Ameriška domovina NO. 52 Predstavnik Zvezne letal-e administracije (FAA) je dejal, da bi bilo če h' 1"koviteiše sredstvo proti ugrabitvam, Kuh* Kuba VrnUa u8rabitelje ZDA. To so bitel^u Storili pred 3 leti- Vrpjena ugra-tvi Ja b°Sta v zaporu kar 40 let. Po tej vrni-ČasaU8rabiteljev’ J6 Pripomnil Barker, dalj letala*1* bl*° VC^ n°benih primerov ugrabitve bilo r^110’ ^ 80 ^oslej Kubanci storili, je dol , ovno Poročilo, v katerem so navedli lete?° etne “P0™6 kazni, katere so baje do-e tistim ugrabiteljem, ki so bili prosili za 8211 na Kubi. Konec izrednega stanja že v petek? stanek^Sx^VA’ Poli' ‘ VCeraj 86 j* vr5il sc' cion i klanskega Vojaškega sveta za na- ciech *1° reSitev> ki mu načeljuje gen. Woj-aruzelski. Poljska tiskovna agencija PAP je poročila, da so vojaški voditelji soglašali glede ukinitve izrednega stanja v državi, v veljavi vse od 13. decembra 1981. Jutri se bo začelo dvodnevno zasedanje poljskega parlamenta. Predstavniki parlamenta pa v svojih izjavah poudarjajo, da še ni nič odločeno glede ukinitve izrednega stanja. Nekateri v poljskem vodstvu se namreč bojijo možnosti demonstracij in celo izgredov ob obletnici ustanovitve delavskega gibanja Solidarnost prihodnji mesec. Če bo pa parlament, seveda na priporočilo partijskega vodstva, ukinil izredno stanje, bi se to zgodilo najbrž v petek. Lech Walesa, ki je bil na počitnicah zadnje tedne, se je vrnil v Gdansk. V izjavah tujim novinarjem je ostro kritiziral nove zakonske ukrepe parlamenta, po katerem imajo policijski organi na Poljskem veliko več moči. Vatikan se prizadeva za izpustitev 15-letne Emanuele Orlandi; ugrabitelji zahtevajo izpustitev atentatorja na papeža Agco RIM, £. - Ugrabitelji 15-letne hčerke vatikanskega uslužbenca še vedno trdijo, da mora biti atentator na papeža Janeza Pavla II. Mehmet Ali Agca izpuščen najkasneje do srede, 20. julija. Ako do tega ne bo prišlo, poudarjajo, bodo Emanuelo Orlandi ubili. Ugrabitelji so postavili tudi zahtevo, naj govorijo neposredno o tej zadevi s Kardinalom Agostinhom Casarolijem, vatikanskim državnim sekretarjem. V Vatikanu so pristali na to, vendar do najnovejših poročil, do tega neposrednega stika še ni prišlo. Edina oseba v Italiji, ki bi lahko pomilostila oziroma izpustila Agco na svobodo, je predsednik države Sandro Pertini. V racijah v Parizu so francoski policisti priprli 51 Armencev PARIZ, Fra. - Včeraj so francoski policisti aretirali 51 Armencev v zvezi s preiskavo o atentatu na pariškem letališču Orly, do katerega je prišlo pretekli petek, in v katerem je bilo ubitih 6 in ranjenih 55 oseb. Eksplodirala je bomba, nastavljena v prtljagi pri poslovalnici turške letalske družbe. Odgovornost za atentat je prevzela organizacija Armenska tajna vojska za osvoboditev Armenske (ASALA). Pripadniki te skupine so v zadnjih letih izvedli več atentatov na turške diplomate v raznih državah sveta. Tako so letos ubili na neki beograjski ulici turškega veleposlanika v SFRJ. Aktivni so tudi v ZDA. NASA ima v načtu veliko vesoljsko postajo, na kateri bodo stalno bivali astronavti WASHINGTON, D.C. - NASA pričakuje, da bo predsednik Ronald Reagan odobril načrt za gradnjo velike, trajne vesoljske postaje, na kateri bodo stalno bivali astronavti. S projektom naj bi začeli že prihodnjo leto, postaja pa bi bila zgrajena v celoti šele do 1. 1991. Takrat naj bi stalno bivali na njej astronavti in sicer od 4 do 6. Strokovnjaki NASA poudarjajo, da Sovjetska zveza se zelo zanima za svojo trajno vesoljsko postajo. Zaradi tega na primer bivajo sovjetski kozmonavti takšne dolge dobe v vesolju. Nekateri kozmonavti so bili v vesolju tudi do šest mesecev in več. Takšno bivanje v vesolju nima smisla brez načrta za trajno vesoljsko postajo, pravijo v NASA. Iz Clevelanda in okolice Prejeli so nagrade— Preteklo nedeljo zvečer se je končal letošnji poletni festival pri Sv. Vidu, ki je lepo uspel. Kljub vročini, je bilo veliko obiskovalcev. Nagrade so prejeli sledeči: $1000, Marie Kovačič (Hecker Ave.); $750 Boris Kodrich (Norwood Rd.); $500 Walter Kopec (Prosser Ave.); $250 Tony Stanisha (E. 61. St.); po $100 pa Florence Zazula (Wickliffe), Mr. in Mrs. Louis Prijatelj Sr. (St. Clair Ave.), Ann Lemerise (Hecker Ave.), Frank Zibert (E. 76. St.), John Sušnik (St. Clair Ave.), Frank Sleme (E. 72nd Place), Michael A. Šuster (Euclid), Ann Sile (E. 58. St.), James A. Snyder (Parma Hts.), Marsha L. Kuhar (Bay Village), Mary Kasic (Euclid), Angie Teck (Wickliffe), Jean M. Wenzel (Glass Ave.) in Angela Mišic (E. 72. St.). In še druge nagrade: Atari Game, Julie Ferkul (E. 67. St.), Oil Painting - Bled, Marie Kovacic (Hecker Ave.), Slovenian Bone Lace, Frances Ambrosic (Carl Ave.), Live Canary, Caroline Petek (Euclid). Posebne prodajalčeve nagrade so pa prejeli sledeči: $100 Marija Leben (Homer Ave.), $50 Matt Bokovitz (E. 67. St.), po $25 pa Helen Slak (Stanard) in Mr. in Mrs. Mirko Orel (Bra-tenahl). V bolnici— Louis Oblak, 32451 Eddy Rd., Willoughby Hills, Ohio, dobro znani nekdanji trgovec s pohištvom na St. Clairju.se nahaja v bolnišnici St. Vincent na 2351 E. 22. cesti. Želimo mu hitrega in popolnega okrevanja! Vabilo Slovenske šole pri Sv. Vidu— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo 31. julija svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Vsi ste prijazno vabljeni! Darovi— V Slomškov sklad so darovali sledeči dobrotniki: $20 Frank Staniša, po $3 pa Frank Kamin in Slovenska pisarna. Bog plačaj! Nevburški dan— Prihodnjo soboto popoldne in zvečer priredijo nevburška društva ADZ svoj vsakoletni Nevburški dan prireditev na ADZ Slovenskem vrtu letovišču na Kniffen Rd. v Leroyu. Preteklo soboto so imeli piknik collinwoodska društva ADZ, katerega se je udeležilo dobrih 400 gostov. Vsi so bili prijetno presenečeni nad lepim in s streho pokritim paviljonom, ki je najnovejša pridobitev tega že itak lepega letovišča. Nevburška društva vas vabijo na obisk prihodnjo soboto popoldne in zvečer! »Sportsfest«— V soboto in nedeljo, 23. in 24. julija, priredi Slovenski športni klub svoj vsakoletni »Sportsfest« na Slovenski pristavi. Predaval bo misijonar— Misijonska znamkarska akcija (MZA) vabi na predavanje g. Ralpha Robertsa, misijonarja s Filipinov, ki bo jutri, v sredo, ob pol osmi uri zvečer v Šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Pridite! Spominski dar— Anna Jesenko, Cleveland, Ohio je darovala $5 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin na 11. obletnici smrti svojega moža Jakoba Jesenka. Iskrena hvala! Jutri piknik— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima piknik jutri, v sredo, na farmi SNPJ na Heath Rd. v Kirtlandu. Seja— Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje ima sejo v četrtek, 21. julija, popoldne ob 1.30 v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Vabi se članstvo, dobrodošli so tudi novi člani in članice. Kdor misli na izlet, naj pride na sejo, da bo vedel, kdaj avtobus odpelje. Po seji bo zabava za vse. Za nov tiskarski stroj— Jakob Petrovčič, Geneva, Ohio je daroval $22 v sklad za nov tiskarski stroj. Za lepo podporo se iskreno zavhaljuje-mo! Skupen piknik— Primorski klub . in Lovski klub vabita na piknik, ki bo v nedeljo, 31. avgusta, na lovski farmi. Belokranjci vabijo— V nedeljo, 7. avgusta, priredi Belokranjski klub na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo Rev. Victor Tomc daroval sv. mašo za vse rajne člane kluba, po maši bo na razpolago kosilo z na ražnju pečeno svinjino in jagnjetino. Kosila bodo po naročilu, zato so potrebne rezervacije. Pokličite 481-3308, 486-7613 ali 461-9503. Za ples in zabavo bo igral orkester Tonija Klepca iz Girarda. VREME Tudi ta teden bo vreme vroče in soparno. Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 92 F in z možnostjo krajevne nevihte v popoldanskem in večernem času. Spremenljivo oblačno jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 88 F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 85 F. Tudi za petek napovedujejo sončno in vroče vreme. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 52 Tuesday, July 19, 1983 Neljub Incident ob okrogli mizi v Ljubljani i. (Proti koncu maja letos je bila v Ljubljani organizirana prireditev »Kulturni dnevi Slovencev v Italiji«. Sodelovale so razne skupine iz slovenske skupnosti, živeče v Italiji. Zadnji večer ob odkriti debati za okroglo mizo pa je nastal »neljub incident«, o katerem je poročal v »Delu« časnikar Bogdan Pogačnik. Pogačnikovo poročilo je ponatisnil Katoliški glas, potem pa dodal svojo uredniško pripombo. Tako v zamejstvu kot pri nas, ki živimo v ZDA, Kanadi in drugih državah, se zanimajo v Ljubljani za vzpostavitev stikov, kulturnih, znanstvenih, trgovskih, osebnih, s slovenskimi izseljenci in njih potomci. Tako so v raznih ameriških mestih in menda tudi v Kanadi ustanovili odbore, ki se zanimajo za kulturne izmenjave s Slovenijo, seveda po želji Ljubljane. Mnogi, ki v teh organizacijah sodelujejo, mislijo, da s tem opravljajo dobro, za slovensko skupnost koristno delo. Takšni živi stiki s Slovenijo naj prispevajo k boljšemu medsebojnemu razumevanju, obenem pa k ohranjanju slovenske zavesti med že v ZDA rojenimi generacijami. O politiki nočejo nič slišati, najmanj o tem, da njihovo iskrenost izkoriščajo v Ljubljani za svoje politične namene. Da pa gre za cinično izkoriščanje, o tem ne more biti dvoma, in da to jasno dokažemo, ponatiskujemo Pogačnikovo poročilo, takoj potem pa opombo uredništva Katoliškega glasu. * * * • Triurna živahna razprava za okroglo mizo o pogojih, oblikah in problemih slovenske kulture v Italiji z geslom »Živeti kulturo«, s katero so v torek (31. maja op. ur. AD) zvečer zaključili »Kulturne dneve Slovencev v Italiji« v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila sicer, podobno kot tudi prejšnje prireditve, pri vsej manifestativnosti deležna premajhnega odziva občinstva, je pa vendar za goste in za nas opravila svoje. Pokazalo se je, da ne kaže skupnega slovenskega kulturnega prostora niti idealizirati niti ga zanikati, ampaki izhajati iz stvarnih danosti, pri čemer pa ge je treba vsak dan vztrajno in globoko zavestno, pa tudi strpno in pluralistično doživljati, tembolj, ker je kultura nasploh v marsičem jedro našega narodnega bivanja, tako da državne meje ne smejo in ne morejo biti zapreka. Hkrati je iz razgovora izhajalo, da je kulturno življenje Slovencev v Italiji — morda v razliko od koroškega primera — že tako razvito, v sebi razvejano in tudi različno, da stika s to kulturo ne moremo dojemati le slogaško, ampak da se moramo z njo in tudi z nami samimi nenehno soočati. Sandi Čolnik, ki je bil nekak usklajevalec in ki je v začetku navrgel nekaj globalnih podatkov o tem, da so gostja razprave zastopniki okrog. 100.000 Slovencev v Italiji, številnih kulturnih ustanov in široke palete šolstva od onega v Trstu do ničnega stanja v Benečiji, je iskrivi potek razgovorov sicer lahko le orokavičeno krmaril, poskušajoč, da bi iz nevarnih čeri tok speljal v prijetnejše vode. Toda že prvi besednik iz Trsta, Filibert Benedetič, ki je dejansko razpravo ves čas trezno in pogumno uravnovešal, je moral protestirati proti enostranskemu posegu Cankarjevega doma, ki je iz vitrin literarno-časopisne razstave odtegnil pri- (dalje na str. 4) Pismo predsedniku Ronaldu Reaganu TABOR ZDSPB Cleveland, Ohio 20. junija 1983 Hon. Ronald Reagan President of the United States The White House Washington, D.C. Spoštovani g. predsednik! Podpisani funkcionarji in člani organizacije TABOR-ZDSPB, bi se radi pridružili prošnji, ki Vam jo je 14. februarja 1983, poslala skupina jugoslovanskih osebnosti, združena v Odboru za Demokracijo v Jugoslaviji. (P.O. Box 552, Manville, New Jersey 08835). Tudi mi delimo zaskrbljenost te skupine z ozirom na politiko Združenih držav do Jugoslavije. Strinjamo se tudi z navedbo v londonskem TIMES-u, z dne 10. maja 1983, da je iz jugoslovanskega komunističnega sistema nastala »politična in ekonomska zmešnjava«. Zato smatramo, da je nujno potrebno, da Združene države pripravijo nek načrt, ki bi predvideval možnost, da komunistični režim v Jugoslaviji propade. V nasprotnem primeru bo imela od tega korist samo Sovjetska zveza. Radi bi pa Vas opozorili tudi na moralno plat jugoslovanskega problema. V majski številki (1983) dobro poznanega londonskega mesečnika »Encounter«, je pod naslovom »Celovška zarota«, Nikolaj Tolstoj opisal in dokumentiral, kako so maja 1945 Britanske okupacijske sile v Avstriji s prevaro in s silo izročile jugoslovanskim tito-ističnim četam preko 200.000 Jugoslovanov, ki so pred novo komunistično diktaturo v Jugoslaviji zbežali v britansko cono Avstrije. Skoraj vse te može in neoborožene begunce so Titovci poklali, čim so jim jih britanske oblasti izročile. Nikolaj Tolstoj zaključuje svoj članek z vzklikom: »Če bi obramba na procesu proti nemškim vojnim zločincem v Niirnbergu in drugod, imela v rokah podatke o tem, kaj se je zgodilo v zahodni Avstriji in severni Italiji samo teden dni po kapitulaciji Nemčije, bi bil morda ustavljen celoten proces proti vojnim zločincem. Kqjti, ali ni bil prav tako obtoiljiv vojni zločin, zavestno poslati desettisoče nemočnih mož, žensk in otrok pred krvnike in v smrtna taborišča?« Toda to še ni vse. Ljudje, ki so zagrešili ta strašni zločin so še vedno na najvišjih položajih, medtem ko se ta in njemu podobni zločini še vedno smatrajo za vh- neke legitimnosti jugoslovanskega komunističnega režima. Prominentni jugoslovanski komunistični voditelj in do nedavnega predsednik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, Mitja Ribičič, je bil leta 1945 mlad častnik Tajne policije. V izjavi, objavljeni v ljubljanskem tedniku Telex, 13. marca 1981, je dejal: »Zdaj, 30 let kasneje, so nekateri ljudje pričeli postavljati vprašanje odgovornosti, ker smo takrat brez večjih sodnih obravnav, obsodili na smrt nekaj tisoč najhujših kriminalcev. Mogoče je revolucionarni val odnesel s seboj tudi nekaj nedolžnih žrtev, ljudi, ki so bili prisilno mobilizirani, toda mislim, da revolucija ne more biti odgovorna za njihovo smrt, da pada odgovornost na tiste zločince, ki so to izvršili.« Gospod predsednik, ti »nekaj tisoči« ubitih, o katerih govori komunistični voditelj s takim cinizmom, so bili naši soborci, možje, ki so se z nami borili proti stalinističnemu komunizmu v Sloveniji, in ki so bili potem, ko so dobili zatočišče v Avstriji, izročeni Titovi komunistični policiji, 12 tisoč po številu, kot to potrjuje tudi Tolstoj v svojem članku. Bili smo pripadniki Slovenskega Domobranstva, ki je skušalo preprečiti, da bi stalinisti ob koncu vojne prevzeli oblast v Sloveniji, takrat severozahodni pokrajini Jugoslavije in danes eni od šestih suverenih republik. Komunisti nas obtožujejo kolaboracije z Nemci, toda ta obtožba je popoln nesmisel, če upoštevamo, da komunisti niso vodili neke vojne za narodno osvoboditev, temveč bratomorno revolucijo, kot je Mitja Ribičič sam poudaril. Priznal pa je to tudi predsednik Tito z izjavo, objavljeno v zagrebškem Vjesniku, 24. maja 1972: Podobno je bilo tudi v Sloveniji. To je bila torej državljanska vojna. Toda o tem med vojno nismo hoteli govoriti, ker ne bi bilo v našem interesu.« Komunistčna sla po oblasti je bila tako močna, da so bili pripravljeni boriti se proti britanskim in ameriškim četam, če bi se izkrcale na jugoslovanski obali, v okviru svojih operacij za osvoboditev Evrope. To je potrjeno tudi v knjigi Tito, Mihajlovič in Zavezniki, W. R. Roberts (Rutgers University Press, 1975), in v knjigi Vojni časi, Milovan Djilas (Harcourt, Brace Jovanovich, 1977). Pokol dvanajst tisočev razo-roženih slovenskih domobrancev, pa je bil v resnici samo zadnje dejanje jugoslovanskih stalinistov pri uporabljanju marksistično-leninistične me-' tode za zavojevanje absolutne oblasti. Že ob koncu leta 1941, so objavili, da je »Osvobodilna Fronta«, ki so jo vodili komunisti, prevzela suverenost nad Slovenijo in da bo doletela smrtna kazen vsakogar, ki bi se skušal izven njenih vrst boriti nemškim okupatorjem. Istočasno pa so si komunisti s terorjem podvrgli manjše so-potniške skupine in posameznike, ki so se z njimi povezali v »Osvobodilni Fronti« v zmotni veri, da se vključujejo v neko politično koalicijo. Komunisti pa so lagali tudi tujim opazovalcem in samemu i Churchillu, da je »Osvobodilna Fronta« široka koalicija političnih strank in da komunisti nimajo namena uvesti komunističnega sistema v Ju- i goslaviji. Najhujše je prišlo po kapitulaciji Italije, septembra leta 1943. Nekomunisti v Sloveniji so se pričeli zbirati na Turjaku in Grčaricah, toda komunistične enote so jih napadle s pomočjo italijanskega topništva, da bi jim preprečile nastop proti Nemcem. Sledil j* masovni pokol. Tudi nekomunisti so tako postali proti-ko-munisti in njihova edina skrb je bila odslej, preprečiti komunistično seganje po totalitarni oblasti. To je torej tisti »zločin«, za-radi katerega so Ribičič in njegovi, po Drugi svetovni vojniv . Sloveniji poklali še nadaljnj* tisoče naših soborcev. Podob; ni dogodki pa so se odigravali tudi drugod po Jugoslaviji- Gospod predsednik! Ist0 komunistično vodstvo, ki )e odgovorno za sedanjo gosp0" darsko in politično krizo Jug0" slavije, je tudi odgovorno # smrt deset, ne, sto tisočev! Z«' 1 to ne zasluži prijateljstva & j podpore Združenih držav! Ne moremo se boriti v Nika' ragvi proti nečemu, kar odo- | bravamo in podpiramo v Jugoslaviji! V resnici bi bilo koristno preučiti taktiko komu* | nistov v Jugoslaviji, za boljšf razumevanje njihove taktik« v Nikaragvi in El Salvadorju- Z veseljem smo pripravljelU posredovati nadaljnje inf°r' macije. S spoštovanjem! Za TABOR ZDSPB Franc Grum, predsednik Glavni odbor Milan Zajec, predsednik Krajevni odbor, ClevelaO Pismo uredništvu londonskega časopis »The Times« Uredništvu »THE TIMES« London, Velika Britanija Spoštovani! Dne 20. februarja 1978,s’ objavili uvodnik z naslov° »Na vesti Britanije«, nana^, joč se na vprašanje prisilne . patriacije »zelo visokega . la sovjetskih državljanov koncu druge svetovne v°j0- litarni i«, za- n nje-ojniv aljnje odobravali iji. Isto ki jf ospo- Jugo- no z3 A Za-va i*1 /1 Nika* odo-v Ju-oko- omu' joljU* tikev ju. /Ijem nfof' nik lik •land U lis* l>ste ivoib »a5a- e'e' tev>' r O* fit'* [nik* po' jkil* vafl' V* jveb to kr®1 jod' ti« riij« tor Iji«0 Ali se Jugoslavija vrača v stalinizem? GORICA, It. - Nekatere značilnosti stalinizma so: zapirale državnih mej, cenzura in kontrola nad kulturnim ustva-rJanjem, podrejenost gospodarstva politiki partije. Omenjene tri značilnosti stalinizma so v Jugoslaviji za ^asa Tita omilili. Odprli so meje državljanom in tujcem. Pustili precej svobode kultur-nemu ustvarjanju, uvedli samoupravni sistem v gospodarstvu. Vse to pa sedaj pod vodstvom tov. Milke Planinc znova odpravljajo. Meje so namreč za vse državljane praktično zaprli, saj morajo plačati poseben po-|°g. če hočejo v tujino. Pravijo. da so to naredili iz gospodarskih razlogov. Toda kdo jim verjame? Saj imajo od sedanjega zaprtja meje dosti večjo gospodarsko škodo kot korist. Kontrola in cenzura na kulturniki se poostruje. Vedn Več je zaprtih kulturnih dela' Cev. češ da rušijo bratstvo i polnost jugoslovanskih nart dov. To je pa le lepše izražanj f3 splošno stalinovsko obto; kritike sistema, češ da šk( dujejo ugledu države. Končno si partija znova las Pfavico posegati v gospodai «vo. Gospodarski ukrepi ZI (vlade v Beogradu) so takšn a v temeljih prizadevaj samoupravno gospodarjenji °djetja niso več gospodarsk samostojna, temveč odvisn °d ukrepov iz Beograda. Tu< 12 televizijskih razprav je nu 8°Če razvideti, da se sanu Javljanje spreminja v sarm raZpravljanje. Delavski sve Opravljajo, odločajo pa dn 8l. odloča ZIS. Kako si sedanje jugoslovar s 0 vodstvo ne želi vrnitv Loving Memory John Kamalic *st Anniversary Died July 20, 1982 His His h°urs and days of pain, But in Ubled ni9h,s are past, He hlmy achln9 heart I know s sweet rest at last. Sadly missed by: Vicky — wife JUIy 20' 1983, Euclid, O. svojih delavcev iz tujine in ne tujih turistov, je mogoče sklepati iz neumestnih omejitev, ki jih stavijo enim in drugim. Jugoslovanski delavec, ki se vrača domov, more pripeljati s sabo brez carine le malenkosti. Tuji turist sme prenesti s sabo hrane le od meje do kraja letovanja. Tam mora kupiti turistične bone, ki jih nihče ne mara. Bencin dobi le na bone in gorje mu, če jih jima ali če mu zmanjkajo. S šopom dolarjev bo čakal na črpalki, da naslednje jutro odprejo turistične urade, da bo lahko kupil turistične bone. Policija pa postaja vedno bolj vsemogočna. Notranji minister Stane Dolanc se je pred dnevi pohvalil, kako je ta vedno bolje opremljena in učinkovita. Zato vprašaj: Ali so po-Titova Jugoslavija vrača v stalinizem? (r + r) v Kat. glasu Pismo... (Nadaljevanje z 2. str.) preiskavo tega strašnega dogodka in ugotovila odgovornost zanj. Ni treba ponavljati, da so bila naša upanja, v navalu drugih dogodkov, spet poga-žena. V luči dejstev pa, ki jih je nanizal grof Nikolaj Tolstoj v letošnji majski številki revije »The Encounter«., Vas pozivamo, da s svojim ugledom in vplivom pregovorite pristojne oblasti, da rešijo to žalostno zadevo. »Argumenti tožiteljev so prepričljivo predloženi, obramba pa, če je sploh mogoča, se mora še oglasiti«. *) Pozivamo vas tudi, da zagotovite, da bo vsaka preiskava tega vprašanja vključevala tudi vprašanje prisilne repatriacije in njej sledečega pokola Slovencev, Hrvatov in Srbov. S spoštovanjem! Milan Zajec, predsednik TABOR ZDSPB, Cleveland 15613 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110 USA *) Citat iz omenjenega uvodnika. (Obe pismi, v slovenskem prevodu, sta bili izročeni AD za objavo. Urednik ni prejel kakega spremnega dopisa oz. komentarja. Ur. AD) Sporočajte osebne in krajevne novice! ^kmssJFiaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 Leteča bolnišnica Posebna mednarodna leteča bolnišnica za očesne bolezni je z velikim uspehom končala prvo turnejo po dvajsetih državah sveta. Človekoljubnega potovanja se je udeležilo okoli sto znanih očesnih strokovnjakov, ki so povrnili vid več sto slepcem. Bolnišnica je v reaktivnem letalu DC-8, v njej so predavalnica, ambulanta za diagnostiko in operacijska dvorana z najnovejšo lasersko mikroki-rurško opremo. Operacije snema devet TV kamer, posnetke pa lahko gledajo zdravniki po vsem svetu in se tako seznanjajo z najnovejšimi metodami zdravljenja. Pravzaprav je prav to glavna naloga letalske odprave, ki jo organizira prostovoljna organizacija »Orbis«, pomagajo pa ji posa-> mezniki in razne svetovne organizacije. Predavanj v leteči bolnišnici se je udeležilo več kot 1200 ljudi, kar na letališčih pa so izvedli 900 operacij: v Panami, Ekvadorju, na Jamajki, na Tajskem, v Turčiji, Kitajski, na Filipinih, v Indoneziji, Maleziji, Kolumbiji, Peruju, Pakistanu, Šri Lanki, Združenih arabskih emiratih, Jordaniji, v Tuniziji, v Maroku, ZRN, Veliki Britaniji in ZDA. Med delom so dobivali priznanja najvišjih predstavnikov držav, v katerih so operirali, zaradi človekoljubnega značaja akcije in prispevka izobraževanju, vzajemnemu razumevanju in solidarnosti v svetu. Na koncu so na letališču pri New Yorku priredili svečanost, ki so se je udeležili stalni predstavniki številnih držav v ZN. Ogledali so si letalo »Orbis«, se pogovarjali z zdravniki, medicinskimi sestrami, inženirji in piloti. Letalo bo zdaj nadaljevalo svojo pot in delo. Pred njimi je izredno ambiciozen načrt: v naslednjih desetih letih naj bi ozdravili 12 milijonov očesnih bolnikov po svetu. V blag spomin 20. OBLETNICE SMRTI MOJE NEPOZABNE MATERE, Marian Debevc ki nas je nenadoma zapustila 19. julija 1963. Če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Ti se je, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj. Žalujoča: Julija Grabelsek hčer Madison, O., 19. Jul. 1983 Pozdravni govor Vinka Levstika Rim, 3. julija 1983 Cenjeno uredništvo! Ko sem ob priliki svojega nedavnega obiska v Clevelandu prisostvoval domobranski spominski proslavi na Orlovem vrhu, je bil moj namen, da pozdravim bivše borce s parminut-nim govorom. Žal mi krajevna zveza ob prenapolnjenem programu ni dala možnosti, da bi spregovoril, — zato prosim Vaš list za gostoljubnost, da priobči, čeprav z zamudo, moj govor. S spoštovanjem, Vinko Levstik (podpis) Dragi soborci, prijatelji in navzoči rojaki, — vsem lep pozdrav! Ko so bivši borci iz tržaške in goriške pokrajine ter iz Anglije zvedeli, da bom danes tu skupaj z Vami prisostvoval žalnemu obredu za pobito slovensko domobransko vojsko, so. me naprosili, da Vam izročim tudi njihove pozdrave! Bom kratek, ker ne maram retorike in mi tega tudi čas ne dopušča. Kot eden izmed dvanajsttisoč vrnjenih, sem bil tudi eden izmed idejnih pobudnikov zveze slovenskih protikomunističnih borcev v svetu, da se preživeli borci ne bi razpršili in porazgubili, ampak bi še naprej delovali v skupni organizaciji. Žal obstajata danes dve ločeni borčevski organizaciji, in dve ločeni borčevski glasili, — po čigavi zaslugi? Da je ta ločitev v škodo obema in v korist le skupnemu nasprotniku, komunističnemu režimu doma, je samo po sebi umevno. Dragi rojaki! Kljub vsemu hudemu, kar smo Slovenci prestali, si še nismo zgradili dovolj trdne zavesti za skupne narodne vrednote, da bi lahko izkoristili vse dane nam zgodovinske možnosti. Daši je parlamentarni večstrankarski sistem in pluralizem edina demokratična pot v normalnih okolnostih, bi morali v kritičnih situacijah premostiti naše razdeljenosti in prekiniti s strankarskimi prepiri, ki so bili za nas že med vojno pogubni, — pa tega nočemo in ne znamo, zato tuje okoliščine vplivajo na našo usodo. Menim, da je zato naša dolžnost, da počastimo spomin vseh padlih žrtev z obljubo, da bomo z dobro voljo spojili obe borčevski organizaciji v eno samo, nadstrankarsko združenje, kjer se bo vsak posameznik z večjim zaupanjem in demokratičnostjo soočil z gledanji ostalih. Vetrinjska tragedija ne sme ostati le del naše zgodovine, ki tone v pozabo. Da to preprečimo, moramo strniti vse naše sile, — za kar se še posebno priporočam predstavnikom naših političnih strank. Nobena skrivnost ni, da se v domovini ekonomska in politična situacija slabša. A čim bolj se majejo temelji jugoslovanskega režima, tem večja postaja gonja proti bivšim domobrancem in idejnim nasprotnikom doma in po svetu; poostrilo se je blatenje naše medvojne borbe in našega mirnega svobodnega delovanja v emigraciji. Izrečene so bile tudi že hude obsodbe na procesih, tako v Ljubljani, kot po drugih jugoslovanskih republikah. Mnogim prijateljem je znano, da je v Ljubljani že več kot leto dni v teku sodni postopek proti meni in nekaterim drugim še živečim domobrancem, na podlagi suma, da sem bil pripadnik in poveljnik »Črne roke«. Za pripravo tega procesa so čakali skoraj štirideset let! Mislim, da je napočil čas, da tudi mi postavimo na zatožno klop, tako pred svetom, kot pred novo generacijo v Sloveniji, vso Komunistično partijo Slovenije. Zato moramo čimprej poskrbeti za pripravo in izdajo, v angleščini, velikega dokumentarnega dela o zgodovini komunistične revolucije in naše protikomunistične borbe v Sloveniji: vsak naj pri tem delu dd svoj delež! Takoj pa lahko pošljemo peticijo na ameriškega predsednika Reagana, naj Amerika preneha podpirati režim v Jugoslaviji, kar samo podaljšuje agonijo komunističnega gospodarstva. Besedilo za peticijo so sestavili evropski rojaki: podpisalo naj bi jo čimvečje število ameriških borcev in rojakov! Tu zaključim svoja izvajanja in se vsem navzočim zahvalim za pozornost! Moja posebna zahvala pa gre članom organizacijskega odbora za pripravo žalnega obreda in za dano mi možnost, da sem Vam lahko tu spregovoril! (*) Vinko Levstik (*) česar žal nisem storil... POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI! HOTEL BLED 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102 II. Kal. - Sobe s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. Centralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje ,a., . - ■ .. . . ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Vršil sem te opravke kakor v privatni industriji v Hart-fordu, kot sem opisal v prvi knjigi. Tedaj sem zaposlil toliko Slovencev, da bi napolnili celo društvo, ne da bi kateri vedel, kdo se je pobrigal za brezposelne. Glede pomoči, katero sem lahko nudil med opravljanjem vladne službe, prav tako ni vedel nihče razen Nade, ki je imela srce in voljo za tako delovanje. Organizacija CARE se je po vojni osnovala v Washingtonu kot akcija za pomoč brezdomcem, beguncem in sploh od vojne osirotelemu prebivalstvu. Poslovanje se je razširilo po vsej Uniji. V glavnem je bilo namenjeno kot nujna pomoč s prehrano in blagom. Organizacija, povsem dobrodelna, je razpošiljala pakete hrane, oblačil in pozneje drugih potrebščin po vsem svetu. Naročniki so napisali podružnicam CARE imena in naslove posameznikov, katerim so želeli dostaviti paket. Deset dolarjev za pošiljko je pokrilo stroške za jestvine ali blago, ki bi na trgu v Ameriki stalo dva ali trikrat toliko. Ker je bila organizacija povsem dobrodelna in je kot tako oglašala svoje poslovanje, so se odzivali človekoljubi s prispevki in jih prepuščali uradu, da jih razpošilja po svoji uvidevnosti. Vplivni delavci urada CARE so bili neplačani dobro-voljci, med temi gospa Ruth Yohn, hči Ruth Mitchellove, katero sem omenil v prvi knjigi. Kakor njena mati, ki je bila Jugoslovanom zelo naklonjena, me je pogosto prosila za imena in naslove ljudi v Evropi, katerim naj se pošljejo pa- keti potrebščin. Prispevki premožnih ljudi so namreč dvignili denarni sklad tako visoko, da je uradu CARE primanjkovalo naslovov za pošiljanje. Gospa Yohn nas je torej obiskovala in pri nas neredko vpisovala imena potrebnih slovenskih in drugih brezdomcev po Avstriji, Italiji in drugod. Dvomim, da je kateri od prejemnikov zvedel, odkod mu je poštar prinesel Mikavževe kolače. Gospa Yohn mi je pomagala tudi pri zaposlovanju jugoslovanskih oficirjev, katere sem kot ubežnike leta 1944 spoznal v Kairu in se mi je posrečilo preseliti jih v Ameriko. Ti so vedeli za moje posredovanje, medtem ko slovenski priseljenci, katerim sem omogočil prihod, tega niso vedeli. Znano jim je bilo, da se nekdo zanje briga, nič več. Le v dveh ali treh primerih sem po letih njih bivanja v Ameriki razodel, kdo jim je preselitev omogočil. Posloval sem v tem oziru na sledeč način. Od znancev v vladnih uradih, kjer sem imel zveze, sem izvedel imena, poklice in naslove posameznikov, ki bi radi prišli. Mnenje o njih značajnosti mi je bilo potrebno, da utemeljim prošnjo za odobritev priselitve. Gladko to ni šlo. Strogi stari zakoni o omejitvi priseljevanja po kvotah za vsako državo so bili v povojnih letih še v veljavi. Prosilec je moral čakati leta in leta, predno je prišel na vrsto. Nekateri vladni oddelki pa so uživali posebno pravico, dobivati v Ameriko zaslužne in upoštevanja vredne posameznike. Deloma sem se posluževal te pravice in, reči moram, da so bila po mojem utemeljevanju in priporočilu Neljub incident ob okrogli mizi v Ljubljani (nadaljevanje z 2. str.) merke »Katoliškega glasu« iz Gorice ter knjige dveh avtorjev. Mitja Rotovnik je pozneje zadevo pojasnil z besedami: »Zaradi vrste ogorčenih protestov obiskovalcev Cankarjevega doma, da sta bila v okvir knjižne razstave, ki je prikazala delo zamejskih Slovencev v Italiji v zadnjih 10 letih vključena tudi dva avtorja in ena institucija, ki so v preteklosti izpovedovali do SFRJ izrazito sovražno dejavnost, se je vodstvo doma odločilo, da dela teh avtorjev z razstave umakne.« Hkrati je dodal, da si »pač enotnega slovenskega kulturnega prostora ni mogoče predstavljati brez elementarnega političnega in kulturnega priznanja ter spoštovanja socialistične Slovenije kot enakopravne republike v okviru jugoslovanske federacije«. V ta razcep ob prvem skupnem nastopu obeh svetovno nazorskih slovenskih skupin iz Italije pri nas se je v teku razprave zato toliko bolj zagrizel Marij Maver iz katoliškega kulturnega kroga, zavzemajoč se tudi za ustrezno upoštevanje tega kulturnega deleža, pa tudi prispevkov, ki so jih dali slovenski kulturi v Italiji emigranti. Joža Vilfan seje sicer strinjal s tem, da tabujev ne bi smelo biti, vendar je terjal, da se tudi vprašamo, zakaj je do tega prišlo in kakšno zastrupljevalno vlogo je igrala in igra emigracija. (konec prihodnji petek) vrata v Ameriko odprta nekaterim rojakom. Tudi stroške potovanja je plačala vlada. Nekoliko več sitnosti sem imel v primerih, kjer taka pravica ni prišla v poštev. Trije mladi možje so se iz Avstrije prizadevali dobiti dovoljenje. Začel sem z enim, Belokranjcem, za katerega sem preskrbel affidavit (izjavo pod prisego) od nekega italijanskega stavbenika v Washingtonu, čigar podjetje sem najel, ko sem pregradil hišo. Z njegovim dokumentom sem na priseljeniškem uradu izposloval formularje za predpisano prošnjo, vse skupaj poslal belokranjskemu nepoznancu s pismom in pojasnilom v slovenskem jeziku, pri katerem konzulu naj se javi za odo-brenje in vizum. Pismo sem napisal v imenu stavbenika, v njem celo imenoval konzula, pri katerem se je moral prosilec osebno javiti, da poleg odobrenja prejme tudi že plačan vozni listek z ladjo ali letalom. Tri mlade Slovence, vsakega posebej, je stavbenik na ta način s svojim jamstvom dobil v Ameriko in rekel mi je, da je pripravljen pripraviti notarski affidavit za druge, kogar priporočim. Pri njem se ni javil nobeden, ker so šli na delo na delo v industrijske kraje; pisali pa so mu v zahvalo in vpraševali, kdo se je zanje pobrigal. Prvi med njimi je izvedel za moje ime in mi pisal. Pred leti sem ga na zahodu obiskal. Oženil se je z Američanko, si zgradil hišo. Dva otroka sta se vrnila iz šole, ko sem prišel k njim na kosilo. Nekam dramatično se je obnašal, poklical mala predse in me predstavil, rekoč, da se morata meni zahvaliti. Če bi mu jaz ne bil omogočil priti v Ameriko, je dejal, bi tudi njiju ne bilo. Nikoli se nisem kesal take ali podobne pomoči rojakom, celo ne v primeru, ko se je neki posameznik po vsem mojem prizadevanju v njegovo korist izkazal nehvaležnega. Tisti je bil po svojem stanu in poklicu dobro poznan v domovini. Omogočil sem mu prihod v Ameriko, mu zagotovil za njegove sposobnosti primerno službo pri vladi in poskrbel, da se mu je končno pridružila v Ameriki njegova družina. Zavedal se je, da sem mu jaz T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 (X) pomagal, vendar je nekaj mesecev pozneje svojemu predstojniku napisal pismo s pritožbo proti meni, češ da sem ga zanemarjal. Predstojnik, ki je vse vedel, je smejoč se položil pismo na mojo mizo in izrekel nekaj podobnega slovenskemu reku »Dobrota je sirota«. S tistim priseljencem nisem imel več opravka. Čisto drugače je bilo s polkovnikom Andrejem Gluši-čem. On ni vedel, da sem jaz zakulisno omogočil njegovo priseljenje in zaposlitev pri vladi. Določil sem zanj uradnika, ki ga je sprejel v Washingtonu in mu pomagal pri namestitvi. Nekaj dni pozneje me je Glušiču predstavil zaradi razgovora, da bi zanj našel primerno službo. (se nadaljuje) Novi grobovi Joseph (Jerry) Repar Umrl je Joseph (Jerry) Repar, sin Josepha (pok.) in Josephine, roj. Ahlin, Repar, nečak Franka in Stanleya Ahlina, zaposlen pri Fisher Body na Coit Rd. 18 let, član ADZ št. 9. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak-Cosic, 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills, v četrtek, 21. julija, v cerkev Naše Gospe Karmalske ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Pauline Singer Umrla je Pauline Sluger, roj. Kocjancic, žena Josepha, mati Johanne Foye (111.), Mar-she Marie in Mary Louise Ule (pok.), 3-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Frances Shaga (W.Va.) in Jennie Habe (Fla.). Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak-Cosic, 28890 Chardon Rd., včeraj, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebovzete, od tam na pokopališče Western Reserve Memorial Gardens. MALI OGLASI FOR SALE Euclid — By Owner Open House Sun. 1—5 p.m. 18960 Newton Ave. Brick bungalow, 2 bdrm, rec. rm., enclosed patio, 2 car garage, 2 fireplaces, fenced yard, 50x130, off E. 185 & Lake Shore Blvd. 50’s 486-5311 (52-53) Commerial MONEY MAKER ALL BRICK — 5 units - 3 established businesses + 2 suites, 1 bdrm suite + 2 bdrm. suite - new parking lot-in EXCELLENT CONDITION. SALOTTO REALTY 585-0007 (52,53) APT. FOR RENT GROVEWOOD AREA- Fully remodeled - Bath, kitchen, 2 bdrms., new appliances, carpeting thru-out. $325 per mo. Security & lease. 888-7029 (52-55) LASTNIK PRODAJA enodružinsko zidano hišo v Collinwoodu. Cena nizka. Kličite 252-3772 I i I ! I I po šesti uri zv. (52-55) FOR RENT 3 rms. & bath, op-Carpeting, newly remode ed. 1148 E. 63 St. 581-1801. Call (50-53) For Sale by Owner St. Jerome's area. 3 bdrm-Lge. kitchen. 1 ’A baths-Finished attic 8i basement, car garage. Well *<0FtQ $44,000. Call 481-095y eVeS> (48-55) Dodatni dohodek za upokojenca Oskrbnika iščejo, 20 ur na teden. Minimalna plača. Marinko’s Fire House 2768 Stark Drive Willoughby Hills, Ohio KUčite 943-4983 (51-52) FOR RENT 5 rms., 2 bdrms., carpeted' up, insulated. E. 71 St. n®e St. Clair. Security and references. 321-3907 (51-54) FOR RENT 5 rooms up. Holmes Av • Middle age coup'0' 8514017' ,51.62) NAPRODAJ Hiša, s 5 in 3 sobami- Bl|SS Ave. V dobrem stanju. Kličite 731-6460 (52-55) For Sale Lge 6 room frame h0^2. St. William's parish. Call 9025 between 4 and 7 P- ' (52-59) Anzlovar’s 20% Sale] Is Now In Progress Everything reducedMleast 2Q°/a "■ —■— ---------- Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff _ 692-1172 Ladies dresses — 20% - 70% off Mens and boys shirts - 20% - 50% off Girls skirts & blouses - 20% - 50% Underwear for the entire family is reduced. s - 3 !S + + 2 rking INDI- 12,53) Fully ;hen, ices, 5 per 2-55) t hišo :ka. -55) up- idel- Call )-53) irm-ths. it. 2 apt. 1959 55) r na 52) ed, ear fer- 54) V ye. le. 52) iss 5) 16. )■ 9) Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta POMOČ KNJIŽNICAM »Kanadska Domovina« je Prejela iz ministrstva za kulturo in državljanstvo pismo, v katerem minister sporoča o svojem načrtu, kako izboljšati ^sluge, ki jih nudijo knjižnice sirom province v Ontariju. Ministrov program vsebuje sledeče: povečana podpora okrožnim knjižnicam; ustano-vitev posebnega fonda v ta na-®en; povečana podpora knjižnicam v severnem Ontariju; Ijastavitev profesionalnega knjižničarja, ki bo pomagal rahljati mnogokulturne knjižni-ce in posebnega knjižničarja 28 domačine Indijance. fondi bodo na razpolago za nastavitev francosko govore-e8a svetovalca in za nabavo •nnteriala za francosko govo-reoe, za mnogokulturnost in za nnselbine domačinov Indijancev. Podpora za okrožne knjižnice bo povečana na 9,3 %, 'oje od $2.15 na $2.35 na pre-ivalca. Z ustanovitvijo Fon-d®* se bodo mogle okoristiti te naselbine, kjer okrožnih jtžnic še ni. Tudi podpora *a severni Ontarijo se bo povečala. Minister tudi zagotavlj; 0 oddelek njegovega mi) ***• ki skrbi za ‘ ■“ kmalu imel profesionalnega knjižničarja, ki bo knjižnicam pomagal razviti mnogokulturne uslužnosti. Kulturna raznolikost je družbi v korist in knjižnice morejo igrati važno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine. Iz Slovenske pisarne Iz Argentine so poslali novo knjižno delo, ki ga je izdala Slovenska Kulturna Akcija. Delo ima naslov: »Boj za slovensko šolstvo na Primorskem.« Knjigo, ki obsega čez 200 strani, je napisal prof. Alojzij Geržinič, ki je bil svoj čas prijatelj in sodelavec pok. dr. Srečka Baraga pri ZVU. Knjiga opisuje borbo za slovensko šolstvo od padca fašizma dalje, zlasti pod Zavezniško vojaško upravo (ZVU) na Primorskem. Knjiga stane $6 in $1 za poštnino pri naročilu po pošti. Na zalogi imajo še nekaj knjig Pero in (as II. pisatelja Mirka Javornika. Knjiga vsebuje bisere slovenske literature, na katere smo lahko oz. moramo biti ponosni. Stane $20.00; po pošti je treba dodati za poštnino. Uprava slovenske pisarne 618 Manning Ave., Toronto, Ont., M6G 2V9 Odmevi s prerije... Hribarjeva mama — Antonija Hribar — 90-letnica ^THBRIDGE, Alta. - Zlato *, * majhna vasica nad Lu- t®V!c°. nad cesto Ljubljana-njane. Tam je bila trdna nbarjev3 domačija. Oče tr-m preudaren kmet, župan Organist. Ob njem in zdravi ^^ni skrbna gospodinja in ^.Amonija. Tam so domo-iitd ^r^arjevi> pridno delali Vjh °*3ro uspevali. Ko je vojna k ra'8 ^0scgla tudi te mirne ScJ[e ^mniškega okrožja, so tuii n°8'mora^ umakniti pred ,nu. še bolj pa pred domači- j sovragi Tudi Hribar_ beo,’ na k2*’ s trdne domačije z nsko culo v neznano. »reč!rUnci s Koroškega smo se bUr 1 s Hribarjevimi v Salz-hod U’ kjer smo čakali na od-Preko morja. V cerkvi smo slovensko zapeli in oče, dotlej neznanec nam, sto stopili k harmoniju. Pesem nas je združila in oče so se s pesmijo stopili na našo, odtlej skupno pot, v daljno, nepoznano Kanado. Ustavili smo se v južni, sončni Alberti, v malem mestecu Lethbridgu in bili razposlani na okoliške kmetije, na delo na polja sladkorne pese. Po odsluženju delovnega roka je Lethbridge zbral več slovenskih družin. Tudi Hribarjevo. Zdrava in delavna sedemčlanska družina se je s pridnim delom kmalu opomogla, med prvimi so si kupili dom in avto. Seveda je Hribarjev dom postal središče slovenske pesmi. Zborovodja so gRdina pogrebna zavoda S31-6300 43l-2088 17010 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62nd St. GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Rd. bili seve Hribarjev oče Jernej, ki so kmalu začeli orglati tudi v cerkvi. Otroci so si z leti utrli nova, lastna pota, razšli in samostojno uspeli, ko je nenadna smrt poklicala očeta. Vso družino in vso slovensko skupino je smrt prizadela. Najbolj seve Hribarjevo mamo, saj je naenkrat ostala sama, brez dobrega, njej nepozabnega moža. Pa je vprav smrt menda še bolj povezala vse Hribarjeve ob osameh mami. Mamina življenjska pot je bila različna kot življenje: mirna, pa tudi viharna, strma in tudi trnjeva. Sončni in oblačni dnevi. Na domu je ostal z mamo in svojo družino sin Ivan, ki je po očetu podedoval glasbeni talent in naš zborček. Leta se brž nabirajo in življenje prinese tudi nevšečnosti. Mamo, trdo gorenjsko korenino, je obiskala bolezen. Letom se pritakne včasih vse mogoče. Pa bolezenske težave prenašajo z mirno vdanostjo, vedoč, da Bog naloži posamezniku le toliko težak križ, kakršnega je zmožen nositi. Nikoli ne tožijo, še vprašani ne. So res izredno potrpežljivi, vdani v božjo voljo in božje načrte. So izredna slovenska korenina, tele dni so tudi dočakali 90. rojstni dan. Njeni skrbni otroci so pa mamo in našo slovensko srenjo presenetili. V mamino čast so zbrali namreč skoraj vse lethbridgske Slovence in mnoge kanadske goste. Veseli smo se zbrali ob zdaj izčrpani in bolehni mami — za ta izreden dogodek so je za popoldne pripeljali iz bolnice, kjer se opo-ravlja po dveh težkih operacijah —, da z njo praznujemo njen god in njen visok 90. rojstni dan. Ob bogatem prigrizku smo preživeli nekaj ur z mamo v veseli družbi. Ker zelo ljubi slovensko pesem, smo je seve zapeli njeno najljubšo pesem »Marija skoz’ življenje...«, potem pa še nekaj narodnih. Vsa Hribarjeva družina se je v bolezni še bolj oklenila mame, moram jih pohvaliti in izraziti naše občudovanje, kako Hribarjev rod drži skupaj, saj vsi — kar danes marsikje ni več v navadi — izpolnjujejo zapoved »Spoštuj očeta in mater...« V imenu slovenske skupinice je slavljenki spregovoril znanec nekaj voščilnih želja, ji še enkrat čestital k visokemu in pomembnemu jubileju in ji obljubil, da bomo še naprej vpletali v naše molitve tudi prošnjo zanjo, da bi jo Bog podpiral še na mnoga leta! P.S. - Gospa Antonija Hribar je menda že od prihoda v Kanado zvesta naročnica Ameriške Domovine, ki jo še zdaj rada vsaj delno prelista, pri devetdesetih letih brez očal! Pak •: r ' , j Slovenci v Kanadi bomo praznovali 1 : XXIV. Slovenski dan v nedeljo, 31. julija 1983, na Slovenskem letovišču pri Boltonu Praznovanje bo posvečeno NARODNIM SVETINJAM: jezik, slovenske navade, katoliška vera, narodna zavest, slovenska zemlja, zavest narodne skupnosti in pripravljenost braniti te svetinje. Slovenci od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Odbor S.K.S. STZ izlet v Bancroft 1983 TORONTO, Ont. - Že 22 let prireja STZ društvo letni izlet na Slovenija Trust v Bancroft. Skozi desetletja so Slovenci nakupili kakih 10 km vzhodno od Bancrofta ob reki York obsežno zemljišče, katero obsega skupno čez 1000 akrov v svrho lova in razvedrila v naravi. Tam ni znakov »No Trespassing« pač pa se gozd in divjina razlegata prav do ogromnega državnega gozda ob reki York. Trusti: Slovenija, Planina, Sava in Triglav mejijo skupno in s tem nudijo veliko privatno lovišče, v katerem se nahajajo medvedi, moosi, jeleni, volki, lisice in celo risi, dasi bolj redko. Slovenija Trust, kateri obsega 350 akrov, nudi tudi lovsko kočo in lepo ravnino, kjer se vsako leto vrši STZ izlet. Tudi letos je bilo živahno na farmi. Jože Muhič in Tone Papež sta pripeljala še posebno številno družbo. Boris Mozetič in Jože Muhič sta letos pekla prašiča na električni pogon, kar je bilo tudi nekaj novega. Marko Ponikvar je organiziral odbojko, katera je bila v razvedrilo zlasti mladini. V soboto zvečer sta igrala ob tabornem ognju A. Konje (flavto) in Albert Žibert (harmoniko) in nudila veselo glasbo plesalcem, ki so plesali na travnatem plesišču. Tudi Nace Križman je z lepimi slovenskimi pesmimi, posnetih na trak, prispeval k veselemu večeru. F. Grmek je popoldne organiziral številna tekmovanja, kot .22 kal. za žene in mladino, ter STZ prvenstvo v »Trap«. Nekaj novega letos je bilo tekmovanje v veslanju (canoeing) na Clear Lake-u, katero se je vršilo ob ostri konkurenci in borbenosti. Poln navdušenja je tak izlet v Bancroftu, mnogo prijateljstva, zabave in veselja se porodi na naših izletih in vse to nič ne stane, samo polno dobre volje. Naj bo »Zdrav duh v zdravem telesu« še dolgo med nami! Letošnji rezultati .22 kal. Mladci: 1. R. Papež (27 točk) 2. A. Žibert (25) 3. M. Opresnik (22) K. Opresnik (22) 5. J. Konje (19) 6. J. Muhič (18) 7. B. Mozetič (5) Članice: 1. A. Opresnik (20 točk) 2. F. Papež (5) 3. M. Mozetič (4) 4. J. Žibert (3) Mladenke: 1. J. Konje (21 točk) 2. I. Mozetič (2) TRAP streljanje: STZ 1. J. Muhič (29 točk) 2. J. Opresnik (25) 3. B. Mozetič (21) 4. Z. Nadj (20) 5. F. Grmek (14) SHAC - gosti 1. M. Rak (41 točk) 2. J. Avsenik (28) 3. S. Pajnič (23) Veslanje (canoe): 1. M. Ponikvar — F. Šteblaj — 3.00 2. F. Grmek — J. Muhič — 3.02 3. T. Papež — R. Papež — 3.40 4. S. Pajnič — M. Mozetič — 3.48 5. H. Papež — L. Grmek — 5.02 STZ - Toronto izumirajoče ptice Približno 280 vrst ptic je danes ogroženih. Med njimi je 34 vrst, ki štejejo manj kot 300 osebkov, kar je po mnenju strokovnjakov za nadaljnji obstoj vrste premalo. Po mednarodni specializirani reviji »Svet divjadi« obstaja danes komaj še približno 150 španskih kraljevskih orlov in okoli 10 parov morskih orlov z Madagaskarja. Iztrebitev grozi tudi kaka pou, nočnemu papagaju z Nove Zelandije, ki jih je danes le še okoli 40. Te vrste bodo brez učinkovitega varstva kmalu izginile, piše v Svetu divjadi. Vesti iz Slovenije Škof Grmič na TV Ljubljana (V Kat. glasu z dne 7. julija je izšlo naslednje kritično poročilo o nastopu škofa Grmiča na ljubljanski televiziji. Naj dodamo, da je letos 1. junija prejel škof Grmič od Franca Šetinca, vodilnega člana partije in predsednika Socialistične zveze visoko državno priznanje »Red republike z zlatim vencem«, ki ga je bilo podelilo predsedstvo SFRJ. Zakaj? »Za posebne zasluge pri izboljševanju odnosov med Cerkvijo in državo, kar je pomembno prispevalo k splošnemu napredku države«.) * * * GORICA, It. - Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič je v četrtek 30. junija samostojno nastopil na slovenski televiziji. Videli smo ga najprej kot turista, nato v črni obleki pred ljubljanskimi tovariši, ki mu podeljujejo odlikovanje (Red republike z zlatim vencem, op. ur.), in končno v škofovskem talarju z vsemi insignijami v kapeli mariborskega semenišča. O sami režiji ni kaj reči in je bila kar v redu, toda vsebina skoro četrturnega samogovora je »Bog se usmili«. Do poročila o njegovi mladosti je še kar šlo, dokler ni začel s svojim pričevanjem o povojnih mitingih, na katerih je kot govornik večkrat sodeloval. Od tu naprej je bil njegov nastop samo zagovor realnega socializma in samoupravljanja v Sloveniji. Kot dokaz je vpletel pokojnega škofa Držečnika, s katerim da sta orala ledino in prva pokazala pot pravega sožitja v sedanji slovenski družbi med kristjani in socialisti. Grmič, katoliški škof, se je spozabil tako daleč, da je postavil v isto vrsto vrednot krščanstvo in marksizem, kot da ne bi vedel, da nikdar ne more obstajati soglasje med evangelijem in znanstvenim, dogmatičnim marksizmom, ki je osnova vsakega rdečega socialističnega sistema. Pa tudi ne med svobodo in partijsko diktaturo. Škof Grmič je v svojem dolgem samogovoru poročal tudi o svojem življenjskem delu postavljanja mostov med krščanstvom in sedanjo socialistično uradno družbo v Sloveniji. Pri tem je pozabil na evangeljsko besedo o pastirjih, pozabil predvsem, da po teh mostovih sam z nekaterimi sodelavci prehaja v socialistični tabor in da kot škof kaže rojakom široko pot v slepo ulico. Kakšen dan po tej prvi »verski« oddaji slovenskega škofa na TV se je slišalo iz Slovenije: »Če bi navaden duhovnik tako javno govoril v nasprotju z naukom Cerkve, bi kmalu moral nehati maševati.« Ob zaključku tega žalostnega poročila omenjamo po dolžnosti, da je bilo na TV Ljubljana v zadnjih letih že več lepih verskih dokumentarnih in drugih filmov. O tem in takšnem škofovem nastopu pa moramo reči, da je prvi te vrste. Nič ne pomaga Grmičev zagovor, da je njegovo sedanje zadržanje posledica življenjskega izkustva, ker je kot študent lačen gledal v polne pekarne v Mariboru. Koliko dijakov je bilo med vojno in prej lačnih, a zato kot duhovniki in krščanski možje niso zašli v rdeči socializem. Priznati pa želimo, da je škof Grmič iskreno govoril kakor pač misli; le to je, da kristjani ne moremo z njim soglašati in ga v njegovih idejah podpreti. Največja škoda in težka krivica pa je, da mu nihče ne more na TV Ljubljana odgovoriti. Sicer pa: božji mlini meljejo počasi... (Kat. glas) ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave. New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, licenciran pogrebnik , “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Cleveland on Radio 106 SCA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 O Plečniku LJUBLJANA — Pred kratkim je bil v tem mestu mednarodni simpozij o delu velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, na katerem je sodelovalo več znanih strokovnjakov. Med prebranimi referati je menda vzbudil največ pozornosti in polemike sestavek Damjana Prelovška o Plečnikovem razmerju do starejših arhitekturnih spomenikov v Ljubljani. Medtem ko je bilo nekaterim celo všeč, da Plečnik ni mogel uresničiti vseh svojih zamisli za rojstno mesto, pa so predvsem razpravljalci iz tujine videli v Plečnikovih rešitvah izredno kvaliteten in sodoben urbanističen prispevek v zakladnico svetovne arhitekture. Umrli so Iz »Dela« 23. maja: Frančiška Narat roj. Kušar, 66 (Črnuče). Justine Guštin roj. Cahari-ja, 61 (Koper). Anton Kmetič (Bojsno). Amalija Krivec roj. Winkler, 85 (Lokve pri Novi Gorici). Marija Stramič roj. Mlakar (Babno polje). Roza Rekef roj. Marinko (Medvode). Iz »Dela« 24. maja: Jože Žonta (Ljubljana). Anica Buser (Ljubljana). Milka Volčanšek roj. Poljanšek (Brežice). Marija Drolc (Solčava). Martin Petan (Ljubljana, Kočevje). Franc Žitko st. (Podlipa). Terezija Rugelj roj. Fabiani (Ljubljana). Viktorija Srebotnjak, 88 (Tržič). Jože Pečar (Kozina). Lado Gregorčič (Mirna na Dolenjskem). Jože Ilija (Ljubljana). Angela Gorišek roj. Koželj (Kisovec). Zdravko Cigič (Metlika). Ivan Marn, 87 (Šmarje-Sap). Janja Majce (Ljubljana). Martin Golobič, 78 (Ljubljana). Pepca Brank roj. Pavlič, 58 (Kamnik). Franc Bajželj (Kranj). Milena Močivnik (Trbovlje). Franc Pezdir (Celje). Iz »Dela« 25. maja: France Cerar (Ljubljana-Šentvid). Marjan Okorn, 52 (Maribor). Josip Šaban (Lenart). Anka Fabjan roj. Pesjak (Budanje). Pepca Živič (Globoko pri Brežicah). Alojzij Kozlevčar p.d. Pančurjev ata (Zg. Brezovo pri Višnji gori). Frančiška Debeljak roj. Belič (Ljubljana-Vič). Marija Šušteršič (Ig). Jože Mustar, 63 (Kompolje). Ivana Žlender (Ljubljana-Polje). Marjan Leskovšek, 39 (Trbovlje). Marija Jančar roj. Habič (Zadvor). Slavko Kordež (Ljubljana). Darinko Jernejčič roj. Dolničar (Kranj). Marija Novoselič, 81 (Nova vas pri Bregani). Franc Ivančič (Unec). . Jožefa Čebela roj. Butara (Šmarjeta). Franc Mestek, 59 (Rodica pri Domžalah). Andrej Hočevar (Ljubljana). Iz »Dela« 27. maja: Miroslava Stupar roj. Omahen (Metlika). Jože Sluga (Ljubljana). Andrej Strojan (Črnuče). Marija Košir roj. Volčanšek (Ljubljana-Šentvid). Rado Traven (Ljubljana). Slavko Šebenikar (Bled). Marija Weber roj. Lipovec (Ljubljana). Iz »Dela« 28. maja: Rajko Rovšek iz Sp. Škofij. prof. Anica Kosovelova (Ljubljana). Josipina Samsa roj. Šteh (Ljubljana). Anica Hostnik roj. Pisarič (Polje ob Sotli). Marija Jenko roj. Stopar, 87 (Medvode). Vilko Sluga (Zalog). Jožica Klemenc roj. Brelih (Titovo Velenje). Viktor Poboljšaj (Trbovlje). Anica Kokot roj. Žabkar (Radovljica). Bernard Sotlar (Radeče). Milan Lutman, 88 (Gor. Polje). Antonija Dolgan (Ilirska Bistrica). Bruno Kovačič (Komen). Marija Krnc roj. Merlin (Orešje). Otmar Borišek (Trbovlje). Franc Šavli (Beograd). Franc Čebašek (Žalna). Eleonora Kerkoč-Križman (Ljubljana). dr. Bernarda Perc (Ljubljana). Marija Kmetič (Kranj). Jože Filej (Bled). Polona Kosmač (Tržič). Jože Blaževič (Krško). Anton Plah tar (Vrhnika). Ciril Jamnik (Ljubljana). Božo Ličaf (Radovljica). Vido Cvirn (Mengeš). Mila Klančar roj. Murnik (Ljubljana). Rajko Zupančič (Ljubljana). Iz »Dela« 4. junija: Nevenka Ojsteršek (Borovnica). Ivan Ambrož (Zg. Kašelj). Janez Kravcar (Ljubljana). Ivanka Presetnik roj. Pajsar (Ljubljana, Šmartno ob Savi). Leopolda Podgornik toj-Kofol (Čepovan). Nežika Rajterič roj. Pristov-šek (Bled, Ljubljana). Anton Balant (Ig). Boštjan Prek (Ljubljana). Martin Pfeifar (Hrastnik). Janez Anton (Stari kot). Marko Vittori (Ljubljana)- Kristina Krznar roj. Ho e var (Dravlje). Iz »Dela« 7. junija: Vida Hladnik roj. Aljan&c (Kovorj e). Stanko Gričar st. (Ljubljana). Marta Slane (Litija). Stane Miklavčič, 51 (Uu Ijana). Barbara narat roj. Sus (Črnuče). Helena Žurbi roj. Osen«** 83 (Ljubljana, Kamnik). Ivan Velkavrh (Stran* vas). Silva Drobnič (Kamnik). Alojz Gustinčič (Divača)- Franc Langerholz (Ljub J na). Alojz Veretik (Polje). Vlado Kranjc (Celje). - Franc Kos (Vojna vas, nomelj). . gg Lucija Bevk roj. Mavn. Iz »Dela« 3. junija: Terezija Strah (Videm Dobrepolje). Vinko Podpečan (Jesenice). Milka Vidic roj. Kolenc (Kisovec). Viktor Negro (Ljubljana)-Aleksij Rainer (Ljubljan Nevenka Drčar (Ribnica Dolenjskem). Antonija Vodopivec Dolenc (Zalog). Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-23»», f Imenik raznih društev Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu razen julija in avgusta ob 12. uri v SND 6409 St. Clair A ve. staro poslopje soba št 1. Ameriška Slovenska Katoliška Jednota društvo sv. vida ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-naf; predsednik Joseph Baškovič; Podpreds. Joseph Hočevar; taj. A bin Orehek, 18144 Lake Shore °lvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek, adzornikl: John Hočevar, James v- Debevec, Dominik Stupica, v'®,ar Frank A. Turek. Vodja SHnletike in mladinskim aktivnosti. ohn Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski travniki. Društvo zboruje vsak prvi took v mesecu v conferenci sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer, ^esečnj asesment se prične obirate ob 7:00 pred sejo in ta v mesecih: Jan., April, Julij, sl * 0ker od 6- do 7. ure zvečer. V tal* i ° pole2* nai se bolnik javi pri miku, da dobi zdravniki list in dr. SV. LOVRENCA . ST. 63 KSKJ d nbovnl vodja Rev. Anthony ool. predsed. Joseph L. Fortuna updpred. Ray Habian; tajnik Ralph ooec, 847 E. Hillsdale 524-5201: »Plsnlkarca Mary Ann Sray; R®9,a*nik James T. Weir, 15052 44iv».lle Dr- Maple H,s’ 0H . nadzorniki Anthony B. •2te®c^,e> Olga Sray, Virginia Sray. Za«.aVonoSa 'tosopb Kovach. stopnika za SND na 80. St.: ,oph Fortuna in Ralph Godec. 7*®®rnanith?nar' pred ^kra|J.Cb- Podpre ?6° e 5Bolcar Mar 2 St'’ Euclic S",c Ohio KSKJ Federacijo. Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorju — Asesment se pobira le 2 krat na leto in sicer na 25. jan., In jul. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri sv. Vidu. če je 23. dan meseca sobota, se pobira v petek, če je nedelja, pa se pobira v ponedeljek. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj.: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland OH 44110, Tel. 541-7243. Pomožna tajnica Anica Nemec Bol. taj. Helena Nemec 541-7243 Blajnik Louis Jarem Zapisnikar, Mary O’Kicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, John Obal Vratar: Tony Bolden Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech in vsi družinski zdravniki Poroč. v angl.: Helena Nemec Poročevalka v slovenščini — Mrs. Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo od 7:30 naprej in po vsaki seji, kakor-tudi 25. vsak drugi mesec (jan, Mare, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez dravniške preiskave ter odrasle do 60 leta za zavarovalnino od 2.000 do 40000. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar. častn predsed. Theresa Lach. Pred. Draga Gostic, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puri-tas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Melaher, zapisnik Bogomir Glavan. Nadzorniki: Joe Lach, Draga Gostic Jr, Angela Bolha. Poročevalka: Marija Me-laher. Za mladinsko dejavnost: Tanja Gostic; Reditelj; Štefan Marolt zdravniki vsi slovenski in družinski. Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. na domu tajnice. 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135 in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja; Rev. Jože Božnar Predsednik Joseph F. Rigler, 943-2306. Podpredsednica: Mazy Wolf Noggy Tajnik: Frank šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020. Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Semen Športni«.referent: Ray Zak tel.: 520-3344 Nadzorni odbor: Ivan Rigler, I -nniQ Ferlinc in Anthony L. Rigla* Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube Zastopnik za SND — Joseph F. Rigler Direktorica za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Reditelj: Antonia Šege Zdravniki: Vsi slovenski in družinski. Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji do 2 ure Dec. in Jan. seja se vrši rajno tako na drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v S.N.D. isti naslov. Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starostL Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno zavarovanje pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNIC ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja. Rev. Victor Tomc Predsednica, Jean Ptanisek Pod-pred., Frances Žagar Zapisnikarca, Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleve., OH 44110, 531-7635. Tajnica: Rosemary Susel Nadrodnice Marie Gombach, Caroline Stefančič. Sunshine Committee: Faye Moro and Joyce LaNassi. Seje se bojo vršile tretji sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes. Mesec: Jan., Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja. Rev. Francis Paik Predsednica, Agnes Tomc Podpred., Mary Stražišar Tajnica-blagajničarka, Donna Tomc Zapisnikarica, Addie Humphries Nadzornice: Mary Fakult, Lillian Orazen, Frances Plut Zastopnice Slov. društvenega doma na Recher Ave: Anna Ce-kada, Mary Stražišar, Mildred Marolt Zastopnice klub društev: Celeste Frollo, Ann Cekada Seja se vršijo vsak prvi torek v mesecv v S.D.D. na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Joseph Boznar Predsrdnica — Cecelia Kermavner Tajnica m blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleve., OH 44103, Tel. 881-4798. Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice — Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrši vsaki drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25 ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25 ega na nedeljo se pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z. Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 1833 Kapel Dr. Euclid, OH 44117, Phone 261-8914. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Rose Pujadar, Justine Girod. Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Anthony Bebol, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts. O. 44137, tel: 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher. Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, septembra, decembra na2 nedeljo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ Predsednica Antoinete Malnar. Podpredsednica Ann Zak; tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH. 44123 — Tele. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambro-sic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Komik. Frances Macerol. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kotnk. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SND na SL Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik John Nestor, taj. in blag. Frances Štete, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117. Tel. 531-6109. Zapisnikar Harold Telich. Nadzorniki Mark S. Telich in Frank Stefe, ml in Edward Pečjak. Vodnik mladinskin dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice 1482 Dille Rd ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian st Auditor — Caroline Lokar 2nd Auditor — Louise Fabec Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave, Euclid, Ohio at 7:30 p.m. NOVI DOM ŠT. 7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Antloga, nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary Živo-der, Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St Clair .Avenue Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. DRUŠTVO KRAS ST. 8 ADZ Preds. Vida Zak Podpreds. — Mary Price Tajnik — Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119. Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Joseph Skrabec Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slov Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St, Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437. Blagajnik — Robot Menart Zapisnikar —č Ronald Zarnick Nadzorni odbor — Frank Ahlin, Mary Champa, Hm Dybzin-ski, mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel.: 692-1424. Za zdravniško preiskavo —vsi skrvenaki zdravniki Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA 11 (ADZ) President — Louis Graham Vice-Pres. — Julie Zak Secretary — Mimi Turk,23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 441178 Treasurer — Mimi Turk Recording Sec. — Mary Hrovat President of Auditing Committee — Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick °nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Or. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ST. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka^ Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel John Cendol, Louis Sile Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 20. marca, 24. julija, 16. oktobra, 18. decembra 1983 A.M.L.A. uradu, 19424 So. Waterloo Rd. Za Slovenski narodni dom John Cendol za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno citalnicoLouis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic, Louis Sile, Frances Modic, Frank Plut, Louis Sile. Zastopniki za slovenski društveni dom France Modic, kFrank Plut, Louis Sile. COLLINWOODSKI SLQVENSKE ST. 22 ADZ Predsednica Stefi. Koncilja, pdd-preds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Kociljfet 1354 Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stephanie Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holrties Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ST. 24 ADZ Prdsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar; zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond-Nadzorni odbor: Frances Slepic, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob VO popoldne v šoli sv. Vida. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, predsednica Anna Brodnik, častna pred. — Mary Marinko, podpredsednica, Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St. Tel.: 391-6545. Zapisnarica Marija Mausar, reditel-jica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Josephine Stanič, Jennie Femec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer Ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 2h popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokai; tajnica In blagajničarka Rosa Bavec, 1822B Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Keta. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošlnja Addle Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 url molltvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Članarina Je bila povišana na $5.00 letno. DrUštva Naj sv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJSEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Joseph Zevnik Podpredsednik — Emil Goršek Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tele: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postotnik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač Oderski mojstri — Slavko St« pec. Stane Krulc Pavšek, Sr., Stephie Pulte Arhivar — Srečo Gaser Historian—Ella Samanioh Bara — Peter Celestina, Rud Legal Counsel, Charles F. Hren, Miro Celestina, Tone Ipavec Štepec ---------------------------— Kuhinja — Vida Jakomin, Anica Nemec, Minka Kmetič Reditelji — August Dragar Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Recording Sec. Helen Konkoy Prosvetni vodja, Vladislav Kralj Executive Sec. Frank Mahnič Pomočnica prosvetnega vodje, Auditors: Warren Fabian, Dan Biba Kralj-Bambič Hočevar Športni Referenti — France nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. ®r' . — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni Nadzor m Odbor — France dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Hren, Miro Erdani, Matija Grdadolnik Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holme,- Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Steple Finančna tajnica — Pauline Stepic Nadzorniki — Stephanie Pultz, The Officers for the year are as follows: President —■' Joseph Penko 1st Vice-Pres.— Olga Klanchar 2nd Vice President — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hits., OH 44143 tel. 261-1246. Treasurer— Josephine Bradacb Auditors: Jane Poznik Sheldon Hopkins, Carolyn Sudan Theresa Stefanik, Elaine Saxby. Wardrobe — Marie Shaver, Seje vsaki tretji petek v mesecu ob Mary Batis Po1 8- urS Zvečer- Librarian — Molly Frank. Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Sderputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening Rm 2 at 8 pm., 6417 St Clair, at 8:00 p.m. 6417 St Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN 1982 — 1983 ODBOR Pevovodja: ing. Franček Gorenšek Predsednica: Rezka Jarem Podpredsednika: Janez Semen, Anka Mihelič Tajnik: Jože Cerer, 21171 Gol-ler Ave., Euclid OH 44119, Tel. 486-2854 Blagajnik: Frank Lovšin Arhivardci Kati Likozar in Metka Hauptman Odbomiki(ice): Ivan Hauptman, Martina Košnik, Nejči Slak, Ani Erdani, Maria Erdani, Tina Fericul in Irena Hren Nadzorni odbor: Tomaž Gorenšek, Marko Jakomin Naslov: KOROTAN, 1026 East 61 St, Cleveland OH 44103 SINGING SOCIETY JADRAN President - Florence Unetich Vice-President - Don Gorjup Secretery-Treas. - Frank Bittenc Recording and Corres. See. -Betty Rotar SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President - Edward Kenik Vice-Pres. - June Price Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary - Julia Pirc Legal Advisor — Charles F. Ipavec Auditing Committee Ann Marie Zak Antonia Zagar Ann Opeka Sophia Opeka House Committee Edward Bradach Mary Batis John Perencevic John E. Leonard James Novak Louis Peterlin John Vatovec Thomas Slak, Daniel Shimrak Ways and Means Committee Anton J. Petkovšek August Pust Pevovodinja, Mara Kolman Športni referent John Mejac Referent za plesno grupo Triglav Biba Kralj-Bambič Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lorde Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Častni predsednik, — Louis Peterlin Predsednica: Margaret Kaus Prvi podpred. — John škrabec Drugi. Podpred. — Frances Kotnik tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnicar Anton Žakelj nadzorni odbor: Jewel Karp inski, Anton Žakelj, Jennie Vidmai Potovanji odbor: Margaret Kaus veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar --Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar ..................___________ Sestanki se vrše vsak tretji Kristoff, John Viclc/Ernest Tib- četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik: Stanko Krulc Podpredsednik: Tomaž Kmetič Blagajničarka — Cilka Švigelj Tajnica: Marija Hauptman 25922 Highland Rd., Riohmond Hts., OH 44143; Maitt Lončar. 32470 Miller Ave., Wickliffe, OH 44092. Tele. 944-8675. Odborniki: Miha Košir. Tomaž Gaser, Stane Zalar. ' Učitejici Plesov — ga. Bemar da Avsenik in ga. Breda Loučai Svetovalci — Ivan Zupančič Sreoo Gsw*w LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Vice-pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members: Millie Bradač, Betty Zablotney, Maria Posanovic, Marlene Perdan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378 SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President — Anthony Sturm First V.P. — Steve Shimits Second V.P. — Mary Dolšak Secretary — Millie Bradač Treasurer — Frank Bittenc Rec. & Dorr. Sec. — Cecelia Wolf Legal Advisor — John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Albert Comenschek, Frank Kristoff House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, William Bayuk, Frank jash, Fran Grk. Alternates: Frank Polantz, Mike Matuch Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-55378 or 481-0047. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik: Robert Kastelic Podpredsednik: Frank Urban- Tajnik— Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts. OH 44137 Blagajničarka — Millie Lipnos ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Ed Pečnik Tajnik/blagajnik: Gus Babu-der, 2275 River Rd., Wlby. Hills. OH 44094, Ph.: 946-6998 Zapisnikar: Dick Beck Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Evgene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman St. ____ SLOVENSKA PRISTAVA, INC. Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds. Filip Oreh 1. pod. pred.: Vidko Sleme 2. jod. pred. Stane Rus Blagajničarka: Marija Let>^\ Tajnica: Dana Lobe Leo nar 17907 Dorchester Dr., Cleve., 44119. — 481-2985. Zapisnikar — S. Vrhovec Nadzorni odbor: John Hočevar ml. Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče: Ivan Berlec Frank Kovačič Frank Urankar Zastopniki Slov. šol šola pri Marije Vnebovzete Lavrenc Frank, Jože T0^nn(. Slov. šola pri sv. Vidu Sta11 Mrva ml., Vidko Sleme ST. MARY HOLY NAME SOC 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 Spiritual Director — KeV- 1 tor N. Tomc . President — William Koza* Vice-Pres. — Frank Zernic Slovenian vice-president — Rudy Knez Secretary — Mike Pozun Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave.. Cleveland, Ohio 44110 Sick and Vigil Chairman Frank Sluga. Program Chairman — Corresponding Secretary Louis Jesek Marshall — Ed Lah _r Social Apostolate — Ed Kof1 Retreat Chairman — Joseph Sajovic MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Alternates: Don Mausser, Rudolph Zapisnikarica: Marjorie Church Duhovni vodja rev. Charles A. o Su!el , .. Nadzorniki — Frank Urbančič, Wolbang C.M. predsednica Mari- oeje direktonja so vsak drugi torek v Anton Kaplan in Al Glavic oa Lavriša, podpredsednik* Frank mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. odborniki — Louis Champa, Kuhelj, Tajnica in zapdsnikarca f8PceAek„ob T8-, urLU,rafl™ cure: 11 A! Lipnos, Louis Kastelic, Mary Celestina, 4935 Gleeten’ a.m. do 3 Tele: 361-5115. Louis Ferfolia, Charles Hočevar, Antonia Stokar, Anton Stemitz, _ ____ Wm_ Ponikvar, Del Glavic. KLUB LJUBLJANA ggjg vsaki četrti toren v me- Predsed. — Christine Kovach ***** ^ 7:30 zvečer’ v S N-D-> Rd., Cleveland. OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Press er Ave, Cleve., OH 44103 — Tel.: 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Podpredsed. — Jamnik5050 Stanley Ave., Maple Hts., Zelle, in Vida Švajger; odbomi- Ir t • T/" A .2 TT — A - Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor — Ceal Žnidar Auditors: Steve Shimits, Frank and Joseph Mateyka, Rudy Lokar Ann Kristoff Librarian- Josephine Tomsic Musical Director - Reginald Resnik Pianist - Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Vice-President—Lojze Arko Secretary — Jenny Skul, 1805 Clement, Joliet, IL 60435, Tele.: (815) 727-1650. Treasurer — William Trinko Director — Rev. Dr. Vendelin špendov Rehearsals — Every Sunday at Poročevalec, Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Rechar Ave. Ohio. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE »BARAGOV DOM” 6304 SL Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej SISak, Social Klub — Janez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Mela-her, Franc Sleme in Lojze Bajc. ki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK. SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Svigel Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj Odborniki — Viktor Domines Odborniki: Franc Kamin. An- Stane Frisian, Maks Jerič, Avion Lavriša, Maks Erste, Anica gust Dragar, Janez Švigelj, Nace Kur bos, Erika Janez Tavčar, Ani Breznikar, Cilka SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President - Daniel L. Pavšek Vice-pres. — Leroy Koeth Recording Sec. - Mary O'Kicki Financial Sec. - Frank Koncilja Treasurer - Al Marn Kur bos, Erika Kuilbos, ---------- x „ Auditors: Felix Gaser, Mary Košir, Anton Meglič, Ferdo Švigelj, Tonete Švigelj, Vera Podlogar, Max Jeric Sečnik. Žnidaršič, Ferdo Sevčmk House Committee' Bill Kozak, In zastopniki organizacij, ki Nadzorni odbor — Milan Zajc, August Dragar, Jack Videtich prostore uporabljajo.— Dom ima Jože Sojer, Ivan Kosmač Club Room Mgr. - John Plutt sobe za prenočevanje, razne pri- Seje se vrsuo OQ dogovoru. Federation Rep.: John Habat, Al reditve: partije, pogrebščine in Marn, Dan Pavšek, Sr. ohceti. V domu je slovenska pi- Other Directors: John Habat, Jr., sama in knjižnica. Telefonska 6:00 at Baragov Dom in Lesnont. Frank Ferra, John Primo, Roy št. 881-9617. Sankovich. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7'30 .m. Lemom DramaUka društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE Predsednik — Sirečo Gaser Podpredsednik—Edi Mejač Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd, Richmond Hts.,‘Pjv« „ OH 44143 2nd Vice-Pres. Blagajničarka—Martina Košak Programski odbor — Janez 44123 — Tel.: 481-0124 Tominc, Ivan Hauptman, Ivai Corresponding Sec. — Maria Jakomin, Mojca Slak, Zdenk: Duniirejevic TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin FEDERACIJA SLOVENSKIH President — John Habat 1st Vice-Pres. — Charles Duhovnik vodja. Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar Podpredsednik, John Barabic Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Mary tv^i. Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Hele Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejac Pomočnik upravnika parka, Joseph Cimrmancic SLOVENSKO-AME RIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph M. Susel Tajnica: Hermina Bonu* ti, 29399 Shaker Bivd., Cleve, OH 44124, Tel. 831-1954 Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer Ave, Cleve, OH 44103, Tel: 431-5030 Odborniki: Dr. Karl Bonutti, Vince Sfiligoj, Julijan Bremec, Olga Valenčič, Katy Gorjup Nadzorniki: Rudolph Perhinek, Stefan Durjava, Frank Cendol Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Dante Šavreti, Lojze Cančdč MAKYS PARISH P-T-U-ON HOLMES AVENUE Spiritual Dir.: Rev. Victor Tom Honorary Pres. Sr. Moffl Whitaker k Pres. - Mrs. Richard E. UsZK Vice-pres. - Mrs. Louis J®9® |d Rec. Sec. - Mrs. Dons Reichardt h Treas. - Mrs. James Dodič" Corr. Sec’y. - Mrs. Matthew * ian , Ante" Spiritual Chmn. — Mrs- Nemec , Auditor — Mrs. Joseph Koc Membership — Diana Aper 9 School Affairs — Mrs. Era Zup0n iA/nlf Sunshine — Mrs. Bruce n98l Cafeteria — Mrs. Steve Mrs. George Muzlna ^0f(- Refreshment — Mrs. Peter man Safety - Mrs. Jane Smolič ( Hospitality — Mrs. AntonO|0sKO Historian — Mrs. George Health - Mrs. Ivan Tome Radio and TV - MrS-Kozlowski BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD- Predsednik — Stane Pr|S Podpred, — Frank Grk Tajnica — Emma Grk ^ g. Blagajnik - Joseph Ferra, 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosm ^ Nadzorniki - Jože PuheU-Mejak, Mario Grbec Kuharica — Emma Grk ^(a. Natakarice - Mary Pe"8®’ Frisian -rk iva" Hišni odbor: Stane Gr . Grbec, Jože Lipec aa||n® Seje se vrše po dogovor ^ ^ 12. se vsak dan od 12. 0Pold®|fT1sKe'T1 ponoči Izven v nedeljah v času. Članarina $5.00 n Sprejema se nove člane rt