kar je trener reprezentance Dušan Vu-čajnk tudi upal.
Ker so na svetovnem prvenstvu tekmovali invalidi, zmagovalca niso določili le na podlagi kilogramov ujetih rib, pač pa tudi glede na stopnjo invalidnosti. Ravno zato so 3. mesto osvojili lanski svetovni prvaki Italijani, 2. mesto pa je pripadlo Belgijcem, čeprav so skupno nalovili skoraj dva kilograma manj rib kot italijanska ekipa. Tekmovali so predvsem tisti invalidi, ki imajo psihomotorične motnje ali motnje z vidom, zato so se organizatorji morah še posebej potruditi pri pripravi tekmovalnih tras. Celotni stroški organizacije, s katero so bih zelo zadovoljni tako tekmovalci kot organizacijski odbor na čelu. s predsednikom Petrom Titovškom, so znašali okoli 13 milijonov tolarjev, k uspehu pa so pripomogli skorajda vsi člani približno stoč-lanske Ribiške družine Rade-
Na 700 metrov dolgi tekmovalni trasi je trnke namakalo 38 tekmovalcev.
ROZMARI PETEK
Dež ni zmotil veselih gasilcev
Ob prazniku v šentjurski KS Blagovna so se organizatorji zares potrudili ter za krajane in obiskovalce iz sosednjih krajev pripravili pester program prireditev skozi ves mesec.
V soboto je tako že bilo tradicionalno gasilsko tekmovanje. Ker je organizatorjem ponagajal dež, je bilo obiskovalcev nekaj manj. Povabilu se je odzvalo osem ekip iz Loke pri Žusmu, Laške vasi, Prožinske vasi, Slivnice, Dra-melj in s Ponikve. Za posebno presenečenje je poskrbelo 23 gasilcev iz nemškega Kirhausna, med častnimi gosti pa je bila tudi skupina gasilcev iz Radovice pri Metliki. Zmagovalke pri članicah so bile gasilke iz Prožinske vasi, pri članih pa ekipa s Ponikve. Predsednik PGD Lo-karje Jože Gajšek je poudaril, da je kljub slabemu vremenu sledila prava gasilska veselica z ansamblom Francija Zemeta, ki je trajala vse do nedeljskih jutranjih ur.
Zadnjo soboto v avgustu bo kot vrhunec praznovanja tradicionalni pohod od POŠ Blagovna do partizanske bolnice Zima. Po besedah pod-' predsednika KS Ivana Juga, načrtujejo nekoliko daljšo traso, ki pa so jo razkosali na več kontrolnih točk, kjerl bodo pohodnike pričakali člani več društev, ki deluje-) jo v šentjurski občini. Pohod se bo zaključil pri partizani ski bolnici Zima, kjer si boj do vsi pohodniki postregli | golažem, na startnem mestu pred šolo pa bodo naj mlaj-' šim delili tudi bonbone. Po zaključku pohoda bodo naj-j záslužnějším krajanom po^ delili priznanja sveta KS Blagovna, sledil pa bo veseli večer z ansamblom Simona Gajška. V nedeljo bo v Do-lah še tradicionalni turnir vaških skupnosti v malem nogometu, ki ga bodo letos priredili že petič, hkrati pa bodo slovesno odprli tudi novozgrajeno igrišče.
MAJA RATE!
NAKRATKO
Kri rešuje življenja
RADEČE - Območno združenje RK Laško in Krajevna organizacija RK Radeče pripravljata danes med 7. in 12. uro četrto redno krvodajalsko akcijo, ki bo v prostorih Glasbe-1 nega doma Pihalnega orkestra Radeče. Organizatorji priča-1 kujejo približno 120 krvodajalcev.	RP
Planinci za streho
ŠENTJUR - Na zadnji seji upravnega odbora domačega planinskega društva so sklenili, da je nujno potrebno zamenjati kritino na Planinskem domu na Resevni. Šentjurski planinci, ki za svoj dom vzorno skrbijo, ocenjujejo, da bo za I menjavo kritine in žlebov ter izolacijo podstrešja in ozemljitev celotne stavbe treba zbrati okoli 3,5 milijona tolarjev. Ker v društvu nimajo dovolj denarja, so za pomoč zaprosili občino, krajevne skupnosti in podjetja, zaključek vzdrževalnih del na planinskem domu pa bodo proslavili 10. oktobra s kostanjevim piknikom na Resevni.	IS |
OPTIMCA
^ííioblr
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
KOZJE ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.
Petdeset kilometrov učnih poti
V Kozjanskem parku so letos uredili okoli 50 kilometrov učnih sprehajalnih poti. Pred tedni so odprli zanimivo geološko učno pot v dolžini desetih kilometrov od Rudnice do Virštanja, pred otvoritvijo pa je tudi učna pot iz Podsrede do Trebč v dolžini 30 km. Otvoritev te poti je bila že dvakrat prestavljena, zdaj pa jo bodo skupaj z obnovljenim spominskim parkom Trebče le odprli v drugi polovici septembra.
Zaključujejo tudi urejevanje zanimive učne poti na Ve-terniku v dolžini 4,5 km z desetimi točkami. Predstavili bodo sanirani kamnolom, dve razgledišči na Orlici in Veter-niku, domačijo Kukovičič, bo-diko, suhi travniki, kukavičev-ke ah orhideje, ki drugje izumirajo, na Veterniku pa so še
Tretji spominski
žig na Pilštanju
S srednjeveškim dnevom 21. avgusta bodo na Pilštanju praznovali 600-letnico prve omembe kraja, enega najbolj zanimivih na Kozjanskem.
V srednjeveških oblačilih bodo nastopile različne glasbene skupine iz Celja, Podsrede, Brestanice in Pilštanja, na ogled bo srednjeveška tržnica, v skali pa bodo uredili in blagoslovili nekdanjo kapeli-kipom sv. Eme, ki ga bo iz kamna izklesal znani kozjanski umetnik Franci Černelč.
Andrej Kolar, predsednik Turističnega društva Pil-Štanj, je ob prazniku s Pošto Celje podpisal pogodbo o izdaji spominskega žiga, ki bo na voljo na praznični dan. To bo že tretji ;spominski žig, saj so prvega izdali leta 1996 ob 530-letnici šolstva na Pilštanju in drugega leta 2001 ob 570-letnici prvega imenovanja sejma na Pilštanju. Na praznični dan bodo na Pilštanju predstavili novo razglednico in zloženko, medtem ko so pripravo almanaha zaupali Kozjanskemu parku in ga bodo izdali prihodnje le-
lepo ohranjene, predstavljeno bo gospodarjenje s suhimi travniki in živalski svet na njih. Krožna pot se bo začela v Gorjanu na Veterniku in bo označena z ustreznimi tablami, vrednost ureditve poti pa je okoli 3 milijone tolarjev.
Kozjanski park pa bo sodeloval tudi pri 600-letnici trga Pilštanj z novo zloženko, ki jo pripravljajo z občino Kozje in Pilštanjem, razglednicami, z enotnimi obvestilnimi tablami ter ureditvijo dveh poti okoli Pilštanja in pot sv. Eme. Pilštanj se bo vključil v mednarodno romarsko pot sv. Eme, ki se začenja v Avstriji pri Krki in Podjuni ter nadaljuje v Sloveniji v Črni na Koroškem mimo Celja do cerkve sv. Eme pri Pristavi pri Me-stinju, Pilštanja, Kozja, Mokronoga in se skozi Žiri in Škofjo Loko vrača proti Av-
Letos je na obisku v Kozjanskem parku veliko tujcev, ki prihajajo samostojno in ne kot organizirane skupine. Prevladujejo turisti iz Francije, Italije, Nemčije in drugod, ki se pripeljejo, oboroženi s prospekti o Kozjanskem parku, ki so jih dobili v tujini. Največ zanimanja kažejo za grad Podsreda ter zanimivosti v Olimju. Slovenski turisti kot posamezniki so v manjšini, v skupinah pa so najpogostejši šolarji in upokojenci, ki park obiskujejo spomladi in jeseni.
striji. Ena najpomembnejših postaj na tej poti je Pilštanj, kjer se je po nekaterih informacijah tudi rodila prva slovenska svetnica Ema.
T. VRABL
Milijoni za zdravstvo
V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah nadaljujejo z lani začetim sklopom investicijskih vlaganj. Lani so zgradili velik prizidek za potrebe urgentne službe, posodobili laboratorij ter ambulante, letos pa so na vrsti še nekatere druge naložbe.
Tako bodo med drugim poskrbeli za novo kurilnico in centralno hladilno napravo, ki bo v ambulantah omogočila znosnejše čakanje. V obeh letih bodo vložili vsega skupaj 102 milijona tolarjev, od tega letos 23 milijonov tolarjev. Največji delež celotnega zneska, 58 milijonov tolarjev, bo prispevala občina, 30 milijonov zdravstveno ministrstvo in ostalo zdravstveni dom.
Prihodnje leto bodo z novimi naložbami nadaljevali, saj nameravajo do leta 2008 prenoviti prostore reševalne postaje, zgraditi dodatne garaže ter kupiti novo terensko vozilo za nujno medicinsko pomoč. Tako bodo v prihodnjih letih investirah v zdravstveno postajo še 40 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Izjemna zbirka kaktej, ki jo je ustvaril Slatinčan Zvonko Čoh. Zbirko, ki je v vse slabšem stanju, bo občina jeseni preselila v Cerovec pod Bočem, kjer si jo bo mogoče ogledati.
Kakteje selijo pod Boč
to.
TV
Izjemna zbirka kaktej v Rogaški Slatini, ki jo bodo preselili, bo za javnost na ogled od začetka prihodnjega leta. Občina jo je od starejšega občana Zvonka Čo-ha odkupila pred štirimi leti, vendar je še vedno na njegovem zasebnem zemljišču. Zbirka je v vse slabšem stanju.
Štiriletna pogajanja občine s sedmimi solastniki hotelov, da bi zbirko skupaj predstavili javnosti, so bila kljub podpisani pogodbi neuspešna. Občina bo tako
zbirko preselila v Cerovec pod Bočem, kjer bo na ogled v steklenjaku na zemljišču podjetja Vrtnarstvo in gradnje Rogaška, ki je blizu zunanje mestne obvoznice.
Selitev s Čohovega zemljišča bo jeseni, po podpisu pogodbe med občino in vrtnarstvom, ki predvideva stavbno pravico v korist občine za obdobje desetih let. Občina bo za nakup stekle-njaka namenila 10 milijonov tolarjev. Selitev zbirke je nujna, saj je v vse slab-
šem stanju. Zanjo skrbi vrt-narka Lokalne turistične organizacije, ki dela preko javnih del.
BRANE JERANKO
Nube na Sladki Gori
V soboto je slikar, upokojeni policist Slavko Jerič odprl svojo novo samostojno razstavo z naslovom Afrika na Sladki Gori.
Doslej se je umetnik poglabljal predvsem v podeželsko arhitekturo in cerkve na Slovenskem, ob seznanitvi s Tomom Križnar-jem, slovitim popotnikom, pa ga je prevzela usoda ljudstva Nube iz osrednje sudanske province Kordofan. Tako je po ogledu Križnarje-vih fotografij in filmskih posnetkov želel dokaze o bedi in nesreči Nub z oljno tehniko spraviti tudi na platno. Po petih letih premlevanja in snovanja idej se je razstava končno porodila in privabila kar nekaj ljudi. Slikar poudarja, da ne gre le za razstavo, ki bi človeka nagovarjala zgolj na osnovi vizualne estetike, ampak se za slikami skriva jasno sporočilo ljudem, naj pre-
Slavko Jerič
nehamo s svojo pasivnostjo in se zavemo dejstva, da se lahko podobna zgodba pripeti tudi nam.
Slavka Jeriča je sudansko ljudstvo prevzelo tudi kot vinogradnika, saj si je za svojo znamko vin izbral nenavadno ime - Sladkogorska Nuba.
MAJA RATEJ
Mednarodna likovna kolonija
Kulturno društvo Lesič-no-Pilštanj bo po dveh letih ponovno pripravilo tradicionalno, 11. slikarsko kolonijo likovnih pedagogov, ki bo tokrat od 15. do 21. avgusta.
Miha Zakošek ima tudi tokrat s pripravo kolonije največ dela: »Letos bo kolonija likovnih pedagogov mednarodna, saj bodo sodelovali slikarji Gordana in Miodrag Ristič iz Beograda, Nikola Butrov iz Gevgelije in Ervin Kralj iz Maribora. Ustvarjali bodo na temo 600 let Pilštanja, včeraj in danes.« Slikarji bodo stanovali pri domačinih. Zaključek bo 21. avgusta, ko bo na Pilštanju tudi osrednja prireditev ob 600-letnici trga Pilštanj z mnogimi zanimivostmi, med katerimi bo v središču pozornosti trški sejem. Tako kot na prejšnjih kolonijah bo ne-
Miha Zakošek
kaj del ostalo v zbirki društva, za katero bodo končno uredili sodobnejše razstavne prostore v pritličju stare osnovne šole na Pilštanju. Razstava letos ustvarjenih del bo za slovenski kulturni praznik prihodnje leto.
TONE VRABL
Poletje skozi cvetje
V Mozirskem gaju bo od danes do prihodnje nedelje na ogled razstava, ki so jo poimenovali Poletje skozi cvetje.
Za razstavo so navdušili 50 slovenskih vrtnarjev oziroma proizvajalcev cvetja, ki so aranžmaje nasadih v različne posode, s tem pa prikazali nove trende pri sajenju cvetja. Posode oziroma zasaditve bo ocenila komisija, ki bo izbrala tudi najlepši aranžma. Ocenjevalna komisija, v kateri bodo poleg ljubiteljev Mozirskega gaja tudi mednarodni strokovnjaki, bo svoje delo opravila že danes, priznanja pa bodo podelili v soboto, 14. avgusta. Dogajanje v Mozirskem gaju bodo popestrili z različnimi spremljajočimi prireditvami.	US
Koliko predsednikom?
V občini Šmarje pri Jelšah so v posebnem pravilniku postavili natančna merila za nagrade predsednikom vseh desetih krajevnih skupnosti.
Merilo za višino nagrade je število prebivalcev krajevne skupnosti, osnova za obračun pa dvakratna povprečna neto mesečna plača na zaposlenega v državi ob koncu preteklega leta. Tako so krajevne skupnosti razdelili v štiri različne razrede. V skladu s pravilnikom bo predsednik največje KS Šmarje pri Jelšah prejel 346 tisoč tolarjev neto letne nagrade, v dveh najmanjših, KS Lemberg in KS Dol-Spodnje Mestinje, pa po 103 tisoč tolarjev. Odločitev je pred kratkim sprejel občinski svet.	BJ
VITANJE J VOJNIK
NOVI TEDNI
Vojniški ter zreški »da«
Kot smo že poročali, se nameravajo v občinah Dobrna ter Šmarje pri Jelšah, kjer načrtujejo gradnjo blokov z neprofitnimi stanovanji, odreči soinvestitors-tvu republiškega stanovanjskega sklada. V obeh krajih menijo, da so skladovi pogoji izrazito neugodni, v Vojniku ter Zrečah pa ugotavljajo drugače.
Tako Občina Vojnik vnaprej razmišlja o gradnji manjšega bloka na Frankolovem, saj je na lanskem razpisu kandidi-
rala tudi za gradnjo stanovanj, ki bi bila prodana na trgu. V večstanovanjskem objektu na Frankolovem naj bi bilo tako šest skladovih neprofitnih stanovanj, eno občinsko neprofitno stanovanje ter od pet do šest profitnih stanovanj. V Občini Dobrni jih na primer najbolj moti, da gradnja za trg pri njih ni mogoča.
Vojniška občina se bo lotila gradnje frankolovskega bloka kljub nepričakovani ter zelo visoki naložbi v nadomestno gradnjo starega jedra
vojniške šole. V občinski upravi pojasnjujejo odločitev s tem, da mora občina prispevati za blok v glavnem le komunalno opremljeno zemljišče ter osem milijonov tolarjev za eno neprofitno stanovanje. Tajnica vojniške občine Mojca Skale, ki vodi aktivnosti v zvezi z blokom, omenja, da je idejni osnutek gradbenega načrta že končan ter da so pred zbiranjem ponudb za izdelavo projekta.
Mojca Skale omenja tudi dobro izkušnjo s soinvestitors-
tvom republiškega stanovanjskega sklada, ki jo imajo v Občini Zreče, kar nam je v pogovoru potrdil tudi tajnik Občine Zreče Štefan Posilovič. Tako je zreška občina s soin-vestitorstvom stanovanjskega sklada lani zgradila blok z 22 stanovanji, kjer je bilo poleg neprofitnih stanovanj tudi šest (že prodanih) stanovanj za prodajo na trgu. Zdaj se Zre-čani, po podobnem vzorcu, pripravljajo že na gradnjo drugega bloka.
BRANE JERANKO
Rafko Gregore
»Dragi Rafko, ob vsakem srečanju z vami smo opazili in zaznali toliko življenjske energije in volje, ki sta žareli iz vas,« je povedal ob odprtem grobu Rafka Gregorca iz Bukovja pri Frankolovem eden od govornikov.
Na Frankolovem in tudi po drugih krajih bi resnič- vinogradniškem društvu, no težko našli tako vse- Veliko mu je pomenila glas-stransko aktivnega člove- ba, zato je pel v moškem ka. V domačem kraju ni bilo pevskem zboru, cerkvenem društva ali skupine, kjer ne zboru ter skupini Bratov bi bil med najaktivnejši- Gregore, ki je lani izdala mi člani ali celo predsed- zgoščenko. Lani, ko je Raf-nik. Tako je opravljal raz- ko Gregore praznoval 70. lične funkcije v prosvetnem rojstni dan. društvu (med drugim kot Za svoje delo je prejel šte-predsednik), prav tako je vilna priznanja. Med nji- I bil zelo uspešen kot pred- mi sta visoko državno odli- I sednik gasilskega društva, kovanje ter priznanje ob-za kar je prejel številne ga- čine Vojnik. V družinskem silske nagrade in prizna- krogu so ga predvsem poz-nja.	nali kot dobrega soproga, |
Prav tako je bil aktiven v očeta dveh sinov ter dedka || turističnem društvu, v druš- treh vnukov, tvu upokojencev ter celo v
Nastaja vodovod Male Dole
V občini Vojnik gradijo od začetka poletja vodovod Male Dole, ki bo služil obsežnemu hribovitemu območju na vzhodu občine. Gre za tri kilometre dolgo primarno napeljavo iz Črešnjic in gradnjo vodo-hrana v Malih Dolah. Investicijo želijo končati pred koncem tega leta.
Iz vodovoda, ki ga gradijo, se bodo oskrbovali tudi krajani dela Črešnjic, pogodbo o sofinanciranju pa je v celoti podpisalo približno sto bodočih uporabnikov. Ti se zaenkrat oskrbujejo iz manjših vodovodov, kjer voda ni nadzorovana, prav tako imajo resne težave v sušnih obdobjih. V občinski stavbi pravijo, da so imeli lani najvišje
stroške prav s prevozi pitne vode v okolico Malih Dol (ter ' Novakov pri Novi Cerkvi).. Primarnemu vodu med Čreš-njicami in Malimi Dolami bodo sledili tudi sekundar- j ni, stranski priključki.
Investitorje Občina Vojnik. Vrednost naložbe znaša 50 milijonov tolarjev, pri čemer si občina pomaga z denarjem i iz svojega proračuna ter so-1 financiranjem bodočih uporabnikov. Večino naložbe, kar 75 odstotkov, bodo pokrili z državnim oziroma evropskim denarjem.
V prihodnjih letih nameravajo nadaljevati z gradnjo vodovoda proti Tomažu nad Vojnikom za potrebe tamkajšnjih zaselkov.
BRANE JERANKO
Holcerija Je praznik
Prikaz opuščenih kmečkih del in običajev ter izbor holcerske lepotice
V SPOMIN
Jože Mlinar
V Špesovem domu v Vojniku je umrl Jože Mlinar, ki je skupaj z ženo Marijo v njem živel dobro leto. Sto let življenja je dočakal 13. marca letos, ko so mu v Špesovem domu pripravili lep sprejem s sveto mašo, ki jo je vodil vojniški župnik Anton Pergar.
Jože Mlinar je bil rojen v Lembergu, v letih 1921 rodilo pa se jima je šest do 1924 pa se je izučil za otrok, od katerih jih pet še krojaškega rokodelca, kot živi. Jože Milar je imel tuje imel zapisano na spri- di 11 vnukov in osem prav-čevalu. Delal je pri znanem nukov. Bil je prvi stoletnik celjskem krojaču Antonu v Špesovem domu, ki pa ga Uršiču ter se upokojil y nek- je po visokem življenjskem danjem krojaškem podjet- jubileju žal tudi kmalu za-ju Elegant v Celju. Z Mari- pustil, jo sta se poročila leta 1947,	TV
Drugo nedeljo v avgustu je bilo na celjskem veliko najrazličnejših turističnih in drugáčnih prireditev, v Vitanju pa so člani turističnega društva pripravili 16. Holcerijo. Čeprav je še nekaj minut pred začetkom povorke z obiskom kazalo bolj slabo, pa so bili kasneje organizatorji veseli, saj se je velik prireditveni prostor povsem napolnil.
V povorki so domačini iz zaselkov okoli Vitanja in nekateri gostje prikazali že opuščena kmečka dela in opravila, pri čemer so se izjemno potrudili. Po posameznih zaselkih in domačijah so se pripravljali kar nekaj tednov, srečanja pa so se spremenila v družabne dogodke, ki so vrhunec dosegli na holceriji. Med skupinami je tako kot prejšnja leta izstopala skupina iz Spodnjega Doliča s prikazom kmečke ohceti. Res so se potrudili in pripravili vse tako, kot je bilo pred mnogimi desetletji. Posebnost so predstavljali poročni šopki in venček za nevesto iz leta 1941, ki so ga še ohranili, kot so tudi ohranili nekaj najbolj značilnih oblačil iz tistega obdobja.
Skupina iz Svetega Vida je predstavila delo pohorskega urarja, skupina iz Sko-marja in z Bukove Gore pa »kimped« oziroma prostor, kjer so nekoč ženske rojevale doma. Upokojenci so se lotili vzdrževanja kmečkega orodja, fantje s Tepanj-skega Vrha pa so igrali karte in kaj vse se ob tej igri lahko zgodi. Skupina iz Soc-ke je skupaj z Vrajevo pečjo predstavila star način pranja perila, iz Stenice pa med drugim vsebino skrinje.
Bolj kot prejšnja leta so se v holcerijo vključili gozdarji, ki so pripravili tekmovanje, mobilno gozdarsko učilnico in okroglo mizo o gozdarstvu skozi čas v Vitanju. V kulturnem domu je bilo več razstav, TD Vitanje pa je izbralo najlepše urejena okolja s cvetjem. Tri vrt-
Skupina iz Spodnjega Doliča je na dveh vozovih predstavila kmečko ohcet in je bila vseskozi v središču pozornosti.
nice bodo dobili Marica Ro-Šer iz Sp. Doliča, Ivanka Založnik iz Vitanja in Romana Podpečan z Ljubnice, priznanja pa Lidija Majhenič, Marija Kušar, Cvetka Ovčar, Irena Zbičajnik, Slavica Le-vovnik, Jože in Sonja Verb-nik, Marjana Špegelj, Marica Oprešnik, Štefka in Zofija Hauptman ter Sonja Skok.
Med igranjem ansambla Franca Miheliča, ki je do dobra razživel množico ljudi, je potekalo zanimivo tekmovanje za miss holcerije. Dvanajst fantov je z vrtnicami izbralo dvanajst deklet, izmed katerih je strokovna komisija izbrala tri najbolj simpatične. Druga spremljevalka je postala Suzana Rednak iz Dobrne, prva spremljevalka Mateja Grobelnik s Kozjaka, miss holcerije pa Alenka Rošer iz Vitanja.
Holcerski praznik v Vitanju je prijeten zlasti zato, ker pomeni zaključek nekajtedenskih priprav po zaselkih in domačijah, vse v želji, da se čimdlje ohrani tradicija pohorskega človeka. Tudi zato je ta prireditev vedno zelo dobro obiskana.	Tri najbolj simpatične na tekmovanju miss holcerije (od leve): Mateja TONE VRABL Grobelnik, Alenka Rednak in Suzana Rošer
Ko se gradbinec zaljubi v petje
Matjaž Kač dosega z vokalno skupino Cantemus uspehe doma in na tujem
Breze so šle v Žalec
Akcija Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom, v kateri smo 70 otrok peljali v Baško, se nadaljuje s prodajo podarjenih umetniških del dvanajstih akademskih slikarjev. Za sodelovanje v dobrodelni akciji in za polepšanje svojih poslovnih prostorov, ki jih krasi že veliko različnih umetniških del, se je odločil tudi žalski notar Srečko Cabrilo, ki je izbral dve deli z naslovom Breze Štefana Marflaka. Sliki mu je izročila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn.	Foto: GK
Človeške misli na ogled
Odkar se je Matjaž Kač začel zanimati za zborovsko petje, je v Savinjsko-Ša-leški regiji veselo kot že dolgo ne.,Matjaž je »kriv«, da ima tu tako rekoč vsaka vas svoj pevski zbor. Kriv pa je tudi, da je Žalec postal prizorišče edinega festivala vokalne zabavne glasbe v Sloveniji, ki se je sredi maja odvijal že drugič zapovrst-jo.
Matjaž Kač, gradbinec po izobrazbi, izhaja iz pevske družine, tudi sam je začel peti že zelo zgodaj. Najprej se je pridružil pevskemu zboru v osnovni šoli, nato je obiskoval še nižjo glasbeno šolo v Žalcu. Kot dijak se je odločil, da bo ustanovil svoj ansambel. S to idejo je navdušil tudi svoje prijatelje in ; kmalu zatem v Savinjski dolini brez njih skorajda ni minila zabava. V igranju rock'n'rolla so fantje vztrajali štiri leta, po odsluženi vojski pa so bih njihovi skupni nastopi vse redkejši. Matjaž Kač se je podal v bolj zahtevne glasbene vode. Svoje zna-, nje je izpopolnjeval na dvo-, letnem zborovodskem seminarju pri sedanjem ravnatelju celjske glasbene šole Vidu Marcenu, kjer se je podrobneje seznanil z zborovs-ffom, tehnikami igranja itd. 'Pridobljeno znanje je hotel takoj preizkusiti tudi v praksi, zato je leta 1985 kot 21-letni fantič najprej postal zborovodja Moškega pevskega zbora v Šempetru. V devetdesetih letih je prevzel stro-
Matjaž Kač
kovno vodstvo Moškega pevskega zbora Svoboda Prebold, okteta Voglarji, Mešanega zbora Celeia Celje in številnih drugih. Nekatere od teh zborov vodi še danes, z njimi pa je pridobil pomembne izkušnje, pravi. Vendar pa se pri amaterskem delu vedno pojavijo kadrovski problemi in je kljub temu, da gre za ljubiteljsko dejavnost, treba stvari jemati resno in jih izvesti strokovno, kolikor se le da. »Škoda je, da v zborovskem petju ni dovolj podmladka. V šolstvu bi se morali zavedati, da je vzgoja pevcev nujna za obstoj moških zborov,« potarna. Mogoče je tudi to eden izmed razlogov, da je nekoliko opustil zborovsko petje in se bolj posvetil vokalni glasbi. »To je bila že od nekdaj moja velika želja, dokončno pa sem
jo uresničil pred štirimi leti, ko sem ustanovil vokalno skupino Cantemus,« pravi Matjaž. Deset pevcev je združila želja po novih zvrsteh glasbe, to sta vokalna zabavna glasba in vokalni džez. V štirih letih so se dokazovali na mnogih odrih in povsod naleteli na odličen odziv občinstva in dobre kritike stroke, kar dokazuje, da so pevci na pravi poti.
Sredi zvezd
Čeprav je Matjaž Kač že stari maček in dober poznavalec na glasbenem področju, še vedno redno obiskuje zborovske seminarje. Ogromno notnega gradiva dobi na seminarjih, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v zadnjem času pa tudi na internetu in v tujih založbah. Seveda se z notografi-ranjem ukvarja tudi sam in tako tudi njegove skladbe in priredbe dobijo svojo obliko. Še posebej z veseljem dela priredbe za Cantemus, ki je ena redkih vokalnih skupin v Sloveniji. Ravno to ga je vzpodbudilo, da je prišel do ideje, da bi bilo treba za to zvrst glasbe vzpodbuditi tudi druge slovenske Skupine. Festival je poimeribval po besedilu ene prvih svojih tovrstnih obdelav - Sredi zvezd. Glede na uspeh prvega festivala lansko leto sploh ni bilo dvoma o izvedbi še drugega, kjer je skupina Cantemus s tretjim mestom znova dokazala, da jim gre petje izvrstno od ust. Svojo pevsko
nadarjenost je Matjaž Kač skupaj s svojimi pevci znova dokazal na festivalu Dalmatinske pisme 17. julija letos, kjer so med 21 skupinami osvojili tretje mesto po oceni strokovne žirije. Ta teden pa se mudijo še v Gradcu na prireditvi Vokal total.
Ob redni službi ter vseh nastopih, vajah in tekmovanjih Matjaž težko najde čas še za kaj drugega. Tudi njemu se včasih zgodi, da komaj čaka dopust, ko pa le-ta napoči, še težje pričakuje dan, ko bo zopet stal na odru. Glasba je preprosto del njega, nekaj, brez česar si ne zna predstavljati svojega življenja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Likovnem salonu Celje so v ponedeljek v okviru letošnje programske novosti Odprti termin odprli razstavo Osebna povezava. Z Odprtim terminom želijo vzpodbuditi mlade avtorje in s tem nuditi vpogled v trenutno umetniško dogajanje. Tako je tudi Osebna povezava projekt treh mladih umetnic.
Z osebno povezavo se predstavljajo Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič, ki delujejo v okviru neformalne umetniške skupine. Avtorice predstavljajo štiri samostojne in dva skupna projekta: printe Umetnik je in vi-
deo Na prvi pogled. V izhodišču celotne razstave je raziskovanje intimnih prostorov posameznika, ki lahko poteka iz treh zornih kotov. Tako gre za stereotipno dojemanje ljudi na eni strani, na drugi strani pa za raziskovanje človekovega čustvenega in duhovnega življenja, ki je zaradi tehnološkega napredka vedno bolj osiromašeno. Tretji zorni kot pa je raziskovanje med vsakodnevnim življenjem in umetnostjo. Vse to so umetnice skušale zajeti v razstavi, ki zajema tudi dokaj intimne sfere človekovega življenja, tako da se umetnice predstavijo tudi kot voajerke, ki z opazovanjem zunanje podobe ljudi skušajo priti v njihove misli.
Kustosinja Petra Kapš pripravlja v soboto, 14. avgusta, ob 10. uri javno vodenje po razstavi, ki bo v Likovnem salonu na ogled do 28. avgusta.
Vse tri umetnice so akademske kiparke, ki pa se ukvarjajo pretežno s t. i. socialno umetnostjo. Približati umetnost ljudem in hkrati opozoriti na probleme v družbi je ena izmed idej. Printi Umetnik je iz izložbenih oken Likovnega salona predstavljajo portrete umetnikov.
Tinkare ne bo
Za danes zvečer napovedanega akustičnega koncerta Tinkare Kovač & banda ne bo, so sporočili iz podjetja Fit media. Naslednji Grajski večer v okviru Poletja v Celju bo 26. avgusta ob 20.30 v dvorani Union, kjer bosta nastopila odlična Extra Big band in Simfonični orkester Celje. PR
Poleg so komentarji, ki so nastali prav na celjskih ulicah, kjer so umetnice spraševala mimoidoče, kaj jim najprej pride na misel, ko slišijo besedno zvezo Umetnik je.
Umetnice so začele sodelovati lani, ko so se udeležile 11. Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Mediterana v Atenah s skupnim projektom Rent a tent. Pravkar so se vrnile iz Anglije, kjer so v juniju predstavljale videopro-jekcijo, ki jo je moč videti tudi na tej razstavi. Dogovarjajo pa se že za sodelovanje na septembrskem festivalu performansa v Minsku.
ŠO
Od 12. avgusta 20041
PRIVLAČNA SOSEDA
100 min., (The Girl Next Door),
Režija: Luke Greenfield Igrajo: Emile Hirsch, Elisha Cuthbert, Timothy Olyphant, James Remar, Chris Marquette. Paul Dano
EWHmS I»»; Con . Trnovi« 10* 3000 C*
OTJC
I NTERS PAR
®
V osrednjem prostoru Centra Interspar Celje bo ob 9. obletnici obstoja centra na ogled
RAZSTAVA
UJETI UTRINKI
Fotografije s številnih prireditev bodo na ogled od ponedeljka, 16., do torka, 31. avgusta 2004.
Vabljeni!
Spar Slovenija d.o.o.. Letališka c. 26, Ljubljana
25.
Joli in rokometaši
Jutri, na petek 13., se bo začela največja letošnja športna prireditev na svetu. V Grčijo bo na olimpijske igre odpotovala doslej najštevilčnejša slovenska odprava. Med olimpijske legende, ne le slovenske, sta se zapisala tudi Leon Štukelj s tremi zlatimi medaljami v gimnastiki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in »šoštanjski Velenjčan iz Topol-šice« rokometaš Iztok Puc, ki je na treh igrah nastopil v dresih treh različnih držav. Knežje mesto je lahko ponosno na vratarja Rolanda Pu-šnika, ki je z jugoslovansko reprezentanco osvojil zlato in bronasto odličje, Slovenske Konjice na srebrnega Jurija Zdovca.
Prav gotovo si vsi želimo uspešne promocije svoje dežele, ko bodo 17 dni oči svetovne javnosti uperjene v Atene. Meščanka Celja Jolanda Čeplak ima morebiti v nogah zlato odličje v teku na 800 metrov. Odmevnost njene morebitne zmage v finalu bi bila ogromna, če bi denimo v samem finišu stria odpor Mozambi-čanke Mutole. Joli se skuša otresti vseh pritiskov, zavedati pa se mora, da bomo trezni in objektivni zagotovo izjemno veseli tudi brona. Edina odhaja na prizorišče v lasmi režiji in ne pod okriljem slovenskega olimpijskega komiteja. Pa ne zato, ker bi želela delovati zvezdniško, temveč zato, ker celoten režim podreja svojemu ritmu, ki naj bi bil čim bolj neodvisen od zunanjih vplivov. Njena želja, da bi bil v strokovnem štabu tudi Tomo Popetru, trener iz Velenja, ki mu neizmerno zaupa, je bila uslišana. Psihološka priprava bo navzlic atletski odvisnosti od »fiziološkega trenutka« poglavitna.
Za »urejanje glav« je mojster tudi veliki mali Celjan s Polul Tone Ti-selj. To je že večkrat dokazal. Njegov motiv je blazno velik, saj so mu mnogi ob Krimovih podvigih očitali že kar nehigiensko pomoč tujk, predvsem iz tujine pa prihajajo pripombe o sodniški pomoči na evropskem prvenstvu za rokometaše pri nas. Pred odhodom je glasno dvomil o ustreznosti vključitve Sergeja Rutenke v izbrano vrsto, čeprav je na dlani, da beloruski mladenič soi trenutno med najboljše rokometaše na svetu. Med slovenskim Eurom je Sergej le vadil z reprezentanco, kasneje pa dobil blagoslov od svetovne zveze, da lahko na 01 obleče slovenski dres. Tiselj ga zgolj podžiga in ga obenem drži na vajetih.
Najbolj zaskrbljen je bil te dni Marjan Fabjan. Da je na olimpijski turnir uspel plasirati dve judoistki, je pravzaprav njegovo življenjsko delo, a objokoval je tretjo, s katero je začel žeti uspehe, Urško Žolnir, ki je čakala na usodni telefonski klic, na besede: »Odpovedal je ta in ta, pakiraj!« In odpovedal je Urugvajec. Zdaj se mora Fabi osredotočiti na tekmice Petre Nareks, Lucije Polavder in Urške Žolnir, Gregor Cankar na odriv-no desko, Katarina Srebotnik pa na predvidene nastope in ne le na mešane pare, ki jih v Atenah ne bo... Tam bodo tudi Florijani, med združenimi slovenskimi navijači, žene in dekleta rokometašev, celjski zdravniki Dušan Polimac (uradno). Rudi Ča-javec in Brane Mežnar (slednja, sicer člana zdravstvene komisije, ne na stroške OKS), fizioterapevt iz Podčetrtka Nasif Khalid, sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik, direktor marketinga OKS Damjan Pin-tar...
DEAN ŠUSTER
letne olimpijske ign
Katarina Srebotnik, tenis, posamično in dvojice (s Tino Križan), od 15. do 22. 8.
Velenjčanka se je rodila pred 23 leti, tenis pa je začela igrati s sedmimi leti. Na svetovni jakostni lestvici se je najvišje povzpela do 30. mesta, nakar je sledil občuten padec. Zmagala je na WTA turnirju v Esto-rilu, pa tudi v Roland Garrosu v mešanih dvojicah. Zelo si želi dokončati šolanje na I. gimnaziji Celje.
Boštjan Buč, atletika, tek na 3.000 m z zaprekami, 1. krog 21. 8., finale 24. 8.
24-letni Mislinjčan je v Velenju premagal evropskega rekorderja Simona Vroemna, s katerim sta se nato okopala v vodni oviri. Njegov osebni rekord je 8:16,96. Lani je na SP osvojil 17. mesto v »stiplu«. Njegova trenerka je Nemka Isabelle Baumann. Tako kot večina tekaških disciplin je tudi njegova »črno obarvana«, zato bi bil finalni nastop podvig.
Jolanda Čeplak, atletika, tek na 800 m, 20., 21. in finale 23. 8.
Njen celjski naslov je Ob Koprivnici 71, poleg dvorane in zunanje steze celjskega atletskega štadiona pa je redno obiskovala tûdi dvorano Pod Golovcem, kjer ji je fizioterapevt Miri Maksimovič pomagal premagovati tegobe ob trdem garanju. Boji se predvsem za Ahilovi tetivi, njen spomin na lansko SP in poškodbo, ki ji je preprečila nastop na 800 m, je seveda boleč. Izid 1:57,68 iz Rima jo seveda uvršča med favoritinje, zaradi poraza v Birminghamu pa se bo skušala do vodilnega položaja prebiti takoj po štartu. Mutola, Mutola, Mu-tola, si je 27-letna evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka ponavljala zadnja leta, a nevar-
Danes dopoldne bo dvakrat dinska evropska prvakinja dob pijsko opremo v Ljubljani, p< je v torek izvedela za radosti] co, da se je sprostilo mesto z olimpijskem turnirju. Drevi tela v Grčijo. »Če vest spet ne 1 la, bom kar umrla,« je komaj la, vsa vzhičena in presrečna,, lo v dvomih po neprijetni izku si je pred mesecem dni po prv povedi belgijska predstavnica slila in 22-letno Urško tedaj sp nila«. Peta je bila na SP, v zadri nih pa se je pripravljala tako, k zanesljiva potnica na 01, pri č( vztrajal trener Fabjan. »Imela ze. Na treningih sem se slabo [ la. Kako bo tam? Težko karkoli Stepla se bom na vso moč!-
nih tekmic bo več, česar se zaveda. Zdravljica? Bog ti daj moči, Joli!
Gregor Cankar, atletika, skok v daljino, 24. in finale 26. 8.
Celjan, ki je zapustil matični klub Kladi var. Kralj prestopov, užaljen, če sliši ta vzdevek. A nihče mu ne more vzeti bronaste medalje s svetovnega prvenstva, zlate s svetovnega mladinskega prvenstva, šestega mesta z Ol v Atlanti. Skozi šivanki-no uho se je pri 29 letih prebil v našo ekipo, potem ko je bil očitno odločilen njegov skok ob premočnem vetru v Sestrieru do 830 cm. Imel je normo v troskoku, a ga ta disciplina trenutno ne zanima. Potihoma pričakuje občuten skok forme, saj je zdaj manj obremenjen.
Helena Javorník, atletika, tek na 10.000 m, 27. 8.
38-letna članica zreškega kluba je druga najstarejša v naši ekipi, a šest let mlajša od Merlene Ottey. »Davnega« leta 1993 je zmagala v maratonu na Sredozemskih igrah, svoj največji uspeh pa je dosegla pred dvema letoma v Medulinu, ko je bila senzacionalno najhitrejša na evropskem prvenstvu v krosu.
Petra Nareks, judo, kategorija do 52 kg, 15. 8.
Najbolj znana prebivalka Železnega pri Žalcu. V svetovnem pokalu je simpatična 21-letna borka že zmagovala, na velikih tekmovanjih pa je bilo skoraj vse v znamenju tretjih mestih, trikrat na mladinskih evropskih prvenstvih, dvakrat na članskih EP in enkrat na Sredozemskih igrah. Srebro ji je pripadlo lani na evrop-
skem prvenstvu v Nemčiji, ko je po finalnem porazu točila solze. Krasi jo neustavljiva sla po zmagi.
Lucija Polavder, judo, kategorija nad 78 kg, 20. 8.
Tako kot Nareksova je članica celjskega Sankakuja. »Najlažja med najtežjimi,« to je njena usoda. Zakaj se ne spusti kategorijo nižje? Zato, ker je v primerjavi s tekmicami v absolutni konkurenci zelo hitra in jih nenehno utruja z napadi. Od 19-letne Luce, ki jo muči poškodba, so nekatere nasprotnice težje tudi za 50, 60 kilogramov. A je lani osvojila bron na članskem EP, med mladinkami Stare celine pa je bila najboljša. Obe s Petro sta si močno želeli, da bi se jima v Atenah »uradno« pridružila Urška.
Marjan Fabjan, trener ženske judo reprezentance
Neutrudni Fabi, ki je zadnja dva tedna, ko ni bil z varovankami na blazinah, klicani in klicaril na belgijsko zvezo, potlej na evropsko, pa na našo, še na druge konce, pa na OKS, da bi morda le našel drobec možnosti za Urškino olimpijsko vizo. Njegov Sankaku je senzacija svetovnih razmer, kajti iz ozkega kadra je s treningi od zore do mraka in ob železni disciplini ustvaril vrhunske tekmovalke, morda bodoče šampionke. Še nekaj let nazaj so bile Atene oddaljene kot Mars, Fabjan jih je približal trem. Pravi, da je Petra odlično pripravljena. V torek je prišlo obvestilo, da je nastop na 01 odpovedal Urugvajec. Fabi je komaj govoril ...
Urška Žolnir, judo, kategorija do 63 kg, 17. 8.
Vid Kavtičnik, rokomet Pozimi se je pri 19 letih m idealno sedmerico EP. Želi g Evropa«, a bo še naprej igral z< nje, v dresu katerega si je hu kodoval koleno, nato pa se je da čudežno hitro pozdravil. Ti je čakal do zadnjega trenutka Velenjčan Nemcem na prijatelj mi zabil 5 golov, ga ni črtal s ma. Še bolj kot na desnem ' morda lahko koristil na zunan ložaju, saj je njegova nepredvii resnično osupljiva.


V soboto bo slovenska n (13.30), v ponedeljek s Hrv 20. avgusta bo dvoboj s movalni skupini pa 22. 8. < 8.) se bodo uvrstile najb( ' boj za 3. mesto 28. 8., za (*
Matjaž Brumen, rokomet Desno krilo. Ni ga bilo na si skem Euru. Tiselj mu je zamer vo«. Oče 21-letnega Ljubljanć Celjan. Brumzi je silno »prefi pri metih. Že od otroštva je in žave z rastjo mišic, zato ima t noge. A ko se odrine, kar leti. je nevaren tudi, ko prodira s proti sredini. Ob odpovedi O Romana Pungartnika zaradi 1 die poškodbe in zaradi Kavtii vega pomanjkanja tekem je prv didat za začetno postavo. V li vakov je za Celje Pivovarno I znal zabijati odločilne gole.
udeleženci s Celjskega
adin Kozlina, rokomet ijo, da na našem planetu ni i, ki bi močneje vrgel žogo letni Diko. Kar naenkrat se je inanji napadalec iz navidez rokometaša prelevil v hi-j-alca, tako da ga ne cenijo le imbnih dosežkih, kjer je de-odličen. Pridobil je na izkuš-r se pozna v njegovi igri v Na SP na Portugalskem je nji tekmi proti Madžarom ne dolžen moral metati v odlo-napadu, a mu ni uspelo, kar ni vrglo s tira.
boljši krožni napadalec na svetu. Je izjemno odločen. Brez kakršnihkoli zadržkov je napovedoval zmage Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov in medaljo slovenske reprezentance na EP. 27-letni Velenjčan se je vrnil h Gorenju. Le na počasnih posnetkih je moč razbrati, kako je koristen v obrambi, ko »nevidno« pometa s tekmeci.
le Natek, rokomet irav je vselej nasmejan, med orom premišljeno izbira beli je bil logično kapetan mla-reprezentance, ki je osvoji-ičji na velikih tekmovanjih, ada med visoke zunanje na-:e, saj so mu namerili le 193 ri 22 letih ga očitno čaka veli-ožnost, a ne toliko na 01 kot postavi evropskega klubske-raka.
tko Oštir, rokomet te je borec, ki mu ni para. Nje-toto je: »Če obstaja volja, ob-fudi pot!« Želi si postati naj-
tezentanca igrala z Rusijo v sredo z Islandijo (10.30). ■ zadnja tekma v předloktí (8.30). V četrtfinale (24.
Polfinale bo sledil 27. 8., ^neje.
Pred štirimi leti je prišel iz Minska v Velenje, pretežno nepoznan fant z dolgimi lasmi. V sezoni 2005/2006 bo skoraj zagotovo zaigral za Ciudad Real in morda rešil vse finančne tegobe za vnaprej. Sprva je bil plašen, potem pa je tako na igrišču kot izven pokazal velik pogum. V velenjskem dresu je kot za šalo zabijal v celjski gol in logično je sledila selitev v Golovec. 1\i je postal »svetovna znamka«. Vihravost je po poroki z Aljono umiril, na igrišču pa dosegel klubski višek skupaj s Perketom, Edijem, Vugijem ... Odkrito izjavlja, da želi postati olimpijski zmagovalec. Prva ovira v predtekmovalni skupini bo Rusija, in njegov največji prijatelj, tudi »kadilski« kolega Edi Kokšarov. Magie Serdžo je morda Tis-ljev člen v verigi, ki je ne bi zmogel nihče pretrgati. 23. rojstni dan bo praznoval na dan finalnega obračuna.
Aleš Pajovič, rokomet Bil je edini pri Ciudad Realu, ki za domači poraz s Celjani ni krivil romunskega sodniškega para. Zaradi pogodbe s Španci sodi med bogatejše rokometaše. A se ni spremenil. Pred novinarji ni zgovoren, v družbi z Luko Žvižejem pa neustavljiv. Takšen je bil pred leti tudi v napadu, a se je njegov vzpon malce zaustavil. Na EP ni blestel. Že dolgo čakamo na Pajovo eksplozijo. Priložnosti bo dosti, pa čeprav je na mestu levega zunanjega napadalca tu še Rutenka.
Uroš Zorman, rokomet Ljubljančan je junak ene izmed najbolj nenavadnih športnih zgodb. S sklonjeno glavo je po porazu Ade-marja za 13 golov moral zapustiti novo celjsko dvorano, potem pa se je v isti sezoni preselil vanjo in v njej doživel najlepše trenutke svoje kariere. Pri 24 letih nakazuje, da bi lahko morebiti dohitel ne-nadkriljiva dirigenta Jacksona Ric-hardsona ali Ivana Baliča. »Rad bi bil še boljši, če že ne najboljši,« pravi ljubitelj južnega turbo folka Zuc, ki je padel v oči mnogim mladenkam, a ne zapušča ljubke Kat-
Dušan Podpečan, rokomet Postavni Celjan je Murin maneken. Iz Prul je prestopil h Gorenju, čeprav so ga klicali iz celjskega kluba, a se niso mogli dogovoriti pri financah. Na 01 bosta le dva vratarja, še Beno Lapajne, tako da 28-letni Celjan iz Pod lipami 12 lahko upravičeno razmišlja o popolni uveljavitvi. Dolgo in vztrajno se je trudil za-
Sergej Rutenka, rokomet
Luka Žvižej, rokomet »Vražji Luka« ni želel živeti in igrati v senci Kokšarova. Odločil se je za pot v neznano. Imel je srečo in pristal v Santanderju, kjer je igral do mile volje in postal drugi strelec španskega prvenstva. Spet je spremenil pričesko, pridobil na mišični masi, kar pa se mu naj ne bi negativno poznalo pri hitrosti. Tako kot Brumna tudi njega ni bilo na EP. To sta krili, ki res letita, čeprav ne smemo pozabiti na odličnega Zorana Jovičiča. Pri 23 letih je postal član Barcelone, kar pove skoraj vse.
Tone Tiselj, rokomet Kot vsi vrhunski trenerji je ek-stravaganten, zdaj že karizmatičen. Ponekod osovražen zaradi svojih odločnih potez, pri predsedniku zveze izjemno priljubljen, saj se lahko zanese nanj, zato ga je proglasil za najboljšega trenerja na svetu. Že kot igralcu mu ni nikoli zmanjkalo volje, a je bil prenizek. Vse je posvetil uspehu.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Po poti Štefana Juga
Olimpijske igre kot vrhunec karier Janka Požežnika in Darka Repenška
Na rokometnem turnirju v Atenah bo sodil tudi par s Celjskega Re-penšek-Požežnik. V Grčiji bo sicer pet slovenskih sodnikov. Rokometno Celje je že imelo sodnika na olimpijskih igrah. Štefan Jug je v paru s Herbertom Jegličem sodil v Seulu leta 1988 in štiri leta kasneje v Barceloni.
Darko Repenšek in Janko Požežnik (oba sta nekaj časa živela v Gornjem Gradu) sta bila doslej že prisotna na velikih rokometnih tekmovanjih, na evropskem in svetovnem moškem prvenstvu, na evropskem prvenstvu za ženske in na sredozemskih igrah. Izkazala sta se tudi na številnih tekmah evropskih pokalov, kjer sta pravico delila na petih finalnih obračunih. Pred dnevi sta se vrnila iz Nemčije, kjer sta sodila dve prijateljski tekmi aktualnih evropskih prvakov z Islandijo.
Na prizorišče olimpijskih iger sta odpotovala že v torek, saj sta se udeležila seminarjev in testiranj. Darko Repenšek iz Nazarij je povedal, da sta se v pripravah na največje tekmovanje osredotočila predvsem na vrhunsko fizično pripravljenost, ki je predpogoj za psihološko stabilnost: »Na olimpijskem turnirju bo sodilo le 13 parov, zato bo vsak par v povprečju sodil vsaj šest tekem. 1\i niso vštete tekme, na katerih mora biti sodniški par pripravljen kot rezerva. Poudarek bo na preprečevanju grobe igre, s ciljem zmanjšanja možnosti poškodb.«
Celjan Janko Požežnik je dodal, da predstavljajo olimpijske igre po desetih letih sojenja na mednarodnih tekmah vrhunec njegove 20-letne sodniške kariere. Za olimpijske igre mednarodna rokometna zveza določi najboljše sodnike na svetu, ki jih spremlja in ocenjuje več let. Na seminarju pred začetkom iger bodo skušali sodniki čim bolj poenotiti merila, ob tem pa bodo dobili tudi navodila, na kaj morajo biti še posebej pozorni. Repenšek in Požežnik obljubljata, da bosta svoje delo na največjem športnem tekmovanju, na katerem sodelujeta prvič, skušala opraviti po svojih najboljših močeh.
GORDANA POSSNIG Foto: SHERPA
Požežnik (na levi) in Repenšek
»Veselim se že tekme v Celju!«
Tako z Rogle sporoča selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleš Pipan
Slovenski košarkarji se pripravljajo na Rogli, njihovi stalni bazi pred pomembnimi preizkušnjami. Priprave potekajo pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2005 v Beogradu.
Selektor Aleš Pipan je z dosedanjim potekom več kot zadovoljen. »Moram reči, da so igralci zelo zavzeto pristopili k delu, odzvali pa so se vsi razen Alek-.sandra Vujačiča, ki se je odločil, da se bo pripravljal za prvo NBA sezono. Veseli me dejstvo, da so fantje prišli že dokaj pripravljeni, da delamo brez težav in da lahko pričakujemo dobro pripravljenost za kvalifikacijske tekme, ki so pred nami. Sam sem zahteval od fantov predvsem pošten odnos do dresa naše države, kar se je uresničilo. Skušamo odpraviti nekatere težave, ki so se pojavljale v preteklosti (z zvezdami v ekipi, op.p.), kajti samo homogeno moštvo lahko naredi rezultat, kakršnega si naša košarka želi in zasluži. Pri delu zaenkrat pred-njačijo prav tisti, ki bi naj
Aleš Pipan
bili največje zvezde in skupaj s sodelavci sem trdno prepričan, da smo izbrali prave igralce v selekcijo Slovenije. Ne občuti se nikakršnega zvezdniškega obnašanja. Tudi ne pri tistih, ki bi si po statusu to lahko celo nekoliko privoščili. Vse to me navdihuje z optimizmom, ki ga skušam prenesti tudi na fante. Menim, da
nam zaenkrat vse skupaj dobro uspeva.«
Slovenija bo igrala v skupini s Francijo, Češko in Poljsko. Na EP vodita prvi dve mesti. Spremenjen je način kvalifikacij, kajti odigrane bodo v mesecu dni v celoti in ne kot v preteklih letih, ko se je igralo v daljšem obdobju. Takoj, ko je selektor postal Aleš Pipan, je bilo jasno, da bo tudi Štajerska ali natančneje povedano Celje gostilo kakšno srečanje. To bo prav uvodna tekma kvalifikacij proti favoritu skupine Franciji. Srečanje bo 8. septembra. »Seveda sem izredno vesel, da bomo igrali v naši celjski lepotici, saj je čas, da se ob Laškem vrhunska košarka vrne tudi v Celje, pa čeprav zaenkrat na reprezentančnem nivoju. Prepričan sem namreč, da ljubitelji košarke na Celjskem še kako dobro poznajo to igro in da bodo napolnili dvorano, ki bo s to tekmo prvič tudi uradno odprla vrata košarki na najvišjem nivoju. Seveda si za uvod želimo zmago, čeprav so Francozi po sestavi ekipe in rezultatih favoriti na-
Ne mi hrbta kazat in Beach Boys
Športno društvo Fedrca je s sodelovanjem ZPO Celje in Mestno občino Celje uspešno pripeljalo do konca drugo sezono v odbojki na mivki na letnem kopališču Celje. Devet moških in šest ženskih ekip se je v kvalifikacijah potegovalo za uvrstitev na zaključni turnir.
Potekale so od konca meseca junija do konca julija. Pri fantih je bil končni vrstni red enak kot po kvalifikacijah: 1.
Beach Boys, 2. Euro, 3. Spi-ro, 4. Lex Tex. Med dekleti je prišlo do sprememb. Ekipa Ne mi hrbta kazat, v predtekmo-vanju tretja, je presenetila pr-vouvrščene Frčke (3.). Drugo mesto je pripadlo Pini2, četrto pa Sport 2000. »Napredek glede na lansko sezono je že viden, tako v sami igri kot tudi po številu prijavljenih ekip. Organizatorji upamo, da jih bo prihodnje leto še več,« meni predsednik Športnega društva
še skupine. A ne gre podcenjevati niti Čehov niti Poljakov, kajti vsi si želijo kot mi v Beograd. Že zaradi tega bi bila uvodna zmaga še kako dobra spodbuda za nadaljevanje kvalifikacij. Naredili bomo vse, da do nje pridemo in z njo odpremo vrata sedmemu zaporednemu nastopu na evropskih prvenstvih,« je zaključil Če-ljan Pipan.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
Fedrca Igor Uranjek. Vanj je včlanjenih 85 deklet. V prihodnji, tretji sezoni bodo nadaljevali z načrtnim delom pri mlajših učenkah v Odbojkarski šoli. Organizirali pa bodo tudi delo v dveh selekcijah, in sicer pri mlajših deklicah (letnik 1992 in mlajše) ter pri starejših deklicah (90,91), ki bodo nastopale v okviru tekmovanj Odbojkarske zveze Slovenije.
JASMINA ŽOHAR
Najboljše štiri ekipe pri fantih (z leve Euro, Beach Boys, Spiro in Lex Tex)
NA KRATKO
Srebotnikova do polfinala
Stockholm: Potem ko je velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik končala tekmovanje v posamični konkurenci na turnirju WTA z nagradnim skladom 140.000 dolarjev že v 2. krogu proti Italijanki Marii Eleni Came-rin (7:5, 3:6, 3:6), je v polfinalu dvojic izpadla tudi s soigralko Tino Križan. S 7:6,4:6 in 6:3 sta ju izločili Nemka Anna-Lena Groenefeld in Švicarka Emanuelle Gagliardi.
Tomičeve ne bo v Atenah
Szombothley: Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je na mitingu na Madžarskem v teku na 100 m ovire s časom 13,19 sicer osvojila 1. mesto, a je za 8 sto-tink zgrešila olimpijsko normo: »Tehnično sem tek v popolnem brezvetrju opravila odlično. Če bi veter pihal v hrbet s hitrostjo vsaj enega metra na sekundo, bi dosegla normo za Atene.«
Rokometašice dvanajste
Olomouc: Slovenska mladinska ženska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu do 19 let osvojila 12. mesto. Na zadnjem srečanju za 11. mesto proti reprezentanci Češke so varovanke Aleša Filipčiča izgubile z 28:30. (JŽ)
Zalčankam ne bo treba daleč
Dunaj: Vodstvo Evropske rokometne zveze je opravilo žreb parov drugega kroga v evropskih rokometnih pokalih, v bobnih pa so bili tudi štirje slovenski klubi. V pokalu pokalnih zmagovalk se bodo rokometašice Celeie Žalca pomerile z avstrijskim McDonald's Wr. Neustad-tom. 9. oktobra bodo gostovale v bližini avstrijske prestolnice, teden dni pa bodo povratno tekmo odigrale v svoji dvorani. (DŠ)
Digl se poslavlja
Nekaj dni pred prvo reprezentančno tekmo Slovenije in Francije v novi celjski dvorani bodo ljubitelji košarke imeli priložnost videti svojevrstni košarkarski spektakel.
3. septembra se bo namreč od igranja košarke poslovil Matjaž Tovornik-Digl, legenda slovenske košarke. Digl, ki je svojo košarkarsko pot začel v Čelju, kjer tudi živi, se bo poslovil v svojem mestu ob Savinji s spektakularno tekmo, na katero je povabil vse svoje bivše soigralce iz Slovenije in bivše skupne države. Tako bomo ljubitelji košarke na parketu celjske lepotice lahko pozdravili Dražena Dalipagi-ča. Zorana Slavniča, Srečka Jarića, Vinka Jelovca,. Aleksandra Đorđevića, Žarka Paspa-lja. Dina Radžo, Stojka Vran-koviča. Zorana Čuturo, Mihovila in Iva Nakiča, Petra Po-poviča, Miška Mariča, Maria
Primorca, Nebojšo' Zorkiča, Predraga Bogosavljeva, Jureta Zdovca, Dušana Hauptma-na, Petra Vilfana, Slavka Kot-1 nika, Slobodana Subotiča, Darka Mirta, Pavla Polanca, Radoslava Nesteroviča, Bent Udriha, Ivico Jurkoviča, Marka TUška, Maria Kraljeviča, Sa-nija Bečiroviča, Marka Mili-ča, Primoža Brezca in morda še koga, ki je skupaj s Tovornikom pisal zgodovino slovenske in jugoslovanske košarke. Digl je bil namreč ob dolgoletnem igranju reprezentant obeh držav, vabilu pa so se praktično odzvali vsi povabljeni. Seveda ne bosta manjkala prva Tovornikova učitelja (trenerja) Mile Čepin in Zmago Saga-din. Prav gotovo pa si neuničljivi Digl, ki bi še danes lahko uspešno igral v večini slovenskih klubov, zasluži dobro napolnjeno dvorano.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
CMCelje
Gradimo za vas
AVTO CIM..II
AVTO CEUE d.d. Ipavčeva 21, 3000 Celje Avto Celje d.d., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju servisiranja vozil, objavlja razpis za tri prosta delovna mesta
AVTOMEHANIK (lahko tudi pripravnik),
v prodajno servisnih centrih v Celju.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z življenjepisi sprejemamo na sedežu družbe AVTO CELJE d.d., Ipavčeva 21, 3000 Celje.
Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo v Ljubljani odigrala prijateljsko tekmo s Srbijo in Črno goro, kar bo že priprava za septembrski ciklus kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji. Selektor Brane Oblak je v ekipo za zadnji reprezentančni dvoboj za Bežigradom poklical veliko mladih igralcev, odpovedal pa se je tudi Zlatku Zahoviču. Med izbranci je Celjan Simon Sešlar, ki si je glede na prikazano v zadnjem mesecu vabilo nedvomno zaslužil.
Publikum je v petek premagal sila skromno zasedbo Kopra s 3:0. Pred 1200 gledalci so zadeli Dare Vršič, Simon Sešlar ter ob igralcu manj še Matej Šnofl, kajti v 41. minuti je Dejan Rusič ob prerivanju z Mari-čem prejel rdeči karton. Marič ga je vlekel za dres, Rusič se ga je želel otresti in je zamahnil s komolcem. Temperamentni napadalec, ki je prišel iz Krškega, je po tekmi tulil v hodniku: »Ma ne, nisem ga vžgal!« Če je bil Publikum boljši v 1. polčasu, pa je bil
	Lestvica 1. S				NL	
l	Drava	2	2	0 (	) 3,-fl	6
2. 1	Ljubljana	2 2	1 1	1 ( 1 (	) 20 ) 20	4 4
4.	Maribor	2	1	1 (	) 32	4
5.	Primorje	1	1	0 (	) 4D	3
&	Publikum	2	1	0 •	1 . 3:1	3
7.	Zagorje	2	1	0 '	1 3:4	3
8.		2	0	1 •	1 1:3	
a	Domžale	1	0	0 '	I 2:3	0
m	Bela krajina	2	0	o :	! 1:6	0
n.	Koper	2	0	o :	! 05	0
12	Olimpija					
drugi del enakovreden. V končnici dvoboja bi lahko gostitelji prednost še povišali, toda razpoložena Antonijo Pranjič in Vršič nista bila dovolj zbrana. Trener Ivan Matkovič je v 2. polčasu s klopi dvignil 19-letnega Pranjiča, ki je celo navdušil, nato pa še 18-letnega Jureta Travnerja. Delimo mnenje Jake Štromajerja, ki je dejal: »Tudi proti Dravi smo igrali dobro in bili veliko boljši, a nismo imeli nití kančka sreče!« Slovenski selektor razmišlja tudi o Sebastjanu Gobcu, ki je bil zelo razpoložen: »Trener nas je med pripravami zelo izmučil. Vidi se, da lahko dobro tečemo vseh 90 minut. Verjamem v naše moštvo. Vsakogar v naši ligi lahko premagamo. Ker si proti Kopru nismo smeli dovoliti spodrsljaja, smo zaigrali zelo dobro, pa tudi pametno.« Z igralcem manj je bilo treba spremeniti postavitev: »Rusičeva nespretnost je pogojevala drugačno igro. A je vse dobro potekalo, tako da sem lahko ponudil priložnost obetavnima mladincema. Srečen sem, ker je občinstvo zelo zadovoljno zapuščalo štadion!« je poudaril Ivan Matkovič.
Izidi 2. kroga 1. SNL: CMC Publikum -Koper 3:0 (2:0); Vršič (14), Sešlar (25), Šnofl (52), Kumho Drava - Mura 2:0 (v Celju), Zagorje - Domžale 3:2, HIT Gorica - Ljubljana 0:0, Bela Krajina - Maribor Pivovarna Laško 1:2, KD Olimpija - Primorje preloženo. V soboto bo Publikum gostoval v Šiški pri Ljubljani.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
ALEKS ŠTERN
I0VI TEDNIK_ŠPORT__23
Publikum Je zmagal
V drugem poskusu na domačem štadionu tri točke za celjske nogometaše
V boj
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca se je na evropskem prvenstvu v Latviji uvrstila med osem najboljših selekcij Stare celine. Potem ko je bila v pred-tekmovalni skupini Makedonija po kakovosti precej zadaj, je morala Slovenija za preboj v 2. krog tekmovanja, ki še omogoča boj za medalje, premagati eno od zelo močnih ekip, Nemčijo ali Francijo.
To ji je uspelo proti galskim petelinom, ko je v prvih dvajsetih minutah prikazala izjemno igro tako v obrambi kot tudi v napadu in povedla že za sedem golov. Toda Francozi so le našli slovensko slabost, saj so zaigrali zelo agresivno v obrambi. Vseeno se je na koncu po
Celjski dirigent Simon Sešlar (pri strelu) si je pridobil zaupanje selektorja Braneta Oblaka, ki pričakuje, da bo slovensko državljanstvo dobil Marijan Budimir (v ozadju).
Odmevni Polonini udarci
Celjska teniška igralka Polona Reberšak evropska prvakinja
za medalje?
Slovensko mladinsko reprezentanco do 18 let je na zaključnem turnirju EP do zmagoslavja pripeljal selektor Miha Furlan, 29-let-ni Celjan, ki je diplomiral na Pedagoški fakulteti, a se kemiji in fiziki še ni posvetil. Pri 16 letih je najbolje vihtel teniški lopar med slovenskimi vrstniki.
Tri leta je profesionalni trener pri Teniškem klubu Celje, njegova klubska varovanka Polona Reberšak pa je v francoskem Granvillu za našo izbrano vrsto odigrala šest tekem in le enkrat izgubila. Padle so Slovaška s 3:0 ter Češka in v finalu Francija s Po 2:1. Velenjčanka Katarina Srebotnik je bila s svojo
Vselej nasmejana Polona
generacijo svetovna mladinska ekipna prvakinja, Furlan pa se nadeja morebitne ponovitve uspeha, vendar kraj prizorišča SP še ni znan.
Miha Furlan
17-letna Reberšakova je bila pred tremi leti na 20. mestu evropske lestvice, lani pa se je celo prebila na vodilni položaj. Leto 2004 - Št. 32 -12
pa je zanjo najuspešnejše. Postala je mladinska državna prvakinja v Domžalah (na prostem), v dvorani pa celo najboljša med članicami. Na EP se je med dvojicami prebila do polfina-la, posamično pa do osmine finala. Njena vzornica je Lindsay Davenport. S trenerjem načrtujeta nastope na štirih turnirjih WTA, naslednje leto pa sodelovanje na mladinskih turnirjih grand slam turnirjev v Roland Garrosu in Wimbledonu. A le če bo v šoli vse v redu, kajti pred njo je 4. letnik I. Gimnazije v Celju in matura.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ avgust 2004 -
veliki borbi in negotovi končnici vse izšlo v prid naše ekipe (27:26), Celjan Dragan Gajič pa je dosegel kar 10 golov. Tekmo z Nemci so izbranci selektorja Slavka Ive-ziča nato izgubili z 32:30. Kljub dejstvu, da je bil rezultat po prvi tretjini tekme še vedno izenačen, je bilo videti, da naše moštvo ni najbolj razpoloženo. Očitno so to začutili tudi nemški igralci in v drugem delu je bila njihova prednost že sedem golov. A z vztrajnostjo in predvsem dobrim učinkom posameznih igralcev, najbolj sta se izkazala oba vratarja, so naši mladinci uspeli znižati zaostanek na 27:28. Vendar je v dramatični končnici zmanjkalo zbranosti, Nemci so izkoristili vse napake in se zasluženo uvrstili v 2. krog z dvema točkama.
»Še vedno lovimo tekmovalno formo, kar je predvsem posledica premajhnega števila tekem v pripravljalnem obdobju. Odigrali smo samo dve srečanji z Madžari, pa še to v enem dnevu. Zaenkrat so najbolj konstantni Dragan Gajič in oba vratarja, pri drugih pa še čakamo na eksplozijo. Zelo se pozna tudi poškodba Jureta Dobelška, ki si je na treningu pred tekmo s Francozi zvil gleženj, pa tudi Jure Vran in Janez Čebo-kli imata podobne težave. Dejstvo je, da so Nemci neverjetno uigrani in prav gotovo so med glavnimi favoriti za naslov prvaka. Mi moramo čimprej pozabiti ta poraz in premagati tako Avstrijce kot Švede ter si na ta način izboriti pot v polfinale,« je po predtekmovanju dejal Aleš Praznik, ki je zadolžen za spremljanje nasprotnikov
Nenad Bilbija spada med glavne
Ivezičeve adute.
in taktično pripravo vratarjev. Selektor Slavko Ivezič, ki se je že okitil s srebrno medaljo na mladinskem EP na Poljskem pred dvema letoma in lani še z bronom na SP v Braziliji, je dodal: »Naš prvi cilj smo izpolnili, toda svoj kredit smo že zapravili. Za nas prideta v poštev samo dve zmagi. Avstrijci niso naključno udeleženci četrtfinala, čeprav še vedno velja splošno mnenje, da gre za »outsider-je«. Mi smo jih v kvalifikacijah premagali z velikimi težavami, kar je za nas dovolj veliko opozorilo. Mislim, da smo sposobni zmagati, šele nato pa bomo razmišljali o Švedih. Za uvrstitev v polfinale bo vsekakor pomemben tudi razplet na drugih tekmah.« Medtem so slovenski mladinci dejansko ugnali avstrijske vrstnike. Po slabšem začetku so ob polčasu zaostajali s 14:17, nato pa šele v končnici štrli odpor žilavih Avstrijcev in zmagali z 39:30. Gajič je dosegel 7 golov, Cvikl in Bilbija pa po 6. Sinoči je sledil še obračun s Švedsko.
MITJA GAVRILOSKI
INFORMACIJE
DARILO ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA
Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.
AKCIJA BO TRAJALA DO 17. AVGUSTA 2004
J(uLaráLe LLe	LarÁe LL*
Jouenáblk cjoipodlnj	ffoâpodinj

ÏWMfc Bk. 't


H
S m
^ ^ p in
~ IPF



Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
ciribe liilwe Jo u enih ih cjoipolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
JCllll i
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
r'
I □D RI TELEFDN
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu % Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Je bolne ovce res treba pobiti?
V Sloveniji je bil pred kratkim odkrit prvi primer praskav-ca, bolezni, za katero zbolijo ovce. Veterinarska uprava RS je sporočila, da bodo na posestvu, kjer je bivala obolela žival, in na tistem, s katerega izvira, pobih tiste živali, ki so dovzetne za to bolezen.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice odločno nasprotuje poboju omenjenih živali, saj je poboj nepotreben, ker te živali za ljudi niso nevarne, kot je to javno poročil kmetijski minister. Oruštvo tudi meni, da je skrajno neetično ubiti živali zato, ker so bolne. Bolnim živim bitjem je treba pomagati, ne pa jih pobiti. Davkoplačevalci prispevamo denar tudi za takšne primere. Sicer pa se po Zakonu o zaščiti živali vsaka nepotrebna usmrtitev živali šteje za mučenje živali.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice predlaga državi, da bolne živali ne pobije, temveč jih odkupi in namesti na primerno kmetijo, kjer bodo lahko, s podporo države, mimo živele do svoje naravne smrti, pri čemer jim naj seveda nudi vso veterinarsko oskrbo, če jo bodo zaradi svoje bolezni potrebovale. Takšno ravnanje bi bilo v skladu z ustavo, saj je po ustavi država ! dolžna skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, kamor seveda spadajo tudi bolne ovce. Takšno ravnanje bi bilo tudi j etično, ravnanja države pa morajo biti etična do vseh živih bitij in ne samo do ljudi, in bi bilo tudi za vzgled drugim pri ' zaščiti oz. pomoči živalim. V kolikor pa kakšni predpisi onemogočajo odkup in namestitev bolnih živali na primerno kmetijo, pa društvo pristojnim organom predlaga, da takoj spremenijo ustrezne predpise oz. predlagajo njihove spremembe.
Država je po mnenju društva dolžna poskrbeti za obolele živali, saj nosi veliko odgovornost, ker s svojo napač-tto politiko, usmerjeno v živinorejo, ta pa med drugim uni-
čuje okolje, ustvarja pogoje za nastanek bolezni pri živalih. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice še meni, da je uživanje mesa, pridobljenega v okviru takšne ali drugačen živinoreje, pogubno tudi za človeka, saj je znano, da meso povzroča mnoge civilizacijske bolezni, ki med drugim polnijo bolnišnice in pokopališča ter praznijo zdravstveno bla-gajno.
STANKO VALPATIČ, predsednik društva
110 let
shoda na Molički planini
Fran Kocbek, pobudnik Savinjske podružnice SPD, je 16. avgusta 1894 dokazal slovensko samobitnost z shodom Slovencev ob blagoslovitvi prve planinske koče v Grintavcih. Ob tem so citirah Slomškovo pesnitev Slovo solčavskim planinam, kar pomeni, da so bih pod navdihom dostojanstva že pokojnega škofa Slomška. Bla-goslovitelj Anton Aškerc je predlagal.da se koča poimenuje Kocbekova koča.
Nasledniki Frana Kocbeka so po prvi svetovni vojni na njegovo razočaranje to mesto opustih in se preselili v nemško kočo na Korošico. Po drugi svetovni vojni pa je komunistična PZS s tem nadaljevala, saj ji je bilo v korist podrt-je kapelice, ki jo je tudi postavil Kocbek, s tem pa je prepovedala shajanje ljudi na tem mestu.
Kljub temu so se tu ljudje po zaslugi župnika Jožeta Grač-narja shajali in leta 1990 do-segli soglasje za obnovo kapelice. Obnovo razvaline koče pa od PZS in njene sestave niso dobili. Domačini so dobili soglasje šele na odločno pobudo ustanovljenega Gomiške-ga kluba Savinjske doline, ki je začel delovati na načelih SP SPD in Hiristovskega kluba. V okviru GK Savinjske doline so domačini uspeli leta 2000 kočo obnoviti v Kocbekovo zavetišče, da bi služilo kot spomenik Franu Kocbeku in potrditvi slovenske državnosti. Z upoštevanjem zaslug župnije za to obnovo je GK predlagal (44 podpisov), da se lastništvo parcele od PZS (ki ni legitimno) prenese na župnijo, upravlja pa se po članstvu GK. Hidi ta dela so se opravljala po navdihu blaženega Slomška, še brez prvotnega dokaza.
Ob zaključku del pa dana beseda nič več ni veljala. Prevladala je krajevna sebičnost in končno je trojica pod vodstvom potrjenega revolucionarja na revolucionaren in nelegitimen način izločila in izbrisala legitimno vodstvo GK Savinjske doline, da je tako prevzela v svojo domeno klub, ki nima domačijskega imena in tako onemogočila nadaljnje izvajanje zgodovinskega izročila SPD in projekta Slomškova pešpot. To je bilo narejeno s podporo občine Luče in UE v Mozirju oz. MNZ, ki po mnenju legitimnega vodstva nista dosledno spoštovali zakonodajo. Zaradi tega je bilo treba sprožiti zoper MNZ upravni spor
in na rešitev upravnega sodišča že dolgo čakamo.
Taka je situacija v zadevi Molička planina pred njeno 110. obletnico shoda. Namesto da bi se veselih obnove in dokazali državljanski ponos ob zgodovinskih dejstvih in svobodni samostojnosti po letu 1991, smo v sporu, ker se resnica ne prizna in dana beseda ne spoštuje pri vplivnih in oblastnih ljudeh.
Pri tem je večina dobrodelnih domačinov izvzeta, saj je žrtev manipulacije (razkolniš-tva) sebičnežev in revolucionarjev, zaradi katerih vsak napredek ovira in kasni (Slomšek). Kaj vse to pomeni in kako biti ponosen državljan ob takih dejanjih in takem ukrepanju oblastnih organov. Prosim za moder nasvet in odgovor.
Planinstvo in gorništvo je lepa in koristna dejavnost, je pa iluzija, da so pri tem samo dobri ljudje. Resnica je: če hodi v gore dober človek, je še boljši, če sebičnež, je še bolj sebičen (slabši). Za vso to stanje pa je prva odgovorna vodstvena in oblastna elita, na nas navadnih državljanih pa je, da pri tem vztrajamo in na volitvah tako odločamo. Zato prisluhnimo škofu Slomšku in hodimo v gore!
FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur
ZAHVALE, POHVALE
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem bančnima uslužbencema g. Zvonku Fantinatu in g. Roku Žab-karju za vso podporo in pomoč, ki sta mi jo nudila po ropu pred Intersparom - in seveda tudi drugim uslužbencem Banke Celje, enote Vodnikova 2.
Obenem se iskreno zahvaljujem policistu-kriminalistu Robertu Žoharju in drugim policistom z oddelka gospodarskega kriminala za pomoč pri iskanju storilca.
MARUA ŠIBANC, Škofja vas
Srečen z obema rokama ...
Poldrugo leto bo tega, ko sem se hudo ponesrečil na vzdolžni krožni žagi. Kljub temu, da sem uporabljal zaščitna sredstva, mije potegnilo desno roko na vrtečo se krožno žago, ki mi je dobesedno odrezala roko na zgornjem predelu dlani ter poševno skozi za-pestni sklep. Poldrugo leto po tem lahko s to roko delam skoraj vse, ne čutim posebnih bolečin in sploh sem srečen, da se je kljub tako hudi poškodbi vse steklo zelo dobro.
Sem upokojenec lesarske stroke, bivši delavec podjetja Glin iz Nazarij. Ni mi dano, da bi v pokoju kar počival, saj imam delo rad, kakšen tolar pa ob skromni pokojnini zelo prav pride. Zato še vedno delam po malem in se tako počasneje staram.
Pri delu na lesno obdelovalnem stroju sem se ponesrečil kljub poznavanju nevarnosti tega stroja ter zaščitnih ukrepov. Ob hitrem posredovanju reševalca in dežurnega zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu Mozirje so me pričakali na kirurški ambulanti v Celju, kjer so pričeli takoj z zahtevno operacijo.
Specialist za plastično kirurgijo, asistent dr. medicine Zdenko Orožim, me je s svojo zdravniško ekipo operiral kar 12 ur in mi roko přišil nazaj. Po nekaj manjših posegih, ki so bih potrebni kasneje, se je roka prijela, zarasla, oživeli so vsi živčni sistemi in tako lahko opravljam z desno roko praktično vsa dela.
Ob strašni nesreči sem imel tudi veliko sreče že na poti do bolnišnice in potem, ko je bilo potrebno sestavljati delčke mehanizma roke v sklepu ter živčnih in žilnih povezav. Na srečo in veselje cele družine je operacija uspela strokovni medicinski ekipi, zato sem zdaj hvaležen vsem, ki so mi takrat in še mnogokrat kasneje pri tem pomagali.da so imeli znanje in strokovnost, ki je tokrat obrodila popoln uspeh. Posebno zahvalo pa želim javno izraziti zdravstveni ekipi Bolnišnice Celje in še posebej dr. Zdenku Oroži-mu. Naj mu bo za nagrado moja velika hvaležnost in dejstvo, da lahko spet delam in s tem srečno živim v krogu svojih najdražjih.
JOŽEF PLANOVŠEK, Rečica ob Savinji
Igrišče na Ostrožném
Bralec podeljuje bodečo nežo KS Ostrožno in občini Celje za (ne) ureditev igrišča v naselju Ostrožno - sever. Trdi, da v treh letih, odkar so koši na lepem asfaltnem igrišču, tam še ni bilo vzdrževalca. Prav tako pa letos še ni bila opravljena košnja.
Vodja sektorja za komunalno infrastrukturo, okolje in promet v Mestni občini Celje Jože Smodila odgovarja: »Letos so glede košnje zaradi bujne rasti ter veliko deževja težavnejše razmere. Košnja je naročena ter bo opravljena v teh dneh. Pripravlja se tudi postavitev košev za smeti, ki bo v nekaj dneh.«
Moteči zajci
Bralko Marijo iz Cankarjeve ulice v Šmarju pri Jelšah, ki živi v enem od blokov, moti, ker ima lastnik zasebne hiše v bližini zajč-nike, zaradi česar se v to-
90,6 95,1
plih dneh v okolici pojavlja neprijeten vonj po gnoju. Moti jo tudi stalno oglašanje njegovega psa. Pravi, da je občinsko inšpekcijo že obvestila, vendar ni opazila, da bi ta ukrepala.
Občinski inšpektor Občine Šmarje pri Jelšah Milan Kon-šak odgovarja: »Zajčniki morajo biti po veljavnem občinskem odloku oddaljeni od objekta z več kot tremi stanovanji 50 metrov. V tem primeru gre za bistveno večjo oddaljenost, zato občinska inšpekcija za ukrepanje ni pristojna. Bralka se lahko obrne na veterinarski inšpektorat.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
95,9 100,3
■i
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASIN0JA CELJE
VELIKA NAGRADA
FARAON0VI ZAKLADI
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje t8. 12. 2004}
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrdi, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V ASIH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri!
Nagrajenci: Jožica Osohrik, Izola. Nataša Dolanc, Dobovec, Renata Bobik. Šenčur in Jožica Krajne, Korerço.
.............»...................................
KRONIKA
Vse Je »stolčeno do amena«
Neurje je pustošilo. Ljudje niso imeli časa za zavarovanje svojih avtih mobilov.
dobra poškodovalo, posledice so tudi na šolskih zgradbah. Noč na torek pa je skorajda v celoti prebedel tudi konjiški župan Janez Jazbec. »Kar na jok mi gre, ko gledam, kakšno katastrofo je neurje pustilo za seboj. Ljudem smo takoj priskočili na pomoč s folijami, da so si lahko za silo prekrili strehe pred novimi padavinami. Škoda bo vrtoglavih zneskov in tudi najstarejši občani se takšnega naliva ne spominjajo. Pokazala pa se je velika solidarnost, saj si ljudje med seboj pomagajo. Nekateri so imeli svoje premoženje zavarovano, nekateri ne. Žal je
neurje prizadelo tudi tiste, ki so socialno šibkejši.«
Na terenu so posebne komisije, ki še vedno popisujejo škodo, pa tudi številna gasilska društva, ki pomagajo pri urejanju. Prebivalci prizadetih krajevnih skupnosti, i ki škode na objektih in kmetijskih površinah še niso pri- ' javili imajo na krajevnih skupnostih na razpolago obrazce za prijavno škode na kmetijskih površinah in zapisnike o oceni škode na objektih. Izpolnjene obrazce pa je treba vrniti na občino Slovenske Konjice najkasneje do jutri.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ
Pri podjetju Zlati grič v Slovenskih Konjicah, ki se ukvarja s pridelavo grozdja in vina, pravijo, da je neurje pustilo katastrofalne posledice. »Na 80 hektarjih vinogradov in 35 hektarjih sadovnjakov smo praktično ostali skoraj brez vsega pridelka. Obstoj podjetja je vprašljiv, če ne bomo našli ustrezne rešitve, kako zadeve sanirati,« pravi direktor Janez Lešnik. Poleg tega je neurje poškodovalo tudi objekte, ki jih bo treba obnoviti. Višina škode še ni znana, bo pa skoraj enaka letni realizaciji podjetja, še dodaja Lešnik.
Neurje poškodovalo več kot osemsto objektov, poljščine, sadovnjake in vinograde
Le dobrih 15 minut je bilo dovolj, da je močno neurje v Slovenskih Konjicah v ponedeljek za seboj pustilo ogromno škodo. Najbolj prizadeta so kraji Zeče, Dobrava-Gabrov-Ije, Polene, Slovenske Konjice, Bezina, Vešenik-Brdo, Konjiška vas in del Špitaliča. Več kot osemsto stanovanjskih in poslovnih objektov je poškodovanih, veter je odkrival strehe, voda je zalivala prostore. Od poljščin, vinogradov in sadovnjakov ni ostalo skorajda nič. Škoda pa je predvsem v trajnih nasadih uničila pridelek tudi za drugo leto. Ulice so bile ponekod še opoldne naslednjega dne videti kot pozimi - pobeljene s poledenelim deževjem.
»Star sem 65 let, a takšne- v torek zjutraj čakal pred Ža-
ga neurja ne pomnim,« je povedal Konjičan, ki mu je toča poškodovala avtomobil. Z več kot 30 vozniki, ki jim je toča poškodovala vozila, je
varovalnico Maribor venskih Konjicah. »Stal sem na balkonu, ko je besnelo, in nemočno gledal, kako je tolklo po avtu ...« Vzdušje v
Konjicah je bilo temačno. Ljudje so okoli svojih hiš čistili zemljo in listje, ki ga je nasulo vsepovsod, za silo so popravili poškodovane strehe, čistili vodo iz prostorov, sušili mokro pohištvo ...
»Bil sem v delavnici, ko je začelo močno deževati. Toča mi je uničila streho na delavnici, voda je zalila ves prostor, stroji in les so mokri,« pravi Otmar Medven, ki ima v Konjicah lesarsko delavnico. Toda da bo škoda še večja, mu je toča poškodovala še streho na hiši, tudi dnevno sobo, kuhinjo in ostale prostore bo moral popolnoma preurediti, saj je voda tudi tam pustila svoje... »K sreči sem vsaj nov avto popoldne pustil v Celju,« še dodaja.
V Konjicah je ogromna škoda tudi na zdravstvenem domu. »V najvišjem nadstropju je bilo skoraj pol metra vode,« je povedala glavna sestra Slavica Pajenk. »Vodo so nam izčrpali, po-
magali so nam gasilci, zaposleni pa smo prebedeli skoraj vso noč, da smo očistili prostore.« V zgornjem nadstropju so zobne ambulante in zobotehnika. Naprave so pravočasno zavarovali, prav tako tudi rentgen, saj bi bila sicer škoda še večja. Računalniki v torek niso delovali, v zdravstvenem domu pa so sprejemali le nujne primere. Škoda je nastala tudi na enem reševalnem in štirih patro-nažnih vozilih. Dežurna ekipa je morala v največjem na livu kar osemkrat posredo vati, največkrat zaradi poš kodb, ki so jih ljudje dobi li, ko so pred točo želeli za varovati avtomobile in os tale stvari. Neki občan je celo padel s strehe in pri tem dobil hude poškodbe vretenc, zaradi toče je bilo veliko tudi poškodb glave.
Doma so v torek morali ostati tudi otroci dveh konjiških vrtcev. Neurje je vrtca do-
Neurje se v ponedeljek ni omejilo zgolj na območje konjiške občine, ogromno škodo je povzročilo tudi na vzhodnem in jugovzhodnem delu občine Zreče. Tajnik občine Štefan Posilovič pravi, da so v noči na torek uspeli delno sanirati deset hiš, večina dela pa jih čaka te dni. Na območju občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah so imeli težave zaradi izpada elektrike in meteorne vode, ki je zalila stanovanjsko hišo v Primožu v šentjurski občini. T\idi tam škoda še ni znana.
V zgornjem nadstropju zdravstvenega doma je bilo zaradi poškodovane strehe skoraj pol metra vode.
——- St. 32 -12. avgust 2004
mM
Zavarovalnica Maribor ima na prizadetem območju 35-odstotni tržni delež. Zaradi velikega števila prijav škode, ki so na njeno poslovno enoto v Celju prišle že v ponedeljek, so cenilci takoj začeli z ogledi poškodovanih objektov. Do torka so občani prijavili več kot 80 poškodb avtomobilov ter več kot 50 poškodb na objektih. »Predvidevamo, da bomo cenitve opravljali vsaj še štiri dni, saj prijave škode nenehno prihajajo,« je povedal Florijan Lorger, direktor poslovne enote v Celju. Zaradi velikega števila prijav so v Zavarovalnici Maribor na prizadeto območje poslali tudi cenilce iz Maribora in drugih cenilnih mest v bližini. V Zavarovalnici Maribor pozivajo vse svoje zavarovance, ki so v neurju utrpeli poškodbo svojega premoženja, da škodo prijavijo na telefonsko številko predstavništva Zavarovalnice Maribor v Slovenskih Konjicah 03-759-22-20.
Na objektih je bilo največ škode na strešnih kritinah.

Slovenci se oborožujejo
Policisti zasegli za več kot 3 milijone tolarjev vredno orožje
Na območju policijske uprave Novo mesto so minuli teden zaradi suma nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi odvzeli prostost štirim osebam. Eno osebo so nato izpustili, ostale tri pa privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega državnega sodišča v Celju. Enemu od osumljencev so določili sodno pridržanje, dva izpustili. Pri preiskavi so sodelovali celjski in novomeški kriminalisti ter kriminalisti generalne policijske uprave, ki so v skupili akciji zasegli večjo količino orožja.
Tako so zasegli 12 primerkov dolgocev-nega orožja, 54 ročnih bomb in eksplozivno napravo. Ilegalno orožje in eksplozivne naprave naj bi po vsej Sloveniji prodajala dva slovenska državljana, doma z območja Črnomlja, pri čemer izvor orožja zaenkrat
še ni znan. Po besedah načelnika Urada kriminalistične policije Celje Roberta Mrav-ljaka je nekaj orožja še zagotovo v obtoku, med njim tudi več eksplozivnih naprav. Policija iz zanesljivih virov ve, da jih je bilo na ilegalnem trgu na voljo 20. »Glede na količino eksploziva gre po mnenju strokovnjakov za večjo rušilno moč teh naprav, tako da je lahko eksplozivna naprava namenjena tudi za rušenje večnadstropnih stanovanjskih stavb,« je še pripomnil Mravljak. Poleg tega je omenjene eksplozivne naprave možno aktivirati iz razdalje od 150 do 200 metrov.
Iz Celja v Črnomelj
Preiskava, ki še poteka, se je začela že v drugi polovici lanskega leta, ko so celjski kriminalisti zasledili neobičajno veliko po-
nudbo vojaškega orožja in eksploziva. »Pred-kazenski postopek se je začel v Celju, zato ker so bili po prvih podatkih podani upravičeni razlogi za sum, da se oseba iz Celja ukvarja s preprodajo orožja. Kasneje so dokazi vodili na območje Črnomlja,« pojasnjuje vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl.
Skupna policijska akcija celjskih in novomeških kriminalistov ter kriminalistov generalne policijske uprave je stekla minuli ponedeljek v Črnomlju. Ker je obstajal sum, da so osebe oborožene, so policisti uporabili zvočne učinke. Te (in tudi svetlobne) uporabijo zato, da v trenutku aretacije zmedejo osumljenca in preusmerijo njegovo pozornost. Tako v Črnomlju ni šlo za strele) kot so poročali nekateri mediji.
Skupna vrednost zaseženega orožja naj bi znašala od 3 do 3,5 milijona tolarjev. Sicer pa so ročne bombe prodajali po 9.000 tolarjev za primerek, dolgocevno orožje po 150 tisoč tolarjev, ena eksplozivna naprava pa naj bi bila vredna približno 380 tisoč tolarjev. Kdo so bili kupci orožja, se zaenkrat še ne ve. Po Mravljakovih besedah so bili slovenski državljani.
Preiskava se še nadaljuje, najverjetneje pa bo dežurni preiskovalni sodnik v Celju izdal sklep, da ni krajevno pristojen za to in bo primer odstopljen Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novem mestu. Sicer pa je zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje od enega do deset let zapora.
ŠPELA OSET
HALO, 113!
KOTIČEK ZA VARNO VOŽNJO Parkiranje in ustavljanje
Vinjena 17-letna motori stka
Na glavni cesti v Bodrišni vasi se je v petek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 24-letnik je z motornim kolesom pred križiščem z bkalno cesto Šentvid-Gornja vas trčil v osebni-jvto, ki je pred njim začel ustavljati in zavijati. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali v celjsko bolnišnico. Istega dne pa se je v prometni nesreči na Rimski cesti v Slovenskih Konjicah poškodovala komaj 17-letna voznica, ki je vozila neregistrirano kolo z motorjem. Na delu ceste, kjer poteka vozišče v levi nepregledni ovinek, je izgubila oblast nad vozilom in padla po yozišču. Pri padcu se je hudo poškodovala. Med yožnjo ni uporabljala varnostne čelade, policisti pa so tudi ugotovili, da je vozila pod vplivom alkohola.
Šest poškodovanih
\V nedeljo, nekaj minut po polnoči, se je v jesreči na glavni cesti izven naselja Vrhovo na Amočju Laškega poškodovalo kar šest oseb. i7-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po blagem klancu navzdol, v desnem ovinku pa je na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na nasprotni pas, kjer je čelno trčil s 46-letnim voznikom osebnega avtomobila, ki je pripeljal nasproti, svoje vozilo pa že ustavil. Huje se je poškodovala ena oseba, pet oseb pa jo je odneslo z lahkimi poškodbami. Gmotne škode je za milijon tolarjev.
Umrl kolesar
Na lokalni cesti Sv. Florjan-Donačka gora na območju Rogaške Slatine se je v nedeljo, nekaj minut pred osemnajsto uro, zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 72-letni domačin je izven naselja Tlake pripeljal s kolesom po klancu navzdol in nenadoma zapeljal levo čez vozišče v obcestni jarek. Zaradi hudih poškodb je na kraju umrl. To je že devetnajsta smrtna žrtev letos na cestah celjske regije.
Umrl pod traktorjem
Minuli četrtek popoldne je v Počakovem pri Radečah pri vožnji s kmetijskim traktorjem priš-b do tragične delovne nesreče. 61-letni domain je vozil traktor s priklopnikom in naloženimi drvmi po brežini navzdol. Zaradi razmočene nabrežine pod desnim kolesjem se je traktor s priklopnikom in tovorom začel prevračati v globel, pod seboj pa pokopal voznika, ki je na i kraju nesreče umrl. Traktor ni imel nameščenega varnostnega loka. Delovna nesreča se je zgodila dan prej tudi v podjetju Unior Zreče. Hudo se je poškodoval 49-letni delavec, ki mu je pri strojni obdelavi kovine stisnilo prste leve toke. V Maistrovi ulici v Celju pa se je v četrtek hudo ranil delavec, ki je pri prekrivanju garažne strehe izgubil ravnotežje in padel z višine •reh metrov. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici.
Požar v Ločah
V Ločah je v soboto med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje. Po udaru je izbruh-
nil ogenj, ki je zajel ostrešje, zatem pa se je razširil še na objekt, ki je v celoti zgorel. Gmotna škoda je ocenjena na okoli šest milijonov tolaijev. K sreči pa so iz objekta pravočasno rešili stroje in živino.
Vlomilci brez počitnic
Pretekli teden so imeli vlomilci opravka predvsem s poslovnimi in delovnimi prostori. Med ponedeljkom in sredo je neznani storilec v Pe-trovčah vlomil v ograjeno skladišče in odnesel večjo količino nerjaveče pločevine. Škode je za več kot šeststo tisočakov. V Štorah pa so vlomili v kovinski kontejner, prirejen v pisarno. Nepridipravi so odnesli računalniško in telekomunikacijsko opremo v vrednosti okoli dvesto tisoč tolarjev.
Dvakrat več pa je škode v frizerskem salonu na Slomškovem trgu v Celju. Od tam je izginila profesionalna frizerska oprema in nekaj kozmetike. V noči na petek pa so vlomili tudi v gostinski lokal v Trnavi na območju Žalca. Z vlomilci je neznano kam odšla tudi registrska blagajna ter več cigaret. Lastnik je oškodovan za skoraj tristo tisoč tolarjev.
V soboto pa se je pojavilo spet več vlomov na območju Laškega. Iz gostišča v Globokem naj bi vlomilec odnesel le dve škatli cigaret, večja škoda pa je bila v lokalu na avtobusni postaji v Laškem, kjer si je vlomilec nabral cigarete za več kot dvesto tisoč tolaijev. Največja škoda, skoraj pol milijona tolarjev, pa je v gostinskem lokalu in trgovini v Globokem. 1\idi tu so izginile cigarete, nekaj kozmetičnih izdelkov in mobilni telefon. Sicer pa o vlomilci do konca minulega tedna obiskali še manjše skladišče v Podsredi in gostinski lokal na Celjski cesti v Rogaški Slatini, kjer znaša škoda nekaj več kot šeststo tisoč tolarjev. In da ne bi odstopali od povprečja, sta bila pretekli teden tudi dva vloma v stanovanjsko hišo. V četrtek so neznanci vlomili v hišo na Ostrožném pri Ponikvi. Kot v večini pnmerov so tudi tam ukradli denar in zlatnino. Škode je za 250 tisoč tolarjev. Za še enkrat toliko pa so vlomilci oškodovali lastnika stanovanjske hiše v Bukovljah na območju Slovenskih Konjic. Lastnik pogreša predvsem denar v domači in tuji valuti ter nekaj kosov zlatega nakita.
Ukradla svoj avto?
. Pretekli petek dopoldne naj bi s parkirnega prostora na Mariborski cesti nekdo ukradel osebni avtomobil znamke Renault Clio svetlo rdeče barve. Da policisti niso od muh, kaže to, da so v sodelovanju s hrvaškimi kolegi ugotovili, da je bilo domnevno ukradeno vozilo pretekli četrtek popoldne udeleženo v prometni nesreči v Opatiji. Vozilo je voznica pustila tam, sama pa se naslednji dan vrnila v Slovenijo, kjer je, da bi prikrila bivanje in dejanje na Hrvaškem, prijavila tatvino vozila. Zaradi podaje krive ovadbe bodo policisti omenjeno voznico ovadili. Še vedno pa preiskujejo tatvino audija A3, ki so ga minuli teden ukradli z dvorišča stanovanjske hiše v Spodnjem Grušovju. Avtomobil je kovinsko sive barve, registrske številke CE P8-195. Škode je za skoraj tri milijone tolarjev.
Na dopustu v drugem kraju je pomembno, kje parkirate ali ustavite. To lahko storite na posebej označenih krajih. Navadno so parkirna mesta urejena ob hotelih, apartmajih, kampih ... Ko avtomobil parkirate na takšnem mestu, morate s seboj vzeti vse vrednostne predmete in listine ter avtomobil zakleniti. Ne puščajte vrednejših stvari v avtomobilu na vidnem mestu, saj bi s tem samo privabili vlomilce. Prav tako ne puščajte nezavarovanih stvari, ki ste jih naložili na prtljažnik na strehi vozila.
Pazljivi bodite, da ne parkirate in ustavljate na mestih, kjer to ni dovoljeno. Takšna prepoved je lahko izražena s prometnim znakom. Znak je okrogle oblike z rdečo obrobo in modro podlago, dvakrat ali enkrat prečrtan z rdečo poševno črto.Če je znak dvakrat prečrtan, pomeni prepovedano parkiranje in ustavljanje, če je pa enkrat prečr-
tan, pa pomeni, da je prepovedano parkiranje.
Če parkirate ali ustavljate ob vozišču v naselju, lahko to storite samo tam, kjer je to dovoljeno in je cesta dovolj široka. Na dvosmerni cesti po možnosti ob desnem robu, na enosmerni cesti pa tudi ob levem robu. Na cesti zunaj naselja ustavite ali parkirate vozilo vedno zunaj vozišča.
Parkiranje je prepovedano na pločniku oziroma na stezi za pešce, razen tam, kjer je to urejeno s prometnimi znaki, na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu na avtocesti, na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil in na avtobusnih postajališčih, dovoljena pa je ustavitev na takem postajališču, ki je izven vozišča in če s tem ni oviran avtobusni promet.
MARKO KRAŠOVEC
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
^ Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
MEMŠSScS
Ime in priimek:__
NAROCILNICA
Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 12. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 13. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko; 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novicé, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
POLETNE
KlR»Sf!
\ VWK.	Ů.
•i-H/ *
SOBOTA, 14. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Župan Lojze Posedel in Simona Brglez s skupino izletnikov pred vhodom v jamo Pekel.
Pekel, v katerem je hladno
NEDELJA, 15. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 16. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 17. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi; 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Poletne norosti vsak četrtek poskrbijo za razmigova-nje malih sivih celic, z namigom pa skušamo pomagati, da bralci in poslušalci čim prej odkrijejo, kam smo se skrih in kaj počnemo. Namig »razlaga« je bolj koristil v drugem delu, saj so radijski poslušalci kar nekaj časa odkrivali, kam se je skrila ekipa Novega tednika in Radia Celje. Kot iz topa je pravilni odgovor izstrelila Milena Pešec iz Petrovč, ki pa se je odločila, da sprejme nagrado in ne poskuša ugibati, kaj naša ekipa počne. Bil je vroč poletni dan, zato smo šli na hladno, v jamo Pekel, kjer je stalna temperatura 10 stopinj Celzija.
»Jama Pekel predstavlja najlepši biser štajerskega krasa. Po lepoti in ohranjenosti se lahko primerja s številnimi turističnimi jamami v Evropi,« sva z žalskim županom Lojzetom Posedelom med drugim razložila skupini obiskovalcev. Najin pozdrav seje začel tako, da sva opozorila na to, da pred jamo gledava hudiča. Župan Posedel me je popravil: »Ne, gledava lepo skupino turistov, ki so si prišli
pogledat našo jamo Pekel. Je pa res, da kdor ima malo domišljije vidi tudi hudiča pred vhodom v jamo Pekel, ki se tako imenuje, sicer pa j e v naši občini skoraj tako, kot bi bih v nebesih.« O tem, da je v peklu lepše kot v nebesih, pa je Posedel obiskovalcem pojasnil: »Predvsem je menda v peklu boljša družba. V jamo Pekel grem pogostokrat, tudi različnim delegacijam jo pokažemo.«
Žalski župan si skupaj z župnikom vsako leto ogleda božične prireditve v jami, kot pravi Posedel, pa je za ljudi tudi dobro, da si ogledajo, kako gresta župnik in župan skupaj v Pekel. Da pa je hudič iz »pekla« včasih tudi na delu, priča dogodek, ko so Lojzeta Posedela prvič povabili v jamo in ga namesto s pravim priimkom napovedali kot Lojzeta Peterleta.
Z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom sva se razlage in vloge turističnega vodnika lotila zares, naloga bralcev in poslušalcev pa je bila, da ugotovijo, kaj konkretno sva midva še posebej podrobno razložila skupini. V Hirističnem društvu Šempeter so nama po-
SREDA, 18. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
KUPON
Ime in priimek:_ Naslov:__
Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 18. avgusta.
sodili službeni jakni, župan je M tisti, ki je imel tudi jamarsko luč, da je lahko z njo opozoril na posebnosti, še posebej na tisto, ki smo jo iskali. Miloš Kužner iz Celje je ugotovil, da razlagava o največjem podzemnem slapu in si tako prislužil bon v vrednosti 10.000 tolarjev, prav tako pa tudi nagrado TD Šempeter. Gre za edini podzemni slap v Sloveniji, ki je na ogled, in edini v Evropi, ki pada štiri metre globoko, njegov ogled pa je možen od leta 1997. Vodnica po jami Marica pravi, da so že prej vedeli, da obstaja, vendar je bilo potrebno veliko dela, da so do njega speljali poti. V jami je še kar nekaj neraziskanih delov, kot na primer 8-me-trski vodni sifon za slapom, po katerem se je treba potapljati.
Poslušalci so ugibah, da govoriva o zgodovini, o nastanku kapnikov, vabiva na ogled, da celo pijeva kavico v jami, da župan razlaga, kako bodo v prihodnje izboljšali vhod v jamo, da v jami živi človeška ribica in podobno. Bralci Novega tednika so med drugim menili, da bomo šli v celjski arhiv, kjer bomo razlagali stare spise, med zanimivimi ugibanji pa je bilo tudi razkladanje v skladišču znanega celjskega podjetja. Med tistimi, ki so doslej ugibah, smo izžrebali Veroniko Srebočan iz Šmartnega v Rožni dolini, ki jo nagrada občine Žalec čaka v našem oglasnem oddelku. Če boste bralci Novega tednika izrezali kupon in ugotovili, kam se bomo skrili in kaj bomo tam počeli, boste dobili posebno nagrado. Če nih če ne bo odgovoril pravilno, bomo med odgovori izžrebali nekoga, ki bo prejel tolažil-no nagrado. Namig za prihodnji teden je krtača.
SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN
20 VROČIH RADIA CELJE
D-MAR00N5 (1| AY-MATT BIANCO H1 -LUKA	jljl
IEUVEIN-
PRIVATE PARKI;NGmqn|ka puCelj jgj
HI
II - LEELOOJAMAIS (4)
9.	BISERI V OČEH-ROK KOSMAČ (2|
10.	IfTEABOM - MAYA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
LOLA'S THEME - SHAPE SHIFTERS MAISIANU1UD0RT1-IWGRID i
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
HAVANA-
MZ HEKTOR FEAT. CALIFORNIA POLNA LUNA-KUMER DOMEN
Pavla Stalekar. Slomškov trg 7. Celje Alojz Kopušar, Kvedrova 66. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje
Lestvico 20 vraàh lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	BANJO, FLAVTA, SAKSOFON -NAVWANKH	(
2.	LEDENE SOLZE-M00RUANI |
3.	TRINAJST JE SREČNA ŠTEVIKA -VERED	I
4.	STARI GRAD-ZALOŽNIK |
5.	DALEČ PROČ-ZREŠKA POMLAD |
Predlog za lestvico:
ZVEZDE V JEZERU-ANS. MARJANA DROFEMKA
SLOVENSKIH 5 plus
1. POZABI KAR SE TI ZGODILO JE-
2.	DNEVI SAMOTE-BOBRI
3.	MARJETKA-OBJEM
4.	VESELA DRUŽBA-GORENJSKI KVINTET
5.	KUKAVCA-STRICI
Mihaela Švigeli Švabova4. Celje Jožica Slivnika., Grajski trg 41. Vitanje
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsá ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 C#
HM2
90,6 95,1 95,9 100,3

Bik je šel vasovat
Šesturna pastirska pot iz Strelovca na Grofičko
Robanov kot je moj naj-iubši planinski kraj in dru-j dom, tudi zaradi dolgo-etnega poznanstva z doma-ini, ki èo mi pomagali od-riti številne skrite kotičke e doline.
Že pred leti mi je Barbara ;oban omenila pot, ki se vije l Strelovca na Grofičko. Po-lebnost predstavljajo pred-jsem čudoviti naravni preho-pastirski stan pod Utami l nebeški mir. Vsi ti presež-oiki so me prepričali, da je redno poizkusiti. Kljub ne-aterim napotkom, ki sem jih obil, mi v prvo ni uspelo raz-ozlati začetka poti. Kasneje ni jo je dokaj nazorno opisal »lega Bojan, ki je že nekaj-rat obiskal domovino gam-ov in številnih planinskih rož. Pred kratkim, ko sva se z imilom potepala okoli Rač-áh vrat na Raduhi, so na plato privrele najine dolgoletne želje. Počakati sva mora-kar nekaj tednov, da so se iremenske razmere v gorah lormalizirale. Kljub precejšni vročini z malo možnosti p kakšno popoldansko ne-jhto, sva se sredi tedna ob vitu odpeljala v Robanov kot. Jebo je bilo jasno, le vidlji-pst je bila zaradi nekajdnevne hude vročine malo slab-\ Vožnja do vznožja Ickma-aove planine je bila začinje-opozorilno tablo Pozor, lud bik. Moje rdeče pokri-valo je tako lepo ostalo globoko v nahrbtniku, da ne bi bilo povod za kakšno bližnje srečanje. Na planini sta pasli samo dve kravi, ki ústa kazali znakov napadal-losti. Prijetna hoja po goz-hi proti Strelovcu je minila iredvsem v znamenju štetja levilnih mravljišč. Zaradi ivčjega pozvanjanja na ome-ijenem vrhu sva se odločila, da ga obiščeva ob kakšni dru-} priložnosti. Tako sva se na-»tila proti Movzniku, kjer ie začne omenjena pot. Po uri hoje od avtomobila sva le bila pri razcepu poti, kjer se markirana steza spušča pro-ikoči na Klemenči jami, najina pa se je postopoma dvigovala proti sedelcu. Temu je sledil sestop po grapi, kjer se je bolje držati desnega roba. Ob primerni pazljivosti se po približno 60 metrih opa-
zi drobna stezica, ki pelje desno v gozd v smeri stolpiča. V gozdu sem pričakoval zloglasne plošče, ki naj bi bile ključ te poti. Zaradi bogatih oprimkov in dokaj trdne skale je prečenje minilo, ne da bi se »plezanje« prav začelo, in že sva stala na melišču, ki naju je pripeljalo do pastirskega stana.
Vse močnejše opoldansko sonce naju je prepodilo iz tega rajskega kotička. Pot je zavila po pobočju navzgor, kjer ni manjkalo naloženih skal. Zavila sva levo in po krajšem žlebu prišla do polic, ki so vodile na levo na travnati greben. Prečila sva pobočje do naslednjega grebena, kjer se je nakazana stezica začela strmo vzpenjati. Ker sva se odločila, da greva v levo grapo, sva si vzpon malce otežila. Dejanska pot pelje po desni grapi, po kateri je hoja precej lažja. Do vrha Ut sva opravila z nezahtevnim grebenom, kjer sva telovadila levo in desno in na severozahodu opazovala Rinke, Skuto in Mrzlo goro. Malo daljši in bolj zahteven je bil greben do vrha Grofičke, kjer pelje pot čez številno ruševje in krušljive odstavke.
Vrh Grofičke naju je pričakal »deviško«, saj v vpisni knjigi ni bilo podatkov, da bi naju tega dne kdo prehitel. Čez čas, ko so se pojavili prvi oblaki, se je zaslišal glas s poti, ki pripelje iz Klemen-če jame. Po markirani poti sva se spustila v dolino. Steza je precej krušljiva in zato nevarna. Nekajkrat sem se le s težavo ujel, ko se mi je izpod nog splazil kup kamenja. Po slabi uri sva bila pri razcepu poti, kjer sva zavila nazaj proti Strelovcu. Steza se je ves čas rahlo vzpenjala med številnimi macesni in gorskimi cvetlicami, med katerimi so izstopale pogačice in zlato jabolko. Zadnje metre pred Ickmanovo planino, ko sva že sanjala o hladnem pivu, naju je prešinila misel na hudega bika. Toda tudi tokrat se hudobnež ni prikazal. Verjetno si je vzel nekaj dni »dopusta« in odšel na obisk h kakšni vaški lepotici v dolino.
FRANCI HORVAT
90,6 95,1
r»™
Pastirski stan pod Utami
poglej in odpotuj!
PARIZ IN DISNEYLAND
avtobusni izlet Versailles.
25.8/5D/NZ 39.900 GRČIJA, Krf z ladjo
Sončkov klub. 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT) 14.8/7-10D/NZ 49.900 CRES, Soni kov klub 2* Ki men, bogata vsebina ; brezplačno do 12 let
14-8/7 D/POl -53.900 MURTER, Sončkov ki
3* Borovnik. bogata klubs» vsebina, breplačno do 12 I
14.8/7 O/POL -55.710 ČRNA GORA. Sončkov klub
2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje
28.8/7-9D/POL 61.900 BOLGARIJA
2* Bulevard. poleti iz Ljubljane ali Maribora, sobe imajo klimo
16.8/7 D/NZ 79.900 TURČIJA, Antalija
3* Alanya Princess, polet b Ljubljane (140 samo 110.700 SIT) 15.8/7D/NZ 81.200 EGIPT, križaijanj* po
SONČEK
TU I potovalni center
Celje 03/425 46 40 Telefonska prodaja:
NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Povrnite svoji koži sijaj, prožnost in mehkobo. Privoščite si nego obraza s kozmetično linijo SOTHYS.
V petek, 13. 8. 2004 vabljeni na Sončno teraso. Preživeli boste prijeten večer ob glasbi dua Can-Can In s harmonikarjem Dejanom Kušerjem.
Obiščite naše spletne strani:
ZDRAVILIŠČE	www.zdravilisce-lasko.si
LAŠKO	Tel. 03-7345-122; info@zdravilisce-
^^ turistična asendja I TOMA CtUE VtUMJE KOP« PORTOROŽ I	«-» I* ja^x p.p.42.3000Mje.Slovenija I .,Z!i Tel 0342b4300,Fan:0342843221 kokr 0mí33ko
169.900 SIT, DURAJ. 25.9, 2 dni, 19.900 SIT, HADOVI L BAV., 189 , 2 dill. 28.800 SIT, all 24.9, J dni, 58.200 SIT, C RADOVI J CtSKE, 24.9, 5 dni. 43 200 SIT, TOSCAN* IN 0T0« HIA, 24.9. 3 dni, 44 400 SIT, 99.800 sit, SKIUiA 1, 25.9, 4 dni. 86.400 sit, SARDINIJA 1 (krlžarjenlel, 8.10, 4 dni, 65.800 sni VELI U ÎPARSXJ KMC, 19.9, 7 dni, 158.400 sit...	
VSAK TEDEN DO OKTOBRA. 7 J0CKEI v, polni p, 56.900 SIT, PMK—, polni p, 66.600 SIT, I	dni: 13.08.: H0TH B LANCA AURORA, polni p., 35.700 SIT, J0CKER "/*", polni p, 65.000 SIT, HOTEL ANGELIH IBVEZN0 DOPLAČILO AVTOBUSNI PREVOZ: 26.000 SIT
HRVAŠKA: 21.8.. 7 dni, najem: PAMA6. 88.200 SIT, NOVIGRAD, APP 1 /2, Od 73 SV. PETAR, APP KOLEN 10, 1/ 4, 7 dni, 10 dni, 149.500 SIT, STARI GRM, HOTEL I	app 1 / 2, 44.100 SIT, app 1 /4, 67.200 SIT, app 1 /6, :.500 SIT, app 1/ 4, Od 113.400 SIT, 1 /6, Od 140.700 SIT, 96.600 SIT. 10 dni, 119.900 SIT, 1/ 6, 7 dni, 115.500 SIT, UJM, otroci do 12 let na dod. let gratis! Slovenija, pestra nia pri min. 3 dnevnem bivanju že n 2.900 sit/k na dani
mmu
95,9 100,3
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004! PIAĆ1L0 NA 12 OBROKOV!
■ ^■i.'.'i^ H,1":,!!
Glider s
Gosposka ulica 7,3000 Celje to^/V^fVVSS^i/?) tel: 03 490 03 36 JilVIMMI www.zniders.com	w	*J
ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE i LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 1 OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKUČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. s
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
DUBROVNIK
Najbližje dogajanju staremu mestu VILA GRADAC 15., 22.8.
49.900
BUS, T.HZ
ELAFITSKI OTOK SIPAN HOTEL ŠIPAN 15., 22., 29.8., 5.9.
LETALO,7" POLP. 69.900 BUS,7*P0LP. 49.900
OREBIC-PERNA
Najlepša peščena plaža
H. KOMOR 15., 22., 29.8., 5.9. LETALO, 7« POLP. 59.900
BUS,7«P0LP. 41.900
MLJET
Nacionalni park-oaza miru
H. MLJET 29.8., 5.9. LETALO, 7x POLP. 69.900 BUS.7XP0LP. 49.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA01 75 06170

NASVETI
OD KOD PRAZNIKI?
Sveti Rok, varuh rok in nog
V nedeljo bo velik praznik, ki se ga je med ljudmi prijelo ime veliki šmaren, uradno pa se imenuje Marijino vnebovzetje. O Mariji smo govorili že prejšnji teden, zato bomo danes pozornost namenili francoskemu romarju sv. Roku.
O njegovem življenju obstaja le peščica resničnih po- . datkov. Zanesljivo vemo, da se je rodil konec 13. stoletja v francoskem mestu Montpellier in da je med kugo v Italiji skrbel za bolnike. Legenda pa ve povedati veliko več. Starša, ki ju je izgubil še pred dvajsetim letom, naj bi ga izprosila od Boga. Po njuni smrti je prodal večino posesti, izkupiček razdelil med reveže in se odpravil na božjo pot v večno mesto. Na poti je pokazal svoj dar zdravljenja ran. Neštete obolele za kugo je ozdravil le z znamenjem križa in v Rimu rešil ogromno že na pol mrtvih ljudi. Nazaj grede proti domu se je še sam naležel črne smrti. Zavlekel se je v zapuščeno kočo, kamor mu je kruh prinašal pes iz sosednjega gradu. Graščak je opazil, kako je z mize vzel kruh in izginil
v neznano. Nekoč mu je sledil do kolibe, kjer je našel Roka v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Roku se je zdravje počasi vračalo, zato se je napotil naprej proti domu. Bolezen ga je zelo spremenila, zato ga ni nihče v rojstnem mestu prepoznal. Menili so, da je ovadiih in ga vrgli v ječo. Po petih letih se je ječa razsvetlila, vanjo je vstopil sam Jezus in romarja povabil k sebi v nebesa.
Čaščenje sv. Roka se je razširilo v 15. stoletju, ko so njegove relikvije prenesli v Benetke. Znamenit je postal ob trgovskih poteh in tam, kjer je razsajala kuga. V Benetkah so njemu na čast zgradili cerkev San Rocco. Na meji med Francijo in Španijo je še danes živ običaj, da na hiše napišejo začetnice VSR - Vive Saint Roche - kar pomeni živel sv. Rok. Njegove božje poti so se razširile po številnih evropskih krajih. V Nemčiji je najbolj znana na Rochus Ber-gu v Bingenu, kjer je bila v 18. stoletju ustanovljena tudi bratovščina sv. Roka. Sv. Rok se je pridružil sv. Boštjanu in sv. Rozaliji kot najpomem-
bnejši zavetnik proti kugi. To vlogo je dobil leta 1414 na cerkvenem zboru v Konstan-zi, ko je izbruhnila kuga. V krajih južno od Drave in na Hrvaškem je v 17. stoletju nadomestil sv. Boštjana, na Hrvaškem je postal celo deželni patron. Tudi pri nas so ga od nekdaj častili kot velikega pri-prošnjika. Posvečenih mu je mnogo cerkva, ob cestah pa je včasih njemu v čast stalo veliko kužnih znamenj. Najbolj slavni božji poti sv. Roka pri nas sta Dravlje pri Ljubljani in Brežice, na našem območju pa v Šmarju pri Jelšah. Znana je njegova cerkev na Rožniku nad Mozirjem. Podoba sv. Roka, ki kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša hlebček kruha v gobcu, je pripomogla, da se. mu priporočajo bolniki, ki imajo rane ali bolne noge. Ljudje so mu zaradi imena hitro dodali še zavetništvo nad rokami. Na splošno velja, da »drži roko« nad vsemi udi. Je tudi zavetnik vseh, ki imajo opravka z ostrino - zlasti šivilj in krojačev, ki na ta dan včasih niso delali. Svetnik varuje tudi roke in noge tudi tesarjem in zidarjem, kmetje pa
Piše: PAVLA KLINER
so se na njegov god radi vzdržali dela. Za svojega pa so ga vzeli še zdravniki, saj je tudi Rok pomagal bolnikom. Zaradi prijateljstva s kužkom velja tudi za zavetnika živali in živine. Varuje pa tudi pred kačjim pikom in mišjo nadlogo. »Pomagaj ti Bog in sveti Rok« pa so svoje dni rekli nesrečniku, ki je imel v življenju smolo.
V nedeljo bo v župniji Šmarje pri Jelšah tudi veliko slavje na čast sv. Roka, ko priroma množica romarjev od vsepovsod. Prvi romarski shod bo ob 17. uri, osrednje slavje pa bo v ponedeljek, vodil ga bo dr. Janez Gril, odgovorni urednik tednika Družina.
TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED
Četrtek, 12. avgust: Srečali se bosta Luna in Venera, kar pomeni pozitiven vpliv na vseh področjih - veselje, dobra volja, razrešitev težav, ugodni vplivi na finančnem področju. Lahko se začne nova zveza ali dogovori zanjo, mogoči so tudi različni načrti v ljubezni in partnerstvu.
Petek, 13. avgust: Zlovešč dan, ki ga bo zaznamoval tudi vpliv Lune na Saturn. Resnoben dan, nekoliko vraževeren in obdan s skrivnostno energijo. Notranji strahovi bodo izrazitejši kot ostale dni in le z dobro voljo in velikim optimizmom se jim bomo lahko postavili po robu.
Sobota, 14. avgust: Dopoldne bo naše razpoloženje resnobno, vendar bo vpliv Lune v Levu sprostil prenapeto energijo. Zaradi močne ognjene energije bomo želeli narediti nekaj zares drznega. Povečana bo želja po ljubezni, strast pa bo prevladovala nad čustvi.
Nedelja, 15. avgust: Dan bo umirjen, kljub temu, da se bo v nas porajala želja po družabnih srečanjih in stikih z različnimi ljudmi. V ospredju bosta ustvarjalnost in privlačen izgled, ki bosta marsikoga potisnila v razmišljanje o kakšni lepotni kuri.
Ponedeljek, 16. avgust: Noč bo nemirna zaradi Lune v Levu, sanje pa zelo izrazite. Dobro jih preučite, morda vam bodo dale kakšen namig, še posebej kar se tiče ljubezni. Popoldne bo Luna prestopila v Devico, občutljivi in obremenjeni s težavami bomo, zato previdnost zlasti zvečer ne bo odveč.
Torek, 17. avgust: Luna bo aktivirala planet komunikacije, zato bomo preobčutljivi in miselno raztreseni, mimogrede bomo naredili napako, ki jo bomo v prihodnjih dneh težko popravili. Skušajmo uskladiti misli in razum, pri čemer nam bodo v pomoč sprostilne tehnike in meditacija.
Sreda, 18. avgust Vpliva Lune in Jupitra nas bosta popê-ljala na oblak sreče, okoliščine bodo naklonjene predvsem rojenim v znamenju device. Počutje bo pozitivno, ravno tako razpoloženje. Dan bo primeren za urejanje nejasnosti iz preteklosti.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61
(250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
Za zdrave in sijoče oči
Izberite in nosite primerna sončna in korektivna očala (leče) - naprezanje oči, stiskanje in mežikanje botrujejo pojavu drobnih gubic okrog oči, med delom pred računalniškim ekranom večkrat počivajte (vsaj vsako uro), privoščite si očesno telovadbo, vnetje očesne veznice pozdravite z oblogami, kapljicami in počitkom v temnem prostoru.
Če vas motijo podočnjaki, otekle veke, gube in gubice, temni kolobarji okrog oči in podobne nadloge, poskrbite, da boste uživali dovolj vode, se veliko gibali, dovolj počivali in spali, iz jedilnika črtali preveč začinjene, mastne in slane jedi, obenem pa spali na hrbtu, z dvignjenim, srednje trdim zglavjem. Kavo in pravi čaj ter ostala poživila uživajte zmerno, alkoholu se raje odpovejte. Pozorni bodite tudi na ličila. Če opažate otekanje, srbenje in pordelost oči in okoliške, kože, izbirajte le kakovostne antialergijske preparate, obenem pa vsak večer pred
Gradite ali posodabljate vaše ogrevanje?
V Viessmannovem infomobilu vam predstavljamo nov program stenskih plinskih kotlov ter kotle na olje. Kot novost si lahko ogledate tudi kotel na trdo gorivo v obratovanju.
Design ugaja. Tehnika prepriča.
Doživite nov design ter prednosti vrhunske ogrevalne tehnike. Izkoristite enkratno priložnost brezplačnega svetovanja in nas obiščite v
m i
Viessmann d.o.o.	^^^Hi |/||/|
C. XIV. divizije 116a	U|
2000 MARIBOR	Icu-
telefon: 02 480 55 50
Celju, dne 18. avgusta
pred hotelom Astor (bivši Merx) od 08.00 - 12.00 ure
spanjem natančno odstranite ves make-up z oči in jim privoščite kakovostno vlažilno-hranilno sredstvo za nego tega občutljivega predela.
Prav tako se resno lotite zdravljenja vnetij, bolezni in motenj delovanja oči in obo-česnega tkiva. Tlidi težave z zobmi, vnetja nosu in ustne votline lahko pripomorejo k težavam z očmi. Kadar ste utrujeni in izmučeni, si privoščite vsaj nekaj počitka, ki bo ugodno delovala tudi na oči in pa očesno telovadbo (kroženje v vse smeri z zaprtimi očmi) ter previdno, blago masažo predela okrog oči. Oboje lahko izvajate tudi med odmori pri delu z računalnikom, branjem, pisanjem, risanjem ...
AB
RADI O BALKAN
VSAK TOREK P0 19. URI-95,1 95,9 100,3 90,6 Mhz
od Istan bula do Dunaja, od transa do fmle, glasbena oddaja za vse sosede in hajduke, didžeje in predsednike...
TOREK, 24. AVGUSTA, OD 19. DO 22. URE
V ŽIVO NA ŠPICI V CELJU!
GLASBENE ŽELJE, NAGRADNE VSTOPNICE ZA KONCERT ŽELJKA JOKSIMOVIĆA, ROŠTILJADA, ČESTITKE IN POZDRAVI, NOGOMET
m/K/SPEKTAKEL NA SP/C/ kV CELJU, u petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri
ŽEUKO .
joKstmm
s simfoničnim orkestrom Edini koncert poleti v Sloveniji
PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA, OGLASNI ODDELEK NT&RC CELJE, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA, MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko interneta: www.vstopnice.com
briliant 0,20 et
www.slowatch.si
Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10
QAL
ER i JO)
OKVIR
r--- _ . ---n-----,1	
[akcija	poletno veselje ^ Oddih v poletnem vrtu bo še prijetnejši ob pogledu na cveto-če balkone, na zeleno trato ter na gredice in drevje polne zdravih plodov. Vse pripomočke in tudi nasvet, kako vrt ohra- ^^ niti lep vse dolgo in vroče poletje, pa bomo našli v posloval- «X EL*. i « V
1 VRTNICE v lončku 1 samo 599 SIT*	
Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjsl	nicah Kalia. www.kalia.si Vrtni center Prodajalna Butik cvetlic Kidričeva c., Celje Stanetova 21, Celje MC, Opekarniška 9, Celje 04 tel.: 03 / 491-75-40 tel.: 03 / 548-42-32 tel: 03 / 541 06 92 ■a c. 242, Ljubljana
V RAZK£>ŠjU ČASA
Slowatoh Celje, CELEIAPARK
- ure: Omega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, D&G, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio.
slc\\atch
Poletne modne tarče
ZAČIMBE NA VRTU
Pehtran
Domovina pehtrana je južna Evropa. Včasih so ljudje verjeli, da jih šopek pehtrana, ki je skrit v obleki, varuje pred kačjimi piki. Danes ga najdemo v nasadih ali podivjano po skalnih ipobočjih v večini evropskih dežel.
Zraste do višine okoli 130 centimetrov. Ima svetlozelene dolge suličaste liste. Pri nas sta na razpolago francoski in ruski tip pehtrana. Manj xlporen je francoski. Težko prenaša zimo na troštem. Zraste do 1 metra. Uspeva na dobro Ireniranih tleh, na soncu in v zavetrju. Raz-nnožuje se vegetativno. Grmi se močno razrastejo, zato je priporočljivo, da so med seboj oddaljeni vsaj 70 centimetrov. Lahko ga gojimo tudi v lončkih, vendar bo ostal nižji. Ruski pehtran je višji, manj aromatičen in torej manj kakovosten. Moramo ga pleti in zalivati. Primerno je, da ga vsaka 4 leta izkopljemo in presadimo.
Ima prijeten vonj ter oster in rahlo grenak okus. Vsebuje čreslovino, grenčino in eterično olje. Kot začimbo uporabljamo lističe in vršičke, saj obdržijo aromo. Lističe, ki jih nameravamo sušiti, moramo pobrati pred začetkom cvetenja. Predvsem je priljubljen v francoski ,kuhinji. Dodajamo ga najrazličnejšim jedem kot so juhe, perutnina, teletina, ovčetina, omake, zelenjavne priloge, pesa, bučke. Pri nas so seveda zelo priljubljeni pehtranova potica in pehtranovi štruklji. Odličen recept za pehtra-novo potico najdemo v Kuharskih bukvah Radia Celje. Okusen je tudi pehtranov kis. V steklenico s širšim vratom damo do polovice narezanega pehtrana. Nanj nalijemo dober vinski kis in zapremo s platneno kipico. Po štirih tednih, lahko tudi nekaj dni prej, kis precedimo. Nalijemo ga v drugo steklenico, ld jo dobro zapremo in shranimo. Pehtran uporabljajo celo v kozmetični industriji pri izdelavi parfumov.
Pehtranovi štruklji (za približno 6 oseb)
Za testo potrebujemo: 60 dag moke, žlič-! ko soli, 2 dag kvasa, 2 dag sladkorja, 5 dag
- nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil, velika izbira srebrnega nakita
Priznajte, prva asociacija ob besedi tarča se vam po-fodi na tisti predmet s koncentričnimi polji, v katerega se strelja. Takole za zabavo, za vajo ali na tekmovanju. Lahko pa je vse prej |iot zabavna strelska tar-a tudi človek, stavba, letalo ...
Kakšen fizik bi takoj »ustrelil« s pojasnilom, da je tarča priprava, na katero se ismeri Curek delcev pri prou-ievanju reakcij med atomi in itomskimi jedri ... Tarča je lahko oseba ali stvar, na katero »letijo« šale, zbadljivke.
kritike... Saj veste - ne vem, zakaj si prijatelji vedno vzamejo mene za tarčo... In kaj bi k temu dodali kreatorji Paco Rabanne, Anna Molinari, Romeo Gigli in še kakšen? Vsi v en glas bi nam brez znanstvenih razlag in filozofiranj -zagotovili, da je tarča - preprosto letošnji modni motiv, ki jim je še posebej pri srcu!
Pa še verjamemo jim - ko pogledamo prikupne, neprikrito ironične, romantično lebdeče, pop-artovsko razgibane, psihadelično zapeljive ... tarče. Na oblačilih kajpada.
Kot polžasto zaviti krogi, računalniško izdelani, futu-ristično prelivajoči se motivi, spiralasto naviti bleščeči okraski, ki ustvarjajo efekt računalniške zgoščenke ali preprostih dvobarvnih krogov, ki jih lahko na oblačilo tudi prišijemo kot aplikacije, nemara jih celo naslikamo s tekstilnimi barvami ...
Je treba še kaj dodati? Ja, če ste na posezonskih razprodajah v afektu »ugrabili« kakšno cunjico, ki se je doma izkazala za malce dolgočasno, jo kar sami
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
spremenite. In z nekaj domišljije postanite - modna tarča, ki jo bodo občudujoči pogledi le težko zgrešili ...
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje lelefon: 03/5 485 028
Tudi poleti potrebujejo
vrtnice redno nego
maščobe, celo jajce, 3 del mleka, žlice kisle smetane. Zamešano in pregneteno kvašeno testo naj vzhaja 1 do 2 uri.
Nadev: 1/4 1 smetane, 2 jajci, žlico sladkorja, 4 žlice drobtin, pest drobno narezanega pehtrana.
Smetano žvrkljamo z jajcema in sladkorjem. Dodamo drobtine in pehtran. Nadev namažemo na tanko zvaljano kvašeno testo. Tesno ga zvijemo. Razdelimo ga v štruklje, razrežemo in položimo na pomazano pločevino. Med štruklji naj bo 3 centimetre prostora. Vzhajane štruklje pomažemo z jajcem in pečemo 45 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
SUZANA SUHOLEŽNIK
Vrtnice dobro uspevajo na rahlih in zračnih tleh. Posebno letos, ko je veliko dežja in so tla zbita, redno okopavamo in rahljamo zemljo okoli vrtnic. Okopavamo previdno, da ne poškodujemo korenin, obenem lahko tudi pognojimo z mineralnim gnojilom. Zastirko v deževnem poletju uporabljamo previdno, saj imajo rastline dovolj vlage.
Odstranjevanje odevetelih poganjkov
Je nujno opravilo. Če tega ne storimo, bo rastlina porabila hranilne snovi za tvorbo semena, namesto za nove poganjke, ki bodo zopet bogato cveteli. Z odstranjevanjem preprečimo tudi širjenje sive plesni, ki se rada po-
javi na odevetelih delih rastline in se širi na zdrave popke.
Redno odstranjevanje »divjakov«
»Divjaki« so bujni poganjki, ki rastejo iz korenin pod cepljenim mestom. Redno jih odstranjuje-
Dognojevanje
Zaradi obilnega dežja, se hranilne snovi hitreje izpirajo, zato moramo rastline dodatno pognojiti z mineralnim gnojilom NPK.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Vrtnice redno pregledujemo in po potrebi škropimo proti plesnim, čmi listni pegavosti, gosenicam in seveda listnim ušem, ki jih je letos veliko in se rade naselijo na vršičke poganjkov ter prenašajo prej naštete bolezni.
TATJANA BRUMAT

•M
NAJBOLJŠI PEUGEOT LIZING TA HIP
Podi^utCDK izjwnno ponudbo: 3,07-odscotna Boni ob
Vei informaci) pn pooblaiiomh prodajalcih »oni Peugeot in na
TO NI POMOTA!
www.pwgeot.si
ZA AUTOMOBILISTE
NOVI TEDNU
Še ta mesec bo začela češ-ia..Škoda prodajati nekoliko prenovljeno fabio oziroma modelsko leto 2005. Spremenili so masko motorja, odbijače in luči, nekaj manjših sprememb pa je tudi na zadnjem delu avtomobila.
Najcenejši na
Poljskem
Kot ugotavlja Evropska unija, je fiat panda na Poljskem najcenjši avto v uniji. 1\idi sicer so avtomobili nižjih razredov na Poljskem najcenejši, medtem ko so avtomobili višjih razredov dražji kot drugje. Na splošno velja, da so avtomobili v novih članica cenejši kot v drugih članicah EU.
Tako so na Poljskem cene v povprečju za devet odstotkov nižje kot denimo na Finskem, kjer so avtomobili najcenejši med starejšimi članicami EU. Že precej časa je znano, da so avtomobili najdražji v Nemčiji (za deset odstotkov višje cene kot na Finskem). Zanimive so tudi podražitve. Tako so bili maja letos avtomobili za 0,9 odstotka dražji kot maja lani, medtem ko je bila povprečna inflacija 2,4 odstotka. Zgolj v petih državah EU, med njimi je tudi Slovenija, so se avtomobili podražili bolj kot je lani zrasla inflacija. V primerjavo je bilo zajeto 90 najbolje prodajanih vozil.
Prenovili fabio
TOLAR DO BREZSKRBNOSTI
AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT
TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, • pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili in polnega avtomobilskega kaska -» razširi-avtomobilsko zavarovanje za osebna in tev zavarovalnega kritja na avtomobilsko kombinirana vozila:	asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja.
• pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno ali polnega avtomobilskega kaska -» razširi- leto. tev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar;
trîglav
ibra audi
Jaguar concept 8 zaenkrat še kot študija
Jaguar concept 8
Britanski Jaguar je že pred časom poslal na trg povsem novega XJ, svoj doslej največji avto.
Zdaj ponujajo še študijo z oznako concept 8; avto je bil predstavljen na newyorškem avtomobilskem salonu in je v bistvu nekoliko predelana in spremenjena izvedenka XJ. Navzven so za to vozilo značilna 21-palčna lita pla-
tišča, iz aluminija narejena karoserija, zatemnjena stel kla, v notranjosti pa je skoj raj vse podrejeno udobju. Za pogon naj bi skrbel 4,2-litPj ski V8-bencinski motor, ki bo I razvil 400 KM in imel 553 Nm navora. Po tovarniških podatkih naj bi do 100 km/ h pospešil v petih sekundah, najvišja hitrost bo omejena na 250 km/h.
A3 sportback
Novi BMW M5 ne bo vsak žep in vsako garažo.
Rojen novi M5
Sedaj res ni nobenega dvoma več: novi BMW M5, najmočnejši serijski avto v ponudbi nemške avtomobilske hiše, je tik pred tem, da zapelje v trgovine.
Navzven bo ponujal podobo nove petice, vendar z nekaj manjšimi karoserijskimi posegi (širši blatniki, večja in širša kolesa, bolj k tlom potisnjena karoserija...). M5 je v programu tovarne že dobrih dvajset let, pri čemer so doslej prodali približno 20 tisoč avtomobilov, kar glede na ceno ni malo. Tisto, kar je pri novem M5 najpomem-
bnejše, je seveda motor, je desetvaljnik V-postaviu pravi tehnični čudež, ki prt naša veliko tistega, kar poz najo v Fl. Pet litrov gibn prostornine bo zmoglo pc nuditi 507 KM, zraven b 520 Nm navora, kar pomq ni, da bo moči na pretek a! morda celo preveč. O konť nih zmogljivostih pravzapra nima smisla pisati, saj bo eden najhitrejših serijskih a\ tomobilov (pospešek do 1(1 km/h v manj kot petih sekui dah), ki pa seveda ne bo z vsak žep in ne za veliko gi raž.
Lani je nemški Audi postavil na svetlo novega A3 v trivratni izvedbi in napovedal, da bo kmalu na voljo tudi s petimi vrati. Sedaj predstavlja tudi to različico, slovenskim kupcem pa bo na voljo septembra.
Audi A3 s petimi vrati se imenuje sportback, kar pomeni, da naj bi zadovoljeval nekaj bolj dinamične kupce; običajno je ta oznaka rezervirana za izvedenke z manjšim številom vrat. Kakorkoli že, v dolžino je sportbac-ka za 428 centimetrov, kar je nekaj več kot pri A3 s tremi vrati, vse druge dimenzije pa so enake. Razlika je v prtljažniku, ki v osnovi ponuja 370 litrov prostora, kar je razmeroma zadovoljivo. Ponudba motorjev je zadovoljiva, saj jih bo na voljo sedem; zanimivo pa je, da je za začetek na voljo več bencinskih kot pa dizelskih variant. Tako sta na voljo dva bencinska motorja z gibno prostornino 1,6 litra, pa z
močjo 102 oziroma 115 KM. Sledi 2,0-litrski motor FS1 (neposreden vbrizg goriva) s 150 KM, temu motorju pa so dodali še turbinski polnilnik in tako ponuja 200 KM. Najmočnejši je 3,2-litrski šes-tvaljnik z 250 KM. Dizelska motorja sta dva, oba iz serije TD1. Prvi z gibno prostor-
nino 1,9 litra razvije 105, drugi pa pri prostornini 2,0 litra 140 KM. Menjalniki so štirje, in sicer ročni s petimi ali šestimi stopnjami ter samodejni DSG in 6-stopenj-ski tiptronic. Kupci bodo lahko izbirah tudi med tremi vrstami opreme in dvema pogonoma, torej med pogonom
na prednji kolesni par ali quattrom, kar je oznaka za 4x4. Kot načrtujejo, naj bi v letu dni naredili do 170 tisoč audijev A3 s tremi in petimi vrati; koliko naj bi jih prodali pri nas, še ni znano, bo pa sportback za kakšnih 500 evrov dražji od trivrat-ne izvedenke.
Audi A3 sportback bo imel pet vrat.
—--St. 32 -12. avgust 200a

Seat toledo kot študija
Španski Seat je že dolgo pri Volkswagnu, vendar zadnje čase dokaj samostojno in tudi izvirno načrtuje svoje avtomobile. Prav zdaj predstavljajo študijo novega toleda in treba je reči, da se ta v marsičem spogleduje s pred časom predstavljeno alteo, pa tudi, da je študija izvirna oziroma domiselna.
Od altee je toledo (na sliki) za dobrih 20 centimetrov daljši, to pa je prineslo tudi
velik prtljažnik, ki meri nič manj kot 500 litrov. Vozilo ima veliko stekleno strešno okno, posebnost pa so vsaj za zdaj kar 19-palčna lita platišča z ustreznimi pnevmatikami. Študiji toleda so namenili 2,0-litrski FSI bencinski motor s 150 KM. 1\idi notranjost kaže poseben posluh za obliko, vendar ob vsem tem še ni pravega odgovora na vprašanje, ali bo toledo nove generacije tudi v resnici videti tako kot sedanja študija.
Civic kot enoprostorec
Na osnovi civica so pri Hon-di razvili enoprostorski avtomobil, ki ima ta hip oznako FR-V. V dolžino bo meril 428 centimetrov, kar pomeni, da se bo primerjal s podobnimi avtomobili v razredu tako imenovanih kompaktnih enoprostorcev. Posebnost bo predstavljalo šest sedežev, razporejenih v dveh vrstah. Sedeže v zadnji vrsti bo mogoče zložiti v dno, nekako tako kot pri oplu zafiri in tudi nekaterih drugih avtomobilih. Kot napovedujejo, se bo ta honda na trgu pojavila konec leta, na voljo pa bo z dvema motorjema. 1,7-litrski bo ponujal 125 KM, dvolitrski pa 150 KM. V prvi polovici naslednjega leta bo na voljo še izvedenka z 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem in s 140 KM.
KATALIZATOR UNVERZALNI ŽE 00 28.000 SIT UTODCII HGNEMHt"	mu
«ll»»»IHfN»H	PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA
IN HLADILNIKI
Mariborsko ÍÓ, Celje LAMBDA SONDE-1 žici 7.080,00
I"> ««•■«•'«	-3žice 12.312,00
www.flvfodefireflnemer.si
Mitsubishi z grandisom
Eckhard Cordes, 53-letni Nemec, bo kmalu prevzel krmilo Mercedes Benza, sestavnega dela Daim-erChryslerja. Na tem položaju bo zamenjal dol-[oletnega prvega človeka MG prof. Jiirgena Hub-»erta.
Zamenjava na krmilu Mercedes Benza, nedvom-Do ene izmed najuglednejših avtomobilskih tovarn na obli, zbuja precej pozornosti, saj je bil za to mesto pred časom predviden Wolfgang Bernhard. îre za človeka, ki je, tako kot Cordes, zrasel zno-raj koncema DaimlerChrysler, vendar je bil po špionem prepričanju preveč radikalen. Zanimivo je tudi, da naj bi po sedanjih napovedih Cordes leta 008 zamenjal Jiirgena Schremppa, vodilnega člo-eka koncema DaimlerChrysler. Kakorkoli že, Cores bo imel kar precej dela, saj Mercedes Benz kljub semu ni tisto, kar je nekoč bil.
RO+SO
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o, Skaletova 13 (Hudinjo), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88
SKODA 0CTAV1A C0MBI 1,9 TDI 2000 2.200.000 VOLKSWAGEN POLO 1,9D 1999 1.250.000
AKCIJA ZA NOVA VOZILA LETNIK 20Q4!!!_
UGODNI KREDITI PREKO PORSCHE KREDIT IN UAS1N5!
PRODAJA NOVIH VOZIL Hl,: 425 40 80_
PRODAJA RABLJENIH VOZIL tel.: 491 16 00, Bežigrajska c^a!_
Mitsubishi se zadnja leta srečuje s precejšnjimi težavami. Pred nedavnim ga je doletelo še to, da se mu je odrekel pomemben lastnik (nemško-ameriški DaimlerChrysler), tako da mora tovarna v. marsikaterem pogledu začeti na novo.
Nov je tudi njen veliki enoprostorski avtomobil grandis. V dolžino ga je za omembe vrednih 476 centimetrov, njegova medosna razdalja je 283 centimetrov. Podoba tega mitsubishija je vsekakor
zanimiva in nič pusta. V notranjosti je lahko sedem sedežev v treh vrstah (dva spredaj, trije v sredini in še dva zadaj). Sedeže v drugi vrsti je mogoče zložiti in potisniti daleč naprej, vendar jih iz avta ne morete odstraniti, kar ni posebej ugodno. Prtljažnik lahko v najboljšem primeru ponudi 1.545 litrov prostora.
Grandis bo slovenskim kupcem na voljo le z bencinskim štirivaljnim motorjem z gibno prostornino 2,4 litra
in s 165 KM ter z 217 Nm navora, ki po tovarniških podatkih zmore največ 200 km/ h in do 100 km/h pospeši v desetih sekundah. Šele prihodnje leto bodo ponudili tudi dve izvedenki z dizelskima motorjema; oba bosta Volkswagnova z močjo 136 in 150 KM. Serijsko je opremljen s samodejno klimatsko napravo, šestimi zračnimi varnostnimi blazinami in tempomatom, za osnovno izvedenko pa bo treba odšteti 6,99 milijona tolarjev.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT a RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
motorna vozila
prodam
CITROEN AX 1,1 US, letnik 90,104.000 km,
rdeče barve, 5 vrat, prodam. Telefon 041 520-588.	4420
ŠKODO pick up, letnik 95, reg. do aprila 2005, prodamo. Telefon 5472-362, 031 583-257.	4628
GOlf, letnik 91, prodam. Telefon 041 794-161.	4760
MERCEDES 300 D, letnik 1979, neregistriran, vozen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 842-823,031 517-223.
4850
AX 1,1 i, tonik 1994, prevoženih 96.900 km,
reg. april 2005, lila platišča, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, zelena metalna batva, prodam za 295.000 SIT. Telefon 041 248-566. 4834 4835 R 51,5 diesel, reg. 12/04, rdeč, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam za 310.000 SIT. Telefon 041798-325.	Š554 FORD escort 1,4, letnik 93, rdeče kovinske barve, prodam za 220.000 SIT. Telefon 041 763-731. L 735 ŠKODO favorit 1,3, letnik 93, lepo ohranjeno, reg. še dva meseca, prodam. Telefon 031 278-790. 48n
031 20-50-60
OSEBNI avto VW posât 1,9 TD, letnik 1993, 170.000 km, rdeče barve, veliko dodatne opreme, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031366-541.	4879
OSEBNI avto Opel astra 1,6 dosic, letnik 2001, reg. do 7/2005, 5 vrai, 2«air-bag, sv, strešno okno, lita platišča..., prodam. Telefon 031 366-541. 48/9 PUNT01,155 sole, letnik 99,120.000 km, kovinsko srebrne barve, reg. 05/2, 5 vrat, vsa oprema, radio, zvočniki, prodamo za 880.000 SIT. Telefon 031 767-543.	Š560
SEAT ibiza, letnik 1993, rdeče barve, prodom. Telefon 041 725-757. šsei OPEL kadeti 1,3 Is, letnik 1986, modre barve, odlično ohranjen, vedno garaži-ran, brez rje, prodam. Poškodovana levi blatnik in leva vrata. Cena po dogovoru. Telefon 041 522-515.	4915
stroji
prodam
SAM0NAKUDALK0 Sip, puhalnik Tajfun, z
motorjem in krožne brane, 20 diskov, prodam. Telefon 051 263-857. 4463 PREDSETVENIK, malo rabljen in namizne škarje za razrez pločevine, do 3 mm, ugodno prodam. Telefon 041 858-725.
Ž 446
SAM0NAKLADALK0 za krmo, 17 m3, prodam ali menjam za govejo živino. Informacije po telefonu (03) 5778-648,041 292-345, vsak dan od 15. ure naprej.
4833
KOSILNICO Bûcher, starejši letnik, obnovljeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 763-587.	4622
SAM0NAKUDALK0 22 Sip prodam za
160.000 SIT. Telefon 031 280-810.
4728
TR0SILEC hlevskega gnoja Ig 30 Sip, ohranjen, vzdrževan, star 20 let, prodam. Telefon 041 758-819.	4756
SIL0REZNIC0 Eple in mlatilnico na popolno čiščenje prodam ali menjam za živino. Telefon 041921-772. 4832 ŠIVALNI stroj Bagat ugodno prodam. Telefon (03) 4920-011.	4793 STISKALNICO, 40 I in sadni mlin Lorber prodam. Telefon 570-7143. 4823
posest
prodam
VIKEND, v Pletovarjah-Dromlje, prodam.
Telefon (03) 5762-758,051 259-486.
4342
NA lepi sončni ravni legi v okolici Dramelj prodam zazidalne parcele. Telefon 051 321-925, (03) 5798-316. 4454 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave bi
valni vikend, večje stanovanje, nujno prodam. Telefon 041 628-674. 4522

NEPREMIČNINE
w.pgp-nepremicninc
HIŠO, mlajšo, urejeno, 2*80 m2 zemljišča, 581 m1, v bližini Zdravilišča Laško, prodam. V račun vzamemo stanovanje ali možnost obročnega plačevanja, cena 17.500.000 SIT. Telefon 041 229-850.
ŠMARTNO ob Paki. Dvodružinsko hišo, 200 m', zemljišča 4500 m', prodamo za 28.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405^28, (03)492-4130.	9899
BIZEUSK0. Zazidalno parcelo, približno 1000 m2, prodamo za 1.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)492-4130.
9899
ŠEMPETER. Stanovanjsko hišo, k ♦ m ♦ p, staro 50 let, prodamo za 18.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 492 4130.	9899
RIMSKE Toplice. Parcelo, delno kmetijsko, delno zazidalno, prodamo za 8.700.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)492-4130.	9899
ŽALEC. Samostojno poslovno stavbo, 32 m2, prodamo za 6.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 492-4130. 9899 UBOJE. Prodamo zidan vikend, 30 m1, cena 6.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405428, (03)492-4130.	9899
PARCELO, na lepem kraju, 12 arov, za brunarico ali čebelnjak, prodam. Telefon 547-2227.	4902 30 LET staro hišo, vel. cco 140 m' stanov, površine, na parceli 364 m', v Šercerjevi ulici, prodamo za 25 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje. www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4907 POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski cesti, cco 300 m' uporabne površine, na parceli cca 1500 m', primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4907 NOVEJŠO hišo na Škaforjevem hribu pri Žab no parceli 810 m2, prodamo za 43 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4907 BIVALNI vikend, 1.1996, vel. cca 85 m2, de, tel., v Hramšah pri Dobrni prodamo za 14 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,5482-002. 4907
_kupim_
STAREJŠO hišo v Celju, stanovanjske površine do 100 m', kupim. Telefon 031 834-881.	4733
PARCELO, približno 900 m', z gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo, 9*12, na relaciji Gomilsko-Braslovče, prodam. Telefon 041 377-646. 4582 PARCELO, v velikosti 7 arov, na njej so sadovnjak, vrt, vikend in trta brajde, nahaja se v bližini Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 051 219-363. 4712 STRMEC pri Sv. Florijanu 76. Prodom parcelo za vikend, v naravi, z nekaj gozda. Elektrika in telefon na parceli, voda poteka prek. Leži blizu glavne ceste, 4 km iz Rogatca. Cena 1,3 mio Sil. Telefon (03)5827-447.	4721
PR0ŽINSKA vos. Prodamo hišo, tri etaže, 15 let, vseljivo, cena 24.000.000 SIT. Telefon 041605-786.	Ž 441 PARCELO (vinograd, sadovnjak), v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 646-077. 4744 BIVALNI vikend z vinogradom prodam na lepi točki. Telefon 041 269-840. 4826 HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m, dvorišče 262 m. prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 427-0130.
4824
TERME Čatež. Prodam opremljeno apart-
majsko hišico. Telefon 041 631-198.
4823
HIŠO na deželi, okolka Slivniškega jezera, lepa lega, zelo ugodno prodamo, nudimo tudi stanovanjski kredit na daljše obdobje. Telefon 041649-549. ž 442 30 ki staro hišo (p» 2" 100 m1), 2 km iz Žalca, z gospodarskim objektom, pomožnim objektom, z vrtno teraso, na parceli 1450 m', prodamo. Telefon 041 341-639.	4870
STANOVANJSKO hišo, v Drešinji vosi, lepa, mirna lokadja, 130 m2 bivalne površine, 750 m! parcele, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo, cena 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankorjeva 8, 3000 Celje, telefon 490-0090 ali 031 541-592.	4881
BIVALNO zidanico v Ločah pri Poljčanah, cena 6,5 mio SIT, prodam. Telefon 041 505-655.	ž 445
PLANINA pri Sevnici. Dvostanovanjsko hišo in gradbeno parcelo, vredno ogleda, zelo ugodno prodamo. Telefon 031 596-163.	4896
POLZELA. Zazidljivo parcelo v velikosti 912 m2, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmaitnem 57 c, Celje.	4898
ZAZIDLJIVO porcelo v Celju kupim. Goto*.
takoj. Telefon 041 644-600. 4« KMETIJSKO zemljišče v Celju kupimo. Ti fon 041 644-600.	48f
oddam
V NAJEM oddamo poslovne prostore v v sti 77 m2 (proizvodna ali storitve dejavnost) in poslovne prostore, loče v skupni velikosti 207 m2, podjetja S« d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta M Celje (nasproti Interspara). Prostori J na voljo takoj. Vse informacije po tel nu 041693416, g. Germek.
HIŠO v okolici Šentjurja oddam v 1 Telefon 041 674-995,041 359-342. j
POSLOVNE prostore (približno 200 m
trgovinsko dejavnost ali skladišče, od mo v najem. Telefon (03) 7056401 041 693-699.	459)
CEUE. V neposredni bližini novega športni ga porka v Jamovi ulici oddamo v najed 55 m2 velik poslovni prostor za mirJ dejavnost. Najemnina 95.000 SIT m» sečno + tekoči stroški. Telefon 0417« 198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovou p., Gorka pri Šmartnem 57 c, Celje
PRITLIČNI poslovni prostor, vel. cca 20 J ob Mariborski c. oddamo ali prodamo a| 5,3 m». Prijaznost nepremičnine, Koct nova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727-301,5482-002. 490?
stanovanje
prodam"
EN0INP0LS0BN0 stanovanje na Otoku pn
dam. Telefon 040 701-048. DVOSOBNO stanovanje na Polzeli (S
4/4, bolkon, lepo uiejeno, ugodno pn damo. Kupcu uredimo vanjski kredit. Telefon 041 649-549.
_____________________________ Í4AÍ
DVOSOBNO stanovanje v Celju, na Otofc Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, S m2, vsi priključki, vseljivo takoj, prodi mo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva !>' 3000 Celje, telefon 490-0090 ali 031 541-592.	4881
J
/U.«r.; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432 - Št. 32 -12.
MALI OGLASI - INFORMACIJE

iZDePLBi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8, do 12. ure. Zadnji dan z; četrtek je ponedeljek do 17. ure.
so objav1|ani tudi ns spletnem mestu www.lzberl.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
(ISOKJERO, Otok, Juroeva ufeo, 23,5 m', pritličje, vsi priključki, prodamo, cena : 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telelon 4900090 ali 031 541-592.	4881
0SOBNO stanovanje, 71 m7,14.700.000 SIT, popolnoma obnovljeno (nova kopalnica + WC, nova PVC okna) in opremljeno trisobno stanovanje prodam. Telelon 041 623-246. »3 w^n p [EUE, Otok. Dvosobno stonovanje, 51,09 I m', 4, nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 12.500.000 SIT. Telelon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	4898
IHJE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m7, 6. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za j 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telelon ! 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	4898
(EUE, Zgornja Hudinja. Dvosobno stanova nje, 45,47 m1,4. nadstropje, zgrajeno ' 1970, adaptirano 2000, z balkonom in kletjo, prodamo za 9.950.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	4898
DORE. Dvoinpolsobno stonovanje, staro 25 ' let, 8. nadstropje, prodamo za ! 10.800.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, lelefon 041 405-628, , (03) 4924130.	9899
MZARJE. Dvosobno stanovanje, 59 m1,1. nadstropje, mimo lokacija, prodamo za 8.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405428, (03)492-4130.	9899
(EUE, Hudinja. Enoinpolsobno stanovanje, 37 m', prodamo zo 7.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 492-4130.
9899
W0S0BN0 stanovanje, 64 m!, na ljubljanski c, 8. nadstropje., balkon, 1.1972, prodamo za 12 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002.
IDSOBNOstanovanje, 53 m7,1.1971, Ni» čevo ul., 2. nadstropje, prodamo za 9,9 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, vrww.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4907 IDINP0LS0BN0 stanovanje prodam. Možna menjava za manjše. Telefon 5412-
628.	4904
KUPIM
V	Mariboru oddamo opremljeno stanova-
nje 4 študentkam. Informacije po telefonu 031 792-209.	p TAKOJ oddam v na jem dvosobno opremljeno (lahko tudi neopremljeno) stanovanje v pritličju stanovan jske hiše v Prekor-jah pri Celju, z vrtom, mirnemu paru. Telefon 031 423-577. 4761 DIJAKINJI oddam sobo v najem. Telefon 041 257-775. 4788
V	ŠENTJURJU oddam opremljeno stanovo-
nje, cena po dogovoru. Telefon 5741-239,5798-391.	4844
OTOK Ugljan, Mali Lukoran. Dvosobni aparima, 100 m od morja, terasa, gril, TV, parkirišče, oddam v najem. Telefon 0038523268036.	ž 444
V	ŽALCU oddam v najem dvoinpolsobno opremljeno stanovanje. Telefon 041 676-764.	4895
NEOPREMUENO trisobno stanovanje, 74 m', v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pnjaznost.com, lelefon 041727-301,5482-002. 4907 DELNO opremljeno dvosobno stanovanje, 56 m', v Laškem, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje. www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	4907
NAJAMEM

oprema
CUSOHJERO v Celju kupim. Telefon 040
542-110.	4864
lOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje
kupim v Celju. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	4881
I ODDAM
'DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064, 00385 233-93129.	2360
IřARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.
VARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041476-104. n
ODDAM
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Bi»tri<a ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.
OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA
Kočevar
Polzela, Ločica 65d Tel: O3/ 5701 221,
041 7"54 865 Fax: O3/ 5701 447
GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem (do 150 EUR). Telefon 041 282-115.	4743
STANOVANJE v Celju ali Žalcu najamem. Najemnina do 35.000 SIT. Telefon 041 956-141.	4838
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, oddamo za dobo najmanj enega leta. Telefon 051254-201.	4881 STAN0VAKIE ali stanovan jsko hišo v Celju ali okolki najamem. Telefon 041727-301.
VRTNO klop prodam za 12.000 SIT. Telefon 031 280-810.	4728
POHIŠTVO, dva pograda z jogijem in mizo za računalnik prodam. Turk, telefon 041342-400,5777-125. 4849 4eNca,slam2Uinpol3nvz
stikal za dnevno sobo, prodam. Telefon 041490-189.	4905
ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko,
kupim. Telefon 041415-412. 4905
DVA starejša kavča in gugalnik podarimo,
če jih odpeljete somi. Telefon 040 846-154.	4655
LEŽIŠČE, 85-195, s predalom, oddam. Telefon 041916-320.	4825
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
gradbeni material
PRODAM
SUHE hrastove plohe, 2,5 m1, debeline 5 cm in 3 m1 hrastovih desk, debeline 2,5 cm, prodam. Telefon 040 672-005. 4783 MEŠANA, suha, razrezana in metrska drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 269-856.	Š555
NOVA sobna vrata, krilo širine 75-195,5 cm, prodamo za 8.000 SIT. Telefon 031610-490.	4812
DESKE, bukove, zračno suhe, različnih velikosti, prodam. Telefon 031 734-017.
L 739
KUPIM
KRITINO Bobrovec, približno 60 m7, po možnosti opekarne Križevci (gladko), kupim. Telefon 041 9654)32. 4882
živali
PRODAM
JARKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 130 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 5823-210,041 455-732. Š526 TRI tefice, od 250 do 500 kg in tri plemenske krave, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 877-102, (03) 5795-653, v večernih urah.	4474
JAGENJČKE, za nadaljnjo rejo ali očiščene, prodam, možna tudi dostava. Telefon 041711-333.	4560
ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodajo-mo no kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041741-028.	4615
NEMŠKE ovčarje m zlate prinašake, mladički, čistokrvni, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon (03) 586-9299,041 966-252.	4521
DVA bikca križanca, simentalec ČB, od 100 do 120 kg in bikca, ČB, 130 kg, prodam. Telefon 031 553-567. Š545 TOPLOKRVNO kobilo, staro 5 let, tele barve, prodam.Telefon 031 553-567. Ô545 JAGENJČKE za zakol prodam, po dogovoru možna tudi dostava. Telefon 040 637-190.	4648
POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5740087.
Š547
PUJSKE, od 20 do 25 kg, prodam. Telefon (03)5824042.	4673
ODOJKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 041 543-394, 5709-717.	2440
BURSKE kozice z rodovnikom prodam. Telefon 031 823-820.	Š562
Prijateljsko posredujemo a
NAJHITREJŠI KREDIT
PE Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom. Telefon (02) 582-1401.	p
PSIČKE, stare 10 tednov, mati zlati prinaša lec, oče šarplaninec, zelo ugodno prodam. Telefon 031 737-729, (03) 5808-717-	4707
STAREJŠO delovno kobilo prodam oli menjam za kravo ali bikca, nežigosanega. Telefon zvečer, 041 550-147. 4722 NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon 5743-441,031 611081.
Š552
BURSKEGA kozla z rodovnikom, bursko kozico in dva kozlička, križana z bursko pasmo, ugodno prodam. Telefon (03) 5730-385,040283-575. L724 722 BIKCA simentalca, 200 kg, zajce za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 269-840.	4826
TELIČKO simentalko in jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo prodom. Telefon 041 759-681.	S 556
DVE kravi ali telící simentalki, v 8. in 9. mesecu brejosti, po izbiri prodam. Telefon (03) 5461-025,031 309-362.
PRAŠIČE, mesne pasme, od 60 do 110 kg,
ugodno prodam. Telefon 5414-151.
4814
DVA bikca, ČB/RH in LS, stara 14 dni ter pašno telico, ČB, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 703-799. 4858 MINI šetlond poni kobilice in mini koze prodam. Telefon 041 827-437. Š559 KOBILO, A rodovnik in žrebico, staro 19 mesecev, A rodovnik, prodam. Telefon 041 794-301.	4879
KRAVE simentalke, A kontrola, mlade, breje in teleta, prodom. Telefon 031 575-514.	4908
KUPIM
TELICO ali mlado kravo za zakol kupim.
Telefon 031 566-563. Š546 KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah, lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03)5471-244,041 763-800. 3418 BIKCA, do tri tedne, kupim. Telefon (03) 5774058.	4815
ietijski pridelki
PRODAM
BELO mešano vino prodam. Telefon 5415-
332.	4672
2001 vina, šmamka, prodam. Telefon 031 767-543.	à 549
VEČJO količino dobre domače slivovke prodam. Telefon 579-3379. S 550 RDEČO peso in korenje, pridelano brez kakršnihkoli umetnih gnojil, prodam po 40 -80 SIT. Za invalide - bolnike, brezplačno. Telefon 5792-289.	4908
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |>ai..i.i ..m.r)
tel.: 03/ 42 74 378
■■■■■M NOVO:
LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA |
PREGLED VIDA
_ZDRAVNIK - OKULIST
TEL.: 492-34-10
Celje: 031 508326
NUMERO UNO
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.
Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po željii pridemo tudi na dom. t«L: 02/252 48 26 041 750-560
DOMAČO prvovrstno slrvovko prodom po ugodni ceni. Telefon 5792-255. Š551 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720499.	Ô553 JABOLČNIK in kis prodam po ugodni ceni.
Telefon (03) 5648-563. L725 VINO, belo, mešano laški rizling in belo izabelo, ugodno prodam. Telefon 5932-952.	4818
DOMAČO mast z ocvirki in rdečo peso prodam. Telefon 5799-192,041 518421.
4869
VEUKE oleandre prodam. Telefon 031 539-051.	4888
DOBRO cepljeno rdeče vino prodam. Telefon
ostalo
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140]
PRODAM
1501 stiskalnico prodam, menjam za manjšo in vrtno osemkotno opremljeno hišico prodamo. Telefon 5717-376. Ž439 GARAŽNA vrata, trifazni hidrofor, dvostopenjsko črpalko in zamrzovalno skrinjo, 3101, prodam. Telefon 031 296-033, 5791-404.	š 543 544
CISTERNO za kurilno olje, 15001, ugodno prodam. Telefon 041 987-753. 4667 MLINČEK, stiskalnico za grozdje, 501 in 4 sode, 120,115,100 in 501, ugodno prodam. Telefon 040 508-492, zvečer.
NEDOKONČAN vikend v hrvaškem Zagorju,
domače vino, 150 SIT/I in majhen šrotar ugodno prodam. Telefon zvečer, 5471-
CISTERN0 za olje, 3000 I, 20.000 SIT. Telefon 031 280-810.
4729
SKORAJ novo sobno kolo Orbitrec prodam.
Telefon 5743441,031 611-081. Š552 POLOVICO prašiča, 130 kg, domača reja in oves prodam. Telefon 5799-179. 4782 HRASTOV sod, 1031 in mali grozdni mlin prodam. Telefon 570-7143. 4823
re deske, 25 mm in greben s
BAZEN, čisto nov, še zapakiran, velikost 300-65, prodam, cena 30.000 SIT. Telefon 041210451. 4883 PREVUALNO mizo in otroški voziček zelo ugodno prodam. Telefon 5461-177, 031233099.	4819

izbePLSi
spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih ledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih te nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
delo mam
• VESTNIH

MALI OGLASI - INFORMACIJE
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in orne
DANICE TURNŠEK
(29. 5.1933 - 26. 7.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali in imeli radi.

Usodi nisi sam gospod, pospravi vse, pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot... (O. Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
RENATA LAHA
(27.7.1964-1.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in molitev na domu. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Žalujka. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: ata, mama ter brat in sestra z družinama.
Š557
MALO rabljeno šolsko torbo Schneiders, za 1. ali 2. razred OŠ, ugodno prodam. Telelon 031 883-155.
KUPIM
GARAŽO, na Zelenin 3 in ob Čopovi ulid, kupim. Telefon 031 532-157. 4690 DOBRO ohranjeno žensko kolo kupim. Telefon 031 305-074.	4769 KMETIJSKO in obrtno orodje, staro, kupim. Telefon 041 844-261. 4875
PLOŠČE heraklit, razne velikosti (predelne
stene), podarim. Telefon 031 717-496.
zmenki
UPOKOJENEC, 61 let, zelo razočaran, želi spoznati žensko, staro od 50 do 58 let,
V Celju in širši okolici iščemo vztrajne terenske sodelavce z dobroto v srcu in iskrico v očeh.
Prijave na tel.: 04 201 39 30 ob delavnikih dopoldan. Zavod VID, Planina 3.4000 Kranj
V trgovini z darilnim programom v Celju redno zaposlimo
POSLOVODJO
z delovnimi izkušnjami. Pisne
vloge pošljite na naslov: TERA RD d.o.o., Mlaka 4, 1218 Komenda. Informacije:
strojegradnja,
orodjarstvo,
ključavničarstvo
javoršek
K sodelovanju vabimo: VK orodjarja, KV strugarja (CNC)
Celje, Ipavčeva ulica 28	telefon (03) 425 56 8
Odšla si brez slovesa,
vse pusto je sedaj, a ostala je beseda ena: zakaj?
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi-preljube žene
SILVE ZELIC-KAMENIK
(24.11.1973-1.8.2004)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in za svete maše ter mi pomagali v
težkih trenutkih. Posebna zahvala obema župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Albinu Apote-
karju in gospe Nuši Konec-Juričič ter pevcem. Zahvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči mož Andrej.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica, bratranca, nečaka in svaka
TONETA KRAŠOVCA
iz Marija Gradca, zadnjih 42 let je živel v Nemčiji (7.4.1928-1.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Komunale Laško za zelo dobro organiziran prevoz in obred ter vsem, ki ste nam v prvih trenutkih pomagali in stah ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje.
Žalujoči: sin Zoran, hčerka Nuša, vnuka Aleš in Marko ter vsi njegovi.
močnejše postave. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro UPOKOJENEC.
4716
RAD bi spoznal dekle ali mamico z enim otrokom, starost 30 do 45 let, ki bi prišla živet k abrahamovcu no kmetijo. Telefon zvečer, 041 550-147.
POTREBUJEM te za skupno življenje. Če si iskrena in poštena, se na Novi tednik pisno javi mlajšemu upokojencu pod šifro OSAMLJENOST.	4826
zaposlitev
V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za
pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo7,Velenje.	n
ZAPOSLIMO slikopleskarja. Bojan Jurjec s. p., Dobrina 36 a, Loka pri Žusmu, telefon 040 875-000.	4864
V NOVI restavraciji v Celeia parku v centru Celja zaposlimo kuharico, 2 natakorjo-ici z znanjem strežbe hrane, šefa strežbe, 5 natakarjev-ic za delo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopor s. p., Levstikova 3, Celje	4604 IŠČEMO mizarja za montažo lesenih stopnic in ograj. Mladen Kidrič s. p., Prešernova 3, Slovenske Konjice, telefon 051 352-748. n ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šola in znanje tujega jezika - nemščina. Telefon (03) 7812-310,041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30,3212 Vojnik. 4697 AVT0MEHANIKA in avtokleparja redno zaposlimo. Jež d. o. o., Bezenškovo 24, Celje, telefon 041610435.4820 4821 ZAPOSLIMO 2 trgovca (moški) za prodajo v tehnični trgovini. Možnost redne zaposlitve. Pisne ponudbe pošljite na Etiks d. o. o, Prožinska vas 15,3220 Štore ali na borut.zupanc@etiks.si. n
V novoodprtem gostinskem lokalu v okolici Vojnika zaposlimo dekleta za strežbo (lahko redno ali prek ŠS). T»l»f9n 041 923-314. Landmark d. o. o., Ljubljanska cesta 56, 3000 Celje.
TRGOVINA Prima in bar Choo-Choo, Niko Popovič s. p., Levstikovo 8, Celje, potrebuje prodajalko in natakarico ali natakarja. Telefon 031 616-695.
jIl.
Vedeževanje 24^ J)90 44 171
Prav povsod si, kamorkoli se obrnem si z menoj. ... spomini... Naj angeli te čuvajo.
ZAHVALA
SILVE ZELIC-KAMENIK
iz Vodruža pri Šentjurju (24.11.1973-1.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, še posebej družinama Hercog, za nesebično pomoč v zelo težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala dr. med. Moniki Čolnik iz Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ki nam je pomagala v najtežjih trenutkih soočenja s kruto resnico. Hvala duhovnikoma g. Janku in g. Petru za lepo opravljen obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem iz sv. Jakoba in Dramelj, prijatelju Marku za
odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Žalujka. Še enkrat hvala vsem, ki ste si vzeli čas, nam stali ob strani s toplimi besedami in s tihim razumevanjem hrabrili našo dru-
Žalujoča sestra Marjana z družino.
Dolgost življenja našega je kratka.
kaj znancev je zasula že lopata. Odpna noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena
(Prešeren)
SILVI ZELIC KAMENIK
Ostaja nam kruta resnica, da te ni več med nami, a v naših srcih boš živela, dokler bomo živeli mi.
ZAPOSllMO trgovinskega poslovodjo, dva trgovca, skladiščnika in dva voznika C in E kategorije. Vsi zainteresirani, ki izpolnjujete pogoje, pokličite po telefonu (03) 781-0336 in pošljite prošnjo na naslov: Adena d. o. o., Železarska cesta 2,3220 Štore. Ilirija d. d., Adena d. a. o.
4742
ZAPOSLIMO trgovko. Vse informacije po telefonu 492-1420 ali 041 352-116, Klavdija. Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje.
4795
ZAPOSLIMO natakarico za strežbo v dnevnem baru. Telefon 041 418-075. Zijad Brčkali s. p., Petrovče 94,3301 Petrovče.	Ž 447
razno
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share d. o. o., Mariborska 7,
BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. Ž380
S1M0SAJ plastik, Simona Šarlah s. p., Valvasorjeva 38,3000 Celje, obvešča stranke, da s 17. 8. 2004 preneha obratovati in se jim zahvaljuje za sodelovanje.	4733
KAMN0SEŠTV0, teracerstvo ter ostala zaključna gradbena dela na pokopališču. Srečko Sakelšek s. p., Brezova ulica 2, Celje, telefon (03) 492-9546,041 684-
Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, bolezen in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš mimo v grobu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in ome
ŠTEFKE TERBOVC
iz Spodnje Rečice 43 (29.11.1928-4.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala sosedi Katici za nesebično pomoč ob njeni zadnji uri. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi.
IZDELUJEM oba v star okvir brez poškodbe
fasade, kuhinje, kotne klopi, mize in vrata. Jože Cmok s. p., Črnoliška 18, Šentjur, telefon 031 765-934. Š502 U KAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 596-044. Jožica Razgotšek, Pod smrekami 12, Šempeter.
2443
IŠČEMO mlajšo upokojenko ali samsko žensko brez obveznosti, pošteno, urejeno, vestno in skrbno, ki bi, v zameno za brezplačno stanovanje, za nedoločen čas prevzela skrb in nego za starejšo gospo na njenem domu v Savinjski dolini (okolica Gornjega Grada). Dodatne informacije po telefonu (01 ) 8984-722, • 041 965-621.	p
10 parov čevljev podarim. Prodam barvi
TV. Telefon 5730-871.
Serais štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del hitra)
kakovostna, strokovno in ugodno. Nin vogradnje, sanacije, adaptacije, fas* derska dela in krovna dela. Inter-i*-,1 vest, svetovalno storitvena družba i o. o., Cankarjeva 8,3000 Celje, telef«| (03) 490-0090 ali 041 600-012.
KRO IME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
INFORMACIJE
ZAHVALA
Za vedno je odšel iz naših vrst dragi
JURE KRAŠOVEC
iz Lahomnega 5 pri Laškem
boree Kozjanskega odreda, Šercerjeve brigade, pripadnik 1. gardne divizije in neumorni javni ter kulturni delavec našega kraja. Njegov lik in dela bodo ostala med nami v trajnem spominu.
Krajevni odbor ZB in udeležencev NOB Marija
ZAHVALA
V neizmerni žalosti in bolečini ob smrti naše drage hčerke, žene, mame, ome, tete, sestre in botre
IRENE MLAKAR
iz Ulice Jana Husa 6 v Celju (1.7.1943-24.7.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, pevskim prijateljem, sosedom, znancem in njenemu bivšemu kolektivu Volna Celje za ustno in pisno izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se oddelku intenzivne medicine operativnih strok in dr. Vesni Papuga in njeni ekipi za lajšanje bolečin v tako težkih trenutkih. Hvala g: župniku iz sv. Duha g. Hrenu in g. župniku Martinu za lepo opravljen obred f in sv. mašo. Hvala pevcem iz Kompol za lepo odpete 1 pesmi. Iskrena hvala g. Martini Srebočan za tako lepe in ganljive besede slovesa. Hvala Pevskim društvom upokojencev Celje, Škofja vas. Ostrožno, Laško in drugim kakor tudi društvom upokojencev, katerih članica
je bila, za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lado, sin Robert, vnukinja Kaja in ostalo sorodstvo.
Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje
tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok srečo si nam tkala.
i duša vesta, kako boli.
Za v.
kote
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
ALOJZIJE TKAVC
iz Kal 6 pri Šempetru (12.8.1924-26.7.2004}
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili sožalja, ter vsem, ki boste v svojih srcih
ohranili lep spomin nanjo. Hvala g. duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Marjanu Jelenu za
ganljive besede ter pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi osebju Splošne bolnišnice Celje, dr. Kravosu in patronažnim sestram ZD Žalec za lajšanje bolečin. Vsem omenjenim in tudi neomenjenim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.

V soboto, 7. avgusta 2004 smo se poslovili od naše drage sodelavke
JELKE SAMEC H0TK0
iz Nove Cerkve
Odšla si, vendar boš ostala z nami v naših srcih. Sodelavci Občinske uprave Občine Vojnik.
i
Kogar imaš rad., nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu za vedno zapustil ljubljeni mož, oče in tati
TONE FERME
iz Podsrede 2 a
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iz srca hvaležni vsem, ki so s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami, toplo besedo ali lepo mislijo izkazali spoštovanje in ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega Bogdana, očeta, starega ata, brata in strica
BOGDANA STANTETA
roj. 12.8.1946 iz Celja, Mariborska cesta 68
se iskreno zahvaljujemo dializnemu oddelku bolnišnice Celje, posebej dr. Škofliču, sestri Miriam ter celotnemu oddelku za skrbno nego. Posebna hvala gospe Heleni Rozman, ki je v času njegove težke bolezni skrbela zanj.
Žalujoči i
i njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
STANKA NOVAKA
(8.4.1931-1.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče ter izrazih sožalje.
Posebna hvala patronažni sestri g. Jožici Pilih, hvala dr. Andreji Podbregar-Marš in še enkrat hvala g. Dečmanu za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Marjana in Jožica z družinami.
____4778
ljubezni vendar ni daljav, ljubezni vemi ni ločitve. Za tabo šlo je v oni svet, i Bogu nas združuje spet s teboj,
naših src na zemlji bila, O Bog s teboj tam v zarji zlati! (M. Goričar)
ZAHVALA
JELKE SAMEC-HOTKO
iz Nove Cerkve (1956 - 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izraženo sočutje ter veliko oporo v težkih trenutkih. Iskrena zahvala gospodom duhovnikom, vsem pevcem, vsem govornikom, citrarkama, gospodu za odigrano Tišino, pogrebni službi, občini Vojnik, krajevni skupnosti in vsem, ki so našo predrago Jelko v tako svečanem pogrebu pospremili na domače pokopališče. Hvala tudi vsem, ki so svoje spoštovanje do pokojne izrazili s cvetjem, svečami, darovi za sv. maše in darovi v dobrodelne namene. Posebna zahvala vsem, ki ste ji
ob bolezni poskušali pomagati. Kot bela golobica, ki je ob njenem grobu poletela iz kletke in se vrnila tja, kjer je doma, bo tudi draga Jelka ostala med
vsemi, ki smo jo imeli radi. Iskrena hvala tudi vsem, ki postojite ob njenem mnogo prezgodnjem grobu. V globoki žalosti: vsi njeni.
rojstva
V celjski porodnišnici so rodile:
30.	7.: Petra OSOJNIK iz Celja - deklico, Ditka DREV PETEK iz Petrovč - deklico, Monika CEROVŠEK iz Gro-belnega - dečka, Dagmara VI-DOVIC iz Šempetra - dečka, Andreja GRAČNER iz Šentjurja - deklico, Sabina RE-SNIK iz Kozjega - dečka.
31.	7.'. Anica ČAVŠ iz Loke pri Žusmu - dečka.
1. 8.: Ingrid SLATINŠEK iz Polzele - dečka, Zlatka ŠANTEJ iz Jurkloštra - deklico.
2.8.: Lidija TROBIŠ iz Vir-štanja - deklico, Klavdija GORIČAN iz Loč - deklico, Jolanda PERSOUA iz Celja -dečka, Marjanca KAMENŠEK iz Rogaške Slatine - dečka, Blanka MERNIK KRALJ iz Slovenskih Konjic - deklico, Vesna ILIČ iz Celja - deklico.
3.8.: Nataša MUŠ1Č iz Zreč
-	deklico, Martina PEČOVNIK iz Velenja - dečka, Karmen GOLČER iz Oplotnice - dečka, Urška VASLE iz Žalca - dečka, Barbara ROZONIČNIK iz Šmartnega ob Dreti - deklico, Urška NAPOTNIK iz Mozirja
-	deklico, Tatjana BEDNJANlC iz Braslovč - deklico.
i poroke
Celje
Poročili so se: Darko ZUPANC iz Celja in Irena KUKOVIČ iz Razgora.
Laško
Poročili so se: Boštjan SLEMENŠEK iz Razgorja pri Vojniku in Tjaša OBLAK iz Trnovelj pri Celju, Igor LIPOVŠEK iz Petrovč in Marija VOK iz Straže na Gori, Bruno RUGOLE iz Radeč in Tanja MARIĆ iz Celja, Miha HOMAR iz Slovenske Bistrice in Vesna GORUP iz Ljubljane, Gaber MEŠKO iz Kisov-ca pri Zagorju in Vesna FORTE iz Trbovelj.
Velenje
Poročili so se: Andrej ŠTRIGL in Martina VIDIC, oba
iz Florjana, Bernard IRMAN-ČNIK iz Šmartnega ob Dreti in Sabina GOLTNIK iz Velenja, Sebastjan ZUPANC iz Založ in Petra PIHLER iz Gave, Jože STROPNIK iz Ravn in Alenka PLAZNIK iz Gaberk.
■ smrti
Celje
Umrli so: Anton ANDREJ-ČlC iz Celja, 83 let, Ivana BREČEVIĆ iz Trsta, 72 let, Ljudmila GOMINŠEK iz Ar-je vasi, 73 let, Marija ŠANĆ iz Javorníka, 76 let, Renato LAH iz Podgrada, 40 let, Marija OFENTAVŠEK iz Tepanja, 74 let, Bogdan ŠTANTE iz Celja, 58 let, Alojzij KOTNIK iz Brinjeve Gore, 82 let, Vincenc TIFENGRABER iz Ljubečne, 60 let, Frančiška SELIČ iz Osredka, 75 let.
Laško
Umrli so: Milan PEČNIK iz Radeč, 83 let, Leopoldina JAMNIK iz Laškega, 78 let, Terezija LAPORNIK iz Velikih Grahovš nad Laškim, 92 let, Marija MEDVEŠEK iz Mo-čilnega pri Radečah, 96 let, Anton PREBIL iz Notranjih Goric pri Ljubljani, 49 let, Anton KLANŠEK iz Vrhove-ga pri Radečah, 74 let, Marija MARČIČ iz Zreč, 84 let.
Šentjur
Umrli so: Alojz ŠUMEJ iz Vrbnega, 69 let, Guerrina MOZENICH iz Italije, 87 let.
Velenje
Umrli so: Ivana MAJER-HOLD iz Šentjanža, 81 let, Jelka SAMEC HOTKO iz Nove Cerkve, 48 let, Jožef GORIŠEK iz Marija Dobja, 79 let, Ivan SIVKO iz Vrbnega, 61 let, Ro-zalija STRAHOVNIK iz Velenja, 86 let, Jožef MLINAR iz Vojnika, 100 let. Bruno ČAKŠ iz Brecljevega, 77 let, Uršula MIRNIK iz Starih Slemen, 63 let, Elizabeta PEČNIK iz Škal, 54 let, Marija KUNEJ iz Pod-kraja pri Velenju, 91 let.
Žalec
Umrli so: Marija VIPOT-NIK iz Kasaz, 60 let, Alojzija TKAVC iz Kal, 80 let. Barbara MRAK iz Prebolda, 82 let, Anton ŠELIGO iz Žalca, 52 let, Miroslav NAREKS iz Žalca, 69 let.
ČETRTEK
VRANIČNI
Nagradna križanka
HOROSKOP
Nagradni razpis:
1.	nagrada: kopanje in savna v Termah Rogaška za dve osebi
2.	nagrada: kopanje za dve osebi na šentjurskem bazenu
3.	nagrada: trikrat knjiga Kuharske bukve Radia Celje II. del Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih
bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 19. avgusta 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. julija. Prispelo je 1062 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 30
Vodoravno: DM, TA, OREADA, KAMINSKI, BAJRAM, ARAN-JUEZ, SVATNE, DANAA, SA, TEDI, LI, TIPKE, ONON, IGO, ILION, JALAPA, PS, SIDRO, EČO, CEVENNES, STRUG, GLADIATOR, UR, FAR, MORKINE, ROGAŠOVCI, KWA, OPERATOR, RAFAEL, VIR, NIKE, ELA, LN, IKA, JL, SKLONILO, NARTEKS, RADAMES, ALDO, AT, FT, LEST. Geslo: Ne zaslovi, kdor v pernici lenari.
Izid žrebanja:
1.	nagrado: kopanje in savno v Termah Rogaška za dve osebi prejme: Angela Klančar, Tekačevo 11, 3250 Rogaška Slatina.
2.	nagrado: kopanje za dve osebi na šentjurskem bazenu prejme: Roman Kranjec, Škapinova 6, 3000 Celje.
3.	nagrado: knjigo Kuharske bukve Radia Celje II. del prejmejo: Lara Cede, Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec, Taja Grošelj, Cankarjeva 2 a, 3320 Velenje in Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Celje.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
Ona: Delo raje preložite in si odpočijte. Vaš življenjski ritem je vse prehiter, kar se vam lah-ko maščuje. Nekdo vam bo predlagal nekaj precej nespametnega, vendar ga ne boste poslušali.
On: Dobro bi bilo, če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se mu pridružili. Skupaj bosta lahko dosegla veliko več kot vsak zase, torej nikar ne omahujte. Ponuja se vam odlična priložnost, izkoristite jo.
Ona: Vse, kar boste počeli, vam bo uspevalo bolje, kot boste pričakovali. To bo v veliki meri tudi zasluga prijatelja, ki vam bo tokrat pošteno priskočil na pomoč.
On: Presenetil vas bo nenavaden obisk, pri čemer bodite previdni, da se ne boste zarekli o zadevi, ki jo pripravljate že dlje časa. Če boste previdni, vam bo vsekakor uspelo.
Ona: Nikar ne oklevajte, temveč stopite v resno razmerje, saj so vam zvezde v tem trenutku več kot naklonjene. Izredno romantični boste, kar bo vsekakor pripomoglo h končnemu uspehu pri osebi, ki vas je očarala.
On Ne bo vam dala spati, zato je najbolje, da ji razkrijete svoja čustva. Pp. tem pazite na izbiro taktike. Na koncu vam bo vsekakor uspelo.
							
	1	2	3	4	5	6	
	7	8	9	10	11	12	
	13	14	15	16	17	18	
	19	20	21	22	23	24	
	25	26	27	28	29	30	
							
							
							
							
							
Ona: Pridobili boste nouej prijatelja, ki vam bo pomet več, kot boste pričakovali. I poslovnem področju si boste p voščili krajši premor, kar va bo zelo koristilo.
On: Skrajni čas ježe, da op stite grdo razvado. Življenje j, nuja dovolj drugih užitkov, vam lahko polepšajo vsakdanji Raje se oprimite česa konkn nega, saj bo vsesplošna kri počasi zajela tudi vas.
HUIIJIMIfcil
Ona: Izpolnite obljubo, ki. jo dali, sicer boste razočan osebo, pri kateri si tega nik kor ne morete dovoliti. Poti dite se, drugače boste zašli velike težave.
On: Začeli boste premišljen ti na povsem nov način, ki vas bo privedlo do osupljiv, rezultatov. Nikar ne stojte a prtih ust, ampak ugriznite vabo, dokler je še topla. Neki se bo opekel, toda to vsekah ne boste vi.
Ona: S prepiri ne boste pria ravno daleč, zato je najbolji da se poskusite sprijazniti s ira nutno situacijo in iz celotnem deve potegnite kar največ. Spi va boste imeli nekaj preglavin a se boste kaj hitro znašli. 1 On: Stiskalo vas bo pri srca vendar ne zaradi bolezni, ani pak ljubezni. Razkrijte svoja čut tva in videli boste, da vam n lažje, lažje pa bo tudi osebi, M ste ji všeč, pa si tega ne upj odkrito priznati.
Ona: Ko boste prekršili pravila in si privoščili prepovedano stvar, bo življenje postalo veliko lepše. Spremenite dosedanji način življenja, kije prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno.
On: Nepričakovan obisk vam bo nakopal celo goro skrbi, vendar ga boste vseeno veseli. Izvedeli boste tudi tisto, kar vas v tem trenutku najbolj zanima, zvestoba vaše partnerke. Toda nikar se ne prenagli-
Ona Prilagoditi se boste morali novi okolici in družbi, sicer vas ne bodo sprejeli v svoj krog. Trenutne možnosti so resnično več kot odlične, zato se vam ni treba bati neuspeha.
On: Povsem boste spremenili svoj pogled na osebo, ki se vam je še do pred kratkim zdela nezanimiva. Nikar ne odlašajte, ampak vrzite mre-
Ona : Izkazali se boste predvsem v očeh svojega izvoljenca, ki bo nad vašim dejanjem več kot presenečen. Kar naenkrat bodo vse težave iz preteklosti popolnoma pozabljene, kar boste na vsak način tudi kaj hitro izkoristili.
On: Storite vse, da boste partnerki ponovno dokazali svojo ljubezen, saj vam ne verjame več. Potrebna bodo dejanja. Nikar si ne delajte skrbi za poslovne načrte, saj je tam vse v najlepšem redu.
^Wr* h
KOZOROG fe
Ona: Pred vami je precej zitivno obdobje, zato si od} čijte in se skušajte umiriti, pozabite na najbližje, saj ste, v preteklem obdobju kar neko ï na strah
ski ti
On: Prisluhnite prijateljemjI ki vam želijo samo pomagam saj so opazili, da se v trenutn situaciji ne znajdete ravno naj. bolje. Skupaj vam bo na vsai način uspelo tudi tam, kjer sl^ sami povsem brez moti.
O
Ona: Prej ko boste opraviA obveznosti na poslovnem p« dročju, prej se boste lahko pos, vetih uresničevanju načrtov i partnerjem Nikarseneobota« Ijajte, ampak pošteno poprimi te za delo, ki vam je ostalo. I
On: Vse preveč ste se navá. dili na-svobodno življenje, dij bi se zdaj pustil podjarmiti, pû čeprav se vam zdi, daje ta ji rem prav prijeten. Raje malo po j čakajte, da se vam poleže rrej nutno vse preveliko navduM
Ona: Zavzeto se boste lotiti uresničevanja svojih IjubezeM skih želja, ki sploh niso taki skromne, kot misli marsikdoi vaši bližini. Nikar se ne ustrttl šiteomahljivcev, ampak dok/t\ žite, iz kakšnega testa ste. j On: Tudi vi si zaslužite snH čo v ljubezni, zato se nikar m ustavljajte pred manjšimi pnm lemi, ki so se pojavili. Prijaiq ljica vam je vsekakor naklonm na, saj v vas vidi osebo, ki fil zagotavlja ljubezen in zvesttrl bo.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Spidei-Man 2
11.30.15.00.17.50.20.30.23.10 Garfield
11.00. 14.00.16.00,18.00, 20.00.22.00
12.30. 17.30. 20.20.22.50 Zlobni dekleta
13.20. 15.30.18.30, 20.40.22.40 Michel Viilant
.17.10..21.30.23.50
19.20
Punisher
16.20. 21.20 Privlačni sosedi
12.00.14.20. 16.30, 18.40, 20.50,23.00 Butec in butec 2 iam 19.00
17.00, 21.10,23.20 Poletne nostalgije
19.10.23.50
metropol
Četrtek in nedelja 21.00 Deset
PETEK in SOBOTA 19.00 Deset 21.00 Kristusov pesljon
sreda 21.00 Petek zvečer
K01X)SEJ
Ml 17.10,19.20.21.30.23.40 Girfield
14.50. 17.00. 19.00
21.00. 23.50
Očetje v plenicah
14.40. 16.50.1910, 21.20.23.30 Z drugs strani postelje Jill!. 16.30,18.50 (razen v sredo), 21.10, 00.00 Sledke sinje 19.30
Michel Viiflant
15.10.1720.21.40. OO.IO
PETEK in NEDELJA 19.00 60 prvih poljubov 21.00 Morilci stare gospe
SOBOTA 19.00 Morilci slars gospe 21.00 50 prvih poljubov
ČETRTEK 0. 19.00 in 21.00 Girfield 0 Punisher
PETEK in SOBOTA 0 in 19.00 Garfield 0 Punisher 10 Totalni zmeinjivi
mala dvorana 0 Totalni zmeinjivi
18.00 20.00 ' 22.00 I
mala dvorana Garfield
Kristusov pasijon
PONEDELJEK i 19.00 Girfield Punisher mala dvorana Totalna zmešnjava TOREK Garfield
121.00 pred slovenskim startom Shrek 2
21.00 Slovenske Konjice, Stari trg Celjski dixieland band
jazz koncert
10.00 Hermanovo gledališče
Pravljica o Mezinčku
lutkovna predstava za otroke TOREK
20.00 Mesto Celje - na zvezdi Umazane zgodbe ali IVaumlos performans
SREDA
20.30 Atrij Majolke_
Saša Lendero
predstavitev nove zgoščenke Zate noč, zame dan
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik'
Študentske poletne prei
otvoritev kiparske razstave Bojane Križanec
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Študentske poletne premie-
otvoritev projekta Hiša kot vesolje generacije študentov letnika 2003/2004, pod vodstvom mentorice doc. Marjete Godler
Poletne kulturne prireditve Velenje
ČETRTEK
20.30 Staro Velenje, Lajna
evergreen_
Večer erotične poezije literarni večer PETEK
20.30 Velenjski grad
Godalni kvartet Tetraktys
končen
10.30 Velenjski grad
Razbojniški živžav
predpremiera lutkovne pred-
10.00 Virštanj, igrišče pod Banovino Tradicionalni nogometni tur-
20.00 Olimje. Minoritski samostan Orgelski koncert
10.00 Slovenske Konjice, Stari trg Origami party animacije za otroke
16.00 Pristava_
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Razstave
Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.
Galerija Mozaik Celje: stalna zbirka likovnih del, do 31.8.
Galerija Borovo: slike na steklu in akvareli Jaglenke Leban, do 3.9.
Muzej Velenje: slikarska dela Jožeta Svetine, do konca avgusta.
Špesov dom Vojnik: olja na platno Rozi Žnidaršič do 31.8.
Avla SB Celje: Dan boja proti drogám - zdrave počitnice, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.8.
Galerija Šoštanj: dela Alice Javšnik, Vesne Vrankič, Robija Podpečana iz Celja ter JaneStrušnik iz Ljubljane in Marjane Rihter iz Šmartnega ob Dreti, do 31. 8.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slikarska dela Nataše Škof, do 14.8.
Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: fotografije Petra Ko-štrurui, študenta Akademije za likovno t, do 13.8.
8.00 Velenje, Cankarjeva ulica Bolšji sejem
Ce§e
Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda OŠ do 23.8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje, od torka do petka od 9. do 12. ure.
Ustvaijalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica, 9. do 13.8. od
10.00 do 14.00 ure
Oblikujmo z glino, 16. do 20.8. od
10.00 do 14.00 ure Prijave in informacije v Ustvarjalnem pristanu ali na tel. št. 03 54 42 706 ali 031 674 784.
10.00 Olimje, Minoritski samostan Žegnanjska nedelja
slovesna procesija 14.00 Igrišče na Graški Gori
Starovelenjski dan
tradicionalna etnološka prireditev
Likovni salon Celje: projekt Osebna povezava umetnic Vesne Bukovec, Lade Cerar in Metke Zupanič, do 28. avgusta.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov Norberta Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč.
Osrednja knjižnica Celje: filmski plakati iz domoznanske zbirke knjižnice, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: razstava reprodukcij Gustava Klimta, do 31.8.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: dela Arpada Salomona.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: razstava Poletne impresije, do 30.12.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
MNZ Celje - občasni razstavni prostori: fotografska razstava Arheološka razkopavanja na Mariborski cesti Ar-heja, Silva Blazinška, Radivoja Klinco-va in iz arhiva MNZ, do 31. 8.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava S Hermanom na etno potep, do 30.12.
Zaradi vzdrževalnih del so do 15. avgusta vse razstave Muzeja novejše zgodovine Celje zaprte za obiskovalce. Predstave v Hermanovem gledališču Otroškega muzeja nemoteno potekajo.
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava olj na platno Vlada Geršaka
Galerija Dan: stalna prodajna razstava del različnih avtorjev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Graška Gora poje in igra 2004
festival narodnozabavne glasbe
10.00 Ljudska uni vera Velenje
Dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje
Hnski centered
V	četrtek ob 21.00, koncert World Wide Music Dzerga's Crazy Music z didžiridujem, v atriju MCC-ja.
V	soboto ob 21.30, Polet - multimedijska glasbena predstava, gostuje Glasbeno plesno gledališče Mavrični most, v atriju MCC-ja.
Vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice. Za jezikovne delavnice (italijanščina, francoščina, portugalščina, španščina, posebej še španščina ža otroke, nemščina, angleščina) in delavnico Photoshopa je zadnji dan za prijavo petek, 13. avgust. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celje.si
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)
Klub §
Smeh
V času šolskih počitnic vsak dan, od ponedeljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med
10.00 in 12.00,
otroške družabne igre med 17.00 in 20.00
Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
V petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Petek ob 22.00, MC Patriot Skerrynajt na petek, 13. Sobota ob 22.00, MC Patriot Nagradni turnir MC Patriot v biljardu-KDDD
WEB.
v mamimrsm smra ' sm/ifraw m. œlje
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava udeležencev foto delavnice Celje skozi digitalni objektiv, do 14.
septembra.
umnv.filter-sloveniaorg
jjj 15,1 R) jlflj
Ena
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v 14.287 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev.
Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode.
za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrab)
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
041/651 056 in 03/490 0222
jdiifffi« ^Kosovelova J g, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
—- St-32-12-a.gus.2004
Dvanajst srečnih in do ušes nasmejanih finalistk. Uganete, katera bo postala nova miss Slovenije?
Najlepše Celjanke ostale doma
I Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Avtomobilska pločevina je bila tako vroča, da je nekatera dekleta zapekla ritka.
Edina Celjanka Nina Vrečer, sicer manekenka Vladimire Skale, študentka sociologije in angleščine, ki brez napak govori tudi špansko, je ostala praznih rok, zato ji predlagamo, naj si privošči dopust na Uoret De Maru in osvoji srce kakšnega bogatega domačina.
Pa smo ga preživeli. Še en tradicionalni polfinalni izbor za najlepšo Slovenko, ki je tudi tokrat potekal v Termah Olimia v Podčetrtku. V vodnem raju, kjer je dvajset deklet, dvajset slave željnih lepotičk, prebivalo kar štiri dni zapored.
Ker letos tam ni bilo večnega mistra Jureta Bradača, smo pogrešali škandale. Ker nam niso tako kot vedno postregli z brezplačnim kosilom, smo začeli vihati nosove. No ja, nosove so vihali tudi Štajerci, ki so na koncu med prvih dvanajst dobili samo Velenjčanko Tanjo Jurko, medtem ko sta se morali edina Celjanka Nina Vrečer in Laščanka Anja Skornšek na žalost posloviti od velikega finala, ki nas bo 12. septembra napadel v Ljubljani. Moški del občinstva je bil izjemno razočaran nad enodelnimi in prav nič seksi kopalkami, ženske so tako kot vedno glasno komentirale in na tekmovalkah iskale celulit, mi pa smo se spraševali, kdo za vraga je poskrbel za sila čuden izbor glasbe.
Pravljična številka sedem je do velikega finala oči pomagala 23-letni Velenjčanki Tanji Jurko, študen komerciale in ljubiteljici morja.
Zaporedno številko 21 je nosil Zdravko Poči-valšek, predsednik žirije in direktor Term Olimia, ki je molil za lepo vreme, ki letos pošteno nagaja njegovemu žepu.
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA v prometni poravnava nezgod|?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE CEUE. Ljubljanska ce
Moja poroka na straneh Novega tednika
Želite, aa bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ah nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
Dvajsetletna Laščanka Anja Skomšek, ki obožuje jezdenje in risanje portretov, je morala ves čas bivanja v Podčetrtku seveda prebiti brez kapljice piva, zato smo bili na koncu malce razočarani, da je izpadla, saj bi lahko v nasprotnem primeru zmago pošteno zalila.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIC
Preveč resna, uradna in še vedno aktualna mišica Tini Zaje je presenetila z novo pričesko, kar pa je tudi vse, kar ji je uspelo doseči v preteklem letu.