IESGLAS CENA 5 din - LETO XLIII - št. 11 Kranj, petek, 9. februarja 1990 SNOVANJA v Ob slovenskem kulturnem prazniku ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANOM SLOVENIJE ZSMS Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič i J, . ( Trenutek tišine v Prešernovem gaju S smrtjo se zapre obdobje življenja, sklene se literarni opus, odpadejo luskine civilnega - ostanejo pa kategorije lepote in duha, ki jih bo tehtala zgodovina, in ki bodo oplajale ljudi drugih časov in drugih okolij. Ne bo dolgo, ko bomo Prešernovo biografijo merili v stoletjih. V šolskih berilih bomo izčistili nekaj prepotrebnih stvari za redke zanosne proslave, v socioloških preklarijah o modelu kulture, ki nam ga je dano živeti v teh krajih, bomo zagrizeno branili in negirali njegov delež, pravo dramo, ki jo dočakata sekularni duh in njegov opus, pa bomo spoznavali samo v nalivih trpljenja, ki se skozi vse čase zgrinja čez njegov izmučeni rod in kije bilo tudi njemu pošteno odmerjeno. Totalen princip etičnega v življenju in poklicu mu je naložila že mati s sporočilom, naj vselej vse prav obrne, preden je daleč od razdejane domačije umrla sama onstran zasneženih Karavank - s sporočilom za temne odvetniške dni, ki ga še čakajo, preden bo umrl sam in pozabljen. Odpoved osebni sreči je zvezana z ljubljeno že- no, ki mu jo je v zakon odpeljal gospod iz višjih slojev in mu drastično razdrt mit o odrešujoči moči erotičnega navdiha v poeziji, poezija pa se mu je razprta v sodobno disonanco z izgubo prijatelja Čopa, s katerim sta začenjala pot v svetovno slovstvo. Zapiralo se je obdobje življenja, ko je z obrobja evropskih dogajanj ob marčni revoluciji v gluhi provinci pretehtaval dva velika posega v kulturno življenje svojega ljudstva. Abecedna vojna ni bila zgolj črkarska pravda, pač pa korenit spopad v imenu takšne umetniške vizije sveta, s kakršno človeštvo od antike sem rešuje svojo pokončno držo, zavrnitev ilirske ideje pa možata, gorenjska gesta v imenu jezikovne in kulturne individualnosti, pa naj za njo stoji še tako vztrajen, nepopustljiv arhetip. Zaprlo se je obdobje življenja, da bi se - zdaj že onkraj strasti in bolečine - rodilo in razraslo temno polje večne grenkobe, znotraj katerega so poeme Slovo od mladosti pa Sonetje nesreče, Sonetni venec in Krst kot tisto sporočilo, ki bo pomagalo živeti v obupnih časih, ki še pridejo, sporočilo ljudem, ki bodo ob neminljivi lepoti tudi jutri iskali svoj pravi, človeški obraz, fd Višje obresti Kaže, da je medbančna konkurenca, o kateri se je dolgo le govorilo, začela resnično tudi delovati. Tako v LB - GB d. d., Kranj s ponedeljkom, 12. februarja, zvišujejo obrestne mere za dinarske prihranke občanov. Po novem bo obrestna mera za vpo-gledne vloge na hranilnih vlogah 8-odstotna, na žiro računih in tekočih računih pa 7-odstotna. Za vezavo nad tremi oz. šestimi meseci 11 in nad letom 14-odstotna. Obrestna mera za vezane depozite nad 24 mesecev znaša 16 nad 36 mesecev pa 18 odstotkov. V LB-GB d.d., Kranj opozarjajo, da 11 odstotna obrestna mera za depozite vezane nad 6 mesecev velja le za že sklenjene depozite, v prihodnje pa jih banka ne sklepa več. Pri vezavah nad tri mesece pa dopuščajo tudi možnost razvezave pred potekom pogodbe. Minimalni znesek za vezavo je 200,00 dinarjev. Slovenski borci Ivan Kramberger, kandidat za predsednika Slovenije, je v sredo na kranjski Trg revolucije privabil večtisočglavo množico ljudi. Kljub številnim očitkom, ki lete na Krambergerja, pa je bil to nedvomno največji zbor volilcev v zgodovini Kranj. (M. G.) Foto: G. Šinik V spomin 50 ustreljenim talcem za Kamnitnikom. Kamniti obelisk za Kamnitnikom v Škojji Loki z napisom: Tu je nemški okupator postrelit, 9. februarja 1944, 50 talcev, nas spominja na najstrašnejši dan v Loki. Tega dne so Nemci v jutranjih urah pripeljali aretirane Ločane v škofjeloško vojašnico. Tem so prključili že prej ujete partizane, aktiviste in kurirje iz škofjeloških, kranjskih in begunjskih zaporov. V vojašnici so vsem SO takem razglasiti smrtno obsodbo. Ob 12. uri so talce iz vojašnice odpeljali za Kamnitnik, kjer so jih streljati v skupinah po 10. Med ustreljenimi talci je bilo t S Ločanov, 6 iz neposredne okolice Škofje Loke, 14 iz bolj oddaljenih krajev bočine in 17 iz drugih krajev Slovenije. V spominu nanje bo 9. februarja ob 15.45 uri Žalna komemoracija. V kulturnem programu bodo učenci srednje družboslovno-jezi kovne šole Škofja Loka, moški pevski 2bor Sv. Duh in godba na pihala Škofja Loka izvajali recital: l/povedi na smrt obsojenih. V njih bodo posredovali predsmrtna pisma in pesmi ujetnikov v temnih ječah kot presunljivo oporoko sedanjim in prihodnjim rodovom. Spominski nagovor na ta tragični dogodek bo imel Brane Mohorič, predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka. Častne salve pa bodo izstrelili vojaki garnizona JLA v Škof ji Loki. Kamniti steber za Kamnitnikom je danes simbol upora, je simbol neuničljivosti življenja in hkrati obtožba proti nasilju nad življenjem. Lojze Malovrh Dialog naj bo odprt Ljubljana, 7. februarja - Zadnji nastop Mihajla Švabiča na seji predsedstva ZZB NOV Srbije v Beogradu in njegovo blatenje slovenskih borcev, je tako hudo užalilo borce 14. divizije, da so s svojega zbora poslali zahtevo Republiškemu odboru zveze borcev Slovenije, naj prekine vse stike z Republiškim odborom zveze borcev Srbije. O tem je v sredo razpravljalo predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Znane so hude laži in klevetanja srbskih voditeljev. Ne le Švabiča, tudi Miloševiča in morda še huje generala Dušana Pekića, ki neposredno napada slovenske borčevske funkcionarje, češ da prav ti ne dovolijo stabilizacije v Srbiji in podobno. Vendar, dialog s srbskimi borci mora ostati, si je enotno predsedstvo. Ne mislijo vsi srbski borci tako kot njihovo vodstvo. O tem najbolj zgovorno kaže ustanavljanj* demokratičnih strank v Srbiji in na Kosovu. Slovenski borci so proti vsaki blokadi, kajti prepričani so, da bodo, če ne zdaj, pa kasneje srbski borci le spoznali, da so dezinformirani. Prekinitev dialoga bi služila prav ekstremni srbski politiki in borci bi še naprej ostali neobveščeni. Glede na zahtevo borcev 14. divizije bodo slovenski borci poslali posebno protestno izjavo borčevski organizaciji Srbije in zahtevali od zveznega predsedstva, da se obtožbe Mihajla Švabiča postavi na dnevni red zvezne borčevske konference. Vse, kar se javno izjavlja, mora biti podprto z argumenti, opozarjajo slovenski borci in tudi Švabić, Pekič in drugi, naj svoje trditve in obtožbe Slovencev dokažejo. D. Dolenc VAM AH A •NADOMESTNI DELI i nit inim # dodatna oprema MOTORNA KOLESA KR0PFITSCH CELOVEC, ROSENTALERSTR.147 Tel.: 9943-463-22344 SERVIS VELIKA IZBIRA MOTORNIH KOLES MERKUR DUTY FREE SHOP prodajalna PARTNER Kranj, Gregorčičeva 8 PROSTOCARINSKA PRODAJA KOVINSKO TEHNIČNEGA BLAGA GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 9. februarja 1990. Predsedstvo slovenskih sindikatov Zahteva po moratoriju odpuščanja odvečnih delavcev Ljubljana, §. februarja - Predsedstvo slovenskih sindikatov je na osnovi opozoril, da se povečuje obseg nezakonite in samovoljne uporabe določil zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na presežne delavce od slovenske skupščine zahtevalo sprejem moratorija določanja in odpuščanja odvečnih delavcev. Se vedno namreč ni vzpostavljen sistem aktivne zaposlovalne politike niti sistem socialne varnosti. Moratorij naj velja za čas, dokler ne bodo zagotovljeni naslednji zakonski in drugi pogoji: - sprtfjet zakon o delovnih razmerjih, ki mora vsebovati merila in postopke za ugotavljanje, določanje in odpuščanje presežnih delavcev - sprejete kolektivne pogodbe, ki urejajo nadomestila osebnega dohodka za čas brezposelnosti - sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj se uredijo vprašanja dokupa zavarovalne dobe - dana zakonska podlaga za ustanavljanje razvojno-zaposlo-valnih skladov ter zagotovljeni stabilni in trajni viri sredstev za prezaposlovanje in druge načine reševanja presežnih delavcev (vključno s sredstvi za zagotavljanje njihove socialne in materialne varnosti in zagotovitev sredstev za zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve). O problemtičnem vprašanju odvečnih delavcev so v sredo razpravljali v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. Zbor je menil, da za ugotavljanje in odpuščanje presežkov ni zakonske osnove, možno bo šele, ko bo sprejeta ustrezna pravna zakonodaja, kolektivne pogodbe in programi prerazporejanja delavcev, to pa bo treba povezati s pobudo za ustanovitev razvojno - zaposlitvenega sklada. Zakonska določila o odpuščanju delavcev so še nedodelana in sindikat ne odobrava zgolj dela kriterijev za ugotavljanje presežkov. Ugotavljajo tudi, da zakonske rešitve ne omogočajo ustreznega varstva pravic odvečnih delavcev. Po oceni slovenske vlade je treba letos zagotoviti sistemske rešitve za 30.000 brezposelnih in 20.000 »planiranih« presežnih delavcev izmed 90.000 potencialnih. D ? IZJAVA Predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije je na svoji 27. seji dne 7. 2. 1990 na pobudo in zahtevo Medobčinskih svetov ZZB NOV Celje in Maribor in tudi nekaterih drugih borčevskih organizacij in posameznih borcev, obravnavalo vprašanje usode jugoslovanskih vojnih ujetnikov (tu so mišljeni slovenski domobranci, ki so se borili v sestavu SS enot, srbski četniki in hrvaški ustaši in domobranci), ki so jih zahodni zavezniki takoj po končani drugi svetovni vojni izročili Jugoslaviji. Vprašanje njihove usode ne vznemirja samo svojcev, marveč najširšo slovensko javnost. V zadnjem obdobju, zlasti v predvolilnem boju je to postalo tudi tema predvolilnih manipulacij s čustvi prebivalstva in napadov na narodnoosvobodilni boj. Ker v javnosti krožijo različne govorice in domneve, polresnice, neresnice in podtikanja, smo še posebej slovenski borci zainteresirani, da bi bila javnost o vsem, kar zadeva ta vprašanja, kvalificirano in pošteno obveščena. Predsedstvo RO ZZB NOV zato podpira odločitev Predsedstva Skupščine SRS, da sprejme pobudo Sveta za varstvo človekovih pravic in poziva Skupščino SRS, da takoj imenuje interdisciplinarno sestavljeno znanstveno-raziskovalno skupino, ki naj jo financira IS Skupščine SRS. Ta skupina naj bi imela dostop do vseh zaupnih dokumentov in informacij. To je pogoj, da bo lahko izdelala in javno objavila objektivno, strokovno-zgodovinsko utemeljeno ter pravno zasnovano poročilo, ki bo ugotovilo zgodovinsko resnico in bo tudi podlaga za nadaljnje ukrepe. ZZB NOV Slovenije Milan Kučan na javni tribuni na Bledu Popravek V Gorenjskem glasu št. 9 z dne 2. februarja 1990 je na 5. strani v članku »Koliko gospodarstvo lahko prenese« napačno zapisano, da so Ločani s plačami na 58. mestu v Sloveniji«. Podatek se ne nanaša na osebne dohodke, pač pa na letošnje prispevne stopnje za občinske programe družbenih dejavnosti, zato prosimo, da upoštevate ustrezen popravek. POMOČNIK PREDSEDNIKA KDPUP: Srečko Erznožnik GLAS Ob 35-letniei izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultu i a), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Problem Kosova: Srbija odloča, Jugoslavija odgovarja Bled, 5. februarja - Milan Kučan, kandidat ZKS - Stranke demokratične prenove in Socialistične zveze za predsednika predsedstva SR Slovenije, je na javni tribuni, ki jo je v ponedeljek v Festivalni dvorani na Bledu pripravil občinski komite ZKS Radovljica, dejal, da so slovenski komunisti odšli s kongresa ZKJ predvsem zato, ker se niso hoteli izneveriti programu in kongresu ZKS in ker nočejo brez enakopravnega vplivanja na politiko ZKJ prevzemati in nositi odgovornosti za njeno politiko. "Na kongresu smo tehtali, ali oditi tedaj, ko bo cesar nag in bo domači in mednarodni javnosti znano, da gre za spopad dveh konceptov, ali že po prvih žalitvah in zmerjanjih. Mislim, da smo izbrali pravi trenutek, odšli smo tedaj, ko je za Kocjančičev predlog, da v ZKJ ne more biti preglasovanja celih republiških zvez, glasovalo vsega deset odstotkov delegatov," je dejal Kučan. "Čeprav poskušajo nekateri prikazati nesoglasja v Jugoslaviji kot spor med severozahodom in jugovzohodom, med Slovenijo in Srbijo ali celo kot spor med posameznimi voditelji, gre dejansko za spor med popravljalci starega sistema in med reformatorji, ki hočejo demokracijo in evropsko kakovost življenja. Nekateri so ocenjevali, da bo spor razrešil 14. kongres že samo s tem, da bi zamenjali vodstvo. Zamenjava je smiselna le tedaj, če novi ljudje pomenijo tudi novo politiko. Antibirokratska revolucija, ki je postavila nove voditelje, ni nikjer izboljšala razmer, ampak jih je samo še poslabšala," je dejal Milan Kučan in poudaril, da za ZKS - Stranko demo-kratične prenove popravljanje stare ZKJ ne pride v poštev, mogoče pa je, da tudi v Sloveniji pride do ustanovitve nove ZK, ki bi delovala na starih osnovah. Vladimir Silič je vprašal Kučana za mnenje o tem, kako bo končala srbska politika. Kučan je odgovoril, da bo tudi v Srbiji politika drugačna, ko bo prišlo do strankarskega pluralizma, demokratičnih volitev in odločanja v parlamentu. Kar zadeva Kosovo, je največji problem v tem, da ocene o tem, kaj se dogaja v pokrajini, daje srbsko vodstvo, ki tudi odloča o izbiri sredstev za urejanje razmer; odgovornost za Kosovo pa naj bi nosila vsa Jugoslavija in tudi Slovenija, čeprav je brez možnosti, da bi vplivala na politiko do Kosova. Ker smo nekajkrat javno povedali, kaj si mislimo, je dejal Kučan, smo si nakopali na glavo obtožbe, da podpiramo kontrarevolucijo, albanske nacionaliste in separatiste... Miha Rejca je med drugim zanimalo, kaj Kučan meni o "tretjem" možnem kandidatu za predsednika predsedstva SR Slovenije, dobrotniku Ivanu Krambergerju iz Negove. Kučan je odgovoril taktno in domiselno: "Vsak ima pravico kandidirati, Kramberger je moj znanec, a kar zadeva mene: jaz imam pri njem zagotovljeno mesto svetovalca." Na vprašanje, zakaj je kandidat Socialistične zveze in ZKS - Stranke demokratične prenove, je odvrnil, da so ga v SZS predlagali zaradi politične dejavnosti v SZDL (pet let je bil sekretar), v ZKS pa zato, ker je že tri desetletja član zveze komunistov. Ker so se zadnje čase predvsem v Srbiji pojavile zahteve po ukinitvi predsedstva SFRJ in izvolitvi predsednika z referendumom v vsej državi, je enega od udeležencev javne tribune zanimalo tudi Kučanovo mnenje o tem predlogu. Kučan je dejal, da so takšne zahteve v nerazsodnih in zapletenih političnih razmerah razumljive, in da se zdijo pripadnikom večinskega naroda tudi demokratične. Če se že bomo odločili za to, da bomo imeli predsednika, potem je lahko izvoljen le tako, da bi dobil večino v vsaki republiki. C. Zaplotnik "Partijska kriza ne more ogroziti države. Dejavniki, ki povezujejo neko državo, so lahko le skupni interesi, ne pa zveza komunistov, partijska ideologija in JLA."__ "Pri nas je praksa, da ljudje, ki so zapravili družbena podjetja, ustanavljajo zasebna, največkrat na podlagi dela zdravega dela programa iz družbenega podjetja in tako, da potegnejo za sabo tudi poslovne partnerje. V pravnih državah to ni mogoče." "Zdaj ni možnosti za pripravljanje nove jugoslovanske ustave, ampak je treba najprej, v mirnih razmerah, razčistiti, kaj je tisto, kar nas povezuje." "Tudi v jugoslovanskem tisku je čedalje več zapisov, da smo slovenski komunisti zapustili 14. izredni kongres ZKJ tudi zaradi slovenskih volitev, ker naj bi računali, da bomo s tem dobili nekaj volilnih točk. Ne bi bilo pošteno reči, da volitve in domače politične razmere niso vplivale na to, gotovo so, vendar zelo podrejeno". Socialistična zveza Slovenije vztraja na pred letom dogovorjeni izjavi v Cankarjevem domu Kosovsko zdravilo je demokracija Ljubljana, 6. februarja - Sedanji recept stopnjevanega nasilja na Kosovu položaja ne rešuje, ampak ga iz leta v leto zaostruje, zato je ta politika, ki v desetih letih ni dala rezultatov, zrela za revizijo in zasuk k demokratičnim metodam, če ne bo zelo kasnega spametovanja prehitela državljanska vojna, na katere pragu smo. Tako so menili na torkovi seji predsedstva republiške konference Socialistične zveze Slovenije in zavrnili laži, da smo mi režiserji kontrarevolucije in demonstracij na Kosovu. Predsedstvo je zoper nasilje in za ukinitev izrednega stanja, skratka za ponovno oživitev lanskih stališč zbora in izjave iz Cankarjevega doma, ki naj bodo tudi obvezujoča za ravnanje naših delegatov v zvezni skupščini, ki so se enkrat že dali speljati na led. Kosovo naj se rešuje demokratično z dovolitvijo političnega pluralizma in izvedbo svobodnih, tajnih volitev ter na njihovi osnovi sestavljenih organov oblasti, kar terja demokratična alternativa v pokrajini in je izjavo za mir in proti nasilju že podpisalo nad 300.000 ljudi. Maksimalni je treba zaščititi srbsko, črnogorsko in druge manjšine v pokrajini, ker pa je Kosovo v Srbiji, je ta republika najodgovornejša za položaj v pokrajini. Dosedanja politika do Kosova je vredna kritične analize, nepristranske, brez političnih čustev. Socialistična zveza pa ostro zavrača obtožbe Slovenije, ki sta jih izrekla Mihajlo Svabič in Slobodan Miloševič, da smo mi krivi za dogodke in prelivanje krvi na Kosovu. Pri takih obtožbah je treba radikalno reagirati in sploh radikalneje uveljavljati svoja stališča v Jugoslaviji, pa tudi ne tako boječe govoriti o konfederaciji in tudi možnosti odcepitve, če skupno življenje ne bo več vzdržno. Darja Lavtižar - Bebler je v uvodni besedi k razpravi slovenskih socialistov o Kosovu dejala, da je osnova za izredno stanje na Kosovu sporna in da sklicevanje na nekakšen načrt oborožene vstaje na Kosovu ni bilo preverjeno, zato je uvedba izrednih ukrepov nelegitimna. Jugoslaviji je bila vsiljena politika, ki škoduje njenemu ugle- du, prav tako pa ne daje rezultatov, saj se izseljevanje nadaljuje, pokrajina gospodarsko umira, mednacionalni spori pa so vedno ostrejši. Res je tudi, da tudi številni Albanci niso opravili izpita odgovornosti večinskega naroda za manjšinskega, kar je spore še zaostrovalo. Vendar sedanja represivna politika sloni na dosti dvomljivih temeljih. Slovenija pri tej igri ne sme več sodelovati. Razprava, v kateri so sprejeli poseben poziv zoper nasilje nad otroki in zoper njihovo zlorabo v politične cilje, je bilo veliko dvomov, če je kosovski problem sploh rešljiv brez prelivanja krvi in ob predpostavki, da je pokrajina izključno srbska, čeprav je večina albanska. Enkrat je treba priznati, je de- Smo spet popustili Je slovenski izvršni svet na ponedeljkovem pogovoru v Beogradu popustil. Uradna izjava premalo pove o dogovorih med slovensko srbsko vlado, so menili nekateri člani predsedstva Socialistične zveze Slovenije. Za sporočilom o prizadevanjih za uresničitev jugoslovanskega programa o Kosovu, sicer z demokratičnimi dopolnitvami, se lahko marsikaj skriva, tudi to, da smo pristali na nadaljevanje sedanje politike. Jugoslovanska sinteza o Kosovu je lahko močno dvomljiv pojem. Zbor socialistov Konec prihodnjega tedna naj bi bil v Ljubljani zbor slovenskih socialistov, na katerem bo predstavljen volilni program ter kadrovska prenova. Drugi zbor pa naj bi bil v začetku marca. Na njem bodo predstavljeni kandidati SZDL za volitve. Kdo bo v socialistični internacionali Na tujem se interes socialističnih in socialdemokratskih strank za sodelovanje s Socialistično zvezo Slovenije povečuje, kar potrjujejo zadnji stiki med SZS in strankami iz sosednjih držav. Slovenski socialisti želijo v socialistično internacionalo, za kar pa bo prva priložnost šele čez dve leti na kongresu in-ternacionale. V internacionalo menda želi tudi slovenska socialdemokratska stranka. Če bosta iz Slovenije dve prošnji, morajo soglašati vse članice, saj je pravilo, da je iz ene države samo en član in še to po možnosti vsedržavna stranka. Sprejeta je bila pobuda, da bi bil v Ljubljani sedež usklajevalnega organa socialističnih strank delovne skupnosti Alpe Jadran. jal Jože Smole, da so Albanci enakopravni državljani Jugoslavije brez posredovanja Srbije, kot je dejal Koča Popovič, in da imajo enake pravice do demokracije in svobode kot vsi drugi. Dr. Janez Malačič je menil, da Srbija prav zaradi takšne politike zgublja Kosovo, res pa je tudi, da tudi z Albanci v preteklosti ni bilo mogoče vedno najti skupnega jezika glede demografske politike, pa tudi pomoči, kjer je bil interes predvsem za trošenje brez odgovornosti lastne birokracije. Mi smo veliko dajali v svojo škodo in za ceno svojega nazadovanja, pa smo mencali in bili premalo odločni. Ciril Zlobec je pesimist zato, ker je vse skupaj zanj prepričevanje že prepričanih. Vsaka naša izjava povečuje gnev zoper nas. Kosovo rešujemo na napačni premisi, na nečem iracionalnem. Strah me je, je dejal, kako lahko terjamo orožje za obračun, kako moramo gledati, da je državljanska vojna morda načrt nekoga, da bi rešil problem. Zločin ne sme biti vrednota. Predlagal je ustanovitev neodvisnih strokovnih skupin strokovnjakov, ki naj pripravijo platformo za reševanje problema, slovenska stališča pa je treba posredovati zvezni konferenci SZDL. Delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ Jože Šu-šmelj pa je menil, da je treba razčistiti, kje je vir sovražnih sil, če te sploh obstajajo, ali pa je to samo laž in izgovor. VeČina Albancev želi živeti v Jugoslaviji svobodno in demokratično, kar pa sedanja policijska in partijska država preprečuje. Problem je dialog, problem je slab jugoslovanski program, ki ga niti Albanci s Kosova ne odobravajo. Večina delegatov, Albancev, je ob tej točki zapustila predzadnjo sejo zvezne skupščine. Nujen je dialog, vendar ne v Beogradu ali Ljubljani, temveč na Kosovu. J. Košnjek Petek. 9. februarja 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran (mmmčwmriAiSam Vze' življenje. Očitno pa sem si preveč domišljal, ko sem Hr'Cakoval, da bo tudi objavljen.) TRI DREVESA Tri drevesa so. Macesen nad Razgledno potjo. Bukev v Ukovi. Smreka na Jelenkamnu. ^ acesen nad Razgledno potjo je največje in najmogočnejše drevo ~č naokoli. Tako je velik in mogočen, da mu druga drevesa ne niti do prvih vej. Star je že in ogolel od snegov in vetrov, a izžareva toploto, ki te nezadržno privlači, ki ti vzbuja ob- A mi je takoj žal. Spomnim se plavolase deklice iz sanj, in zaae? • em jo s tem dejanjem za zmeraj in nepreklicno izgubil. ^enr}° Ja bi ji ujel tigra, vlečem krotke pse za ušesa in jih silim I dar . Mici in Olga bi me že razumeli, saj vendar ne gre, dC ek varnosti, ki te vabi, da bi se prižel k njegovemu deblu, da bi se, da sem jo s tem dejanjem za zmeraj in nepreklicno izgubil mesto d scalino. »u^ ■•• ^.6« ^. .•»»..«•., - ^ , . psi delali luže v stanovanju - in tudi deklica bo nekoč odrasl^^*nj pod njegovo krošnjo kot otrok v materino krilo me razumela. A tedaj prav gotovo ne bom več zaljubljen vanjo-Sca lJe za nekaJ sežnjev trave in mahu, vsa bližnja in daljna oko-vn L-n* *» Hninn „;c„™ „ ;r, „ m™ L _ 1 d Je na gosto zaraščena z grmovjem in manjšimi drevesi, zato Le tik ob ko kot že dolgo nisem več v Mici in v Olgo. Kajti jaz ljubim deklice, dokler so še deklice nič ne razumejo in z enako ljubeznijo ljubijo tigre in lovce n$tcjo . P°d macesnom temno in vlažno tudi, kadar sije sonce. Kajti jaz ljubim deklice, dokler so še deklice in se nič ne vea"pUL J c v Ukovi so pravzaprav tri - tri nerazdružljive sestre, ki ra- gre. Z ljubeznijo, ki zanika razum in razumevanje ljubim to, k^koV,2 's,teSa bdela vrh visoke in strme skale, pod katero šumi in ne bo in ne more biti, kar je daleč in nedosegljivo in izgubljcfačn..' ,?° z™sle naravnost proti soncu kakor druga drevesa, -i xx , i. i » • *a p v loku - kot da bi se sprva hotele pognati navzdol v prepad, (Savs, to zanikrno scene, na hod. po dveh pometa z repom in f a sQ se potem ^ » i * s a ^ i ne ve, s čim b. s. spet pridobil mojo naklonjenost. f kv,Sku proli £bu A tegJa * |(. *avno ?&dj [udi -c po trohni od starosti, čeprav na pomlad še zmeraj ozeleni ve-Sako zimo bolj se upogiba pod težo snega in ni več daleč čas, i . o naredila lepo in hitro smrt v globoki strugi Ukove pod se- Še enkrat ga brcnem. Da si bo zapomil.) CRUZINPLUT h; r t(» ho" 'j. 'Udi re .! srnreko na Jelenkamnu je težko zgrešiti, saj raste sama zase razpadajočih senikov in opuščeni senožeti. Njen vrh je raz-C'imp strela, v njeno mogočno deblo p; ogočno deblo pa so kosci z ognjem izžgali »*v>vuij prostorno, da lahko v njej brez težav vzravnano a dva odrasla človeka. In tako dvakrat z ognjem zaznamova- J. L. Borges piše v svojem "Življenjepisu Tadea Isidora i. / »011 j r-, "T"-(1829-1874)" o vojaku, ki je zaradi prepira in pretepa s tovarito;:. °\ do\ dezertiral in se zatekel v močvirje blizu Buenos Airesa, kjer si a po srditem boju prijeli in za več let kazensko premestili na s^: Vlc od človeka in drugič od boga, kljubuje usodi in času. Argentine. Po prestani kazni je zaživel mirno in spokorjeno živ^e revesa so - trije vogali raznostraničnega trikotnika, v katerem nje majorja vaške policije v svojem rojstnem kraju. Nekega d%erjsv°Je težišče, tri orientacijske točke v vizirju busole, s katero dobil ukaz, naj izsledi vojaškega ubežnika, osumljenega u^ m daljo in nebeško stran - macesen nad Razgledno potjo, bu-dveh ljudi. Potem ko so ubežnika obkolili in je v spopadu uh'J v ukovi in smreka na Jelenkamnu. k ranil več Cruzovih možje Cruz v trenutku samospoznanja, v V, rem je doumel svojo intimno usodo volka in ne ukročenega f Edo Torkar Petek, 9. februarja 1990. Petek, 9. februarja 1990. 11. STRAN GRAJENCBORENJSKE ZA LETO 1989 GLAS EDO TORK pisatelj je prejel Prešernovo nagrado GoP za svoje književno ustvarjanje Edo Torkar je bil rojen leta fn'cah. Po končani srednji šoli se je deset let selil, potoval in menjal zaposlitve, od leta 1982 pafi Jesenicah in se trudi preživeti v svobodnem pisateljskem poklicu. Zadnja leta pa se ukvarja ttstV0fn in knjigotrštvom. Edo Torkar je po plovbi po nasedel na Jesenicah in tam se dobro drži. V debelem desetletju navzočnosti v kulturnem prt!Rjavil kot pisatelj, trdno pa je zasidral tudi samozaložništvo kot agresivni produkcijski segnt^' "[eraturi. Od knjižnih objav je le Vzhodno linijo (1976), Sol življenja (1984 ter Jezdece in sanjti^lv družbenih založbah. Povest o jutranji zarji (1985), Razsuti tovor (1986), Od tod do Kajffi S7^ Kronike majhnih norosti (1988), Poišči si otok in Razglede z Mežaklje (oboje 1989) je d$nca v samozaložbi. Poleg tega je objavljal krajše prispevke, komentarje in utrinke v Listih, Žellffi'h. Gorenjskem glasu, Dialogih, Sodobnosti, Primorskih srečanjih, Teleksu, Obzorniku, Mladiffi'd'h- S svojim angažmajem je razmajal duhove na Jesenicah in se pomembno boril za oživitenufarJeve knjižnice. Od priznanj in nagrad mu tft.f - nagrada na lanskoletnem natečaju zagrebškega Večernjega lista za kratko zgodbo, ne toliko nagrajen v konkurenci mnogih pisateljskih imen iz vse Jugoslavije, pač pa zato, ker je žiriji prW 0 Marinkovič, ki ga Edo kot pisatelja visoko ceni. Morda na koncu še Eda Ton°8Jed na pot njegovih rojencev v svet: "Dejstvo, da sem večino svojih knjig izdal na lastne stroške, • m da sem z njimi celo nekaj malega zaslužil, lahko govori o moji trgovski spretnosti, lahko p\J.nost^ ^a ne uporabim hujšega izraza) slovenskih založb, ki kljub visokim državnim subvenciji aJ° :a izdajanje izvirnega slovenskega leposlovja, kar naprej ja-mrajo, da jim domači avtojSj^1^0- i DEKLICE IN TIGRI Je Mici. V mesečni noči sediva na klopci pred planinsko koifd.Vrgel Policijsko kapo in se začel boriti na strani svojega doteda-Alpah in se pogovarjava. ^ ga nasprotnika, dezerterja in ubijalca Martina Fijera. Je Olga. Vsa tiha in sama stoji na pragu, iz koče pa doni radoff, B1orgesova z8°dba mi l'e v Prvih d°eh maja prišla na misel vsa-smeh deklet, s katerimi je popoldne prišla iz mesta. llU Sem zasllsal.P° radiu posebno obvestilo občanom, naj po- „c. . . •. • o- - ui • . ■■ i- u v-t dujejo informac'je o 19-letnem vojaku Bojanu Plutu, ki je obo- Si dobil moje pismo ? me vpraša z mehkim, toplim, ljubečim *ožen z avtomatsko puško in 700 naboji pobegnil iz vojašnice Bosom, ne da bi sploh opazila Mici, ki sedi poleg mene in me držijjs Kidrič v Ljubljani, z ukradenimi avtomobili prebil več policij-roko- jkih blokad, ubil dva inšpektorja UNZ in izginil nekje v bizeljskih "Pismo?" (V duhu vidim Olgo, kako mi piše pismo, polno grefllozdovih. nlsm? nabilo * zmeraj upajoće ljubezni do mene) " "NobeI*e je Argentinec Tadeo Isidor Cruz v noči 12. julija 1870, (pravza-Px, .„, ] „', .„, £rav v, enem samem trenutku te noči, kot podčrta Borges), enkrat Ne l reče. Ne.' - A to ni več Olga, to je samo se njena senc** vselej spoznal, kdo je (namreč volk in ne ukročeni pes), in mu še ta izpuhti v snopu svetlobe izza odprtih vrat. nad Razgledno potjo je največje in najmogočnejše drevo A mi je takoj žal. Spomnim se plavolase deklice iz sanj, in zavT ep naokoli. Tako je velik in mogočen, da mu druga drevesa ne jo s tem dejanjem za zmeraj in nepreklicno izgubil- mt' do prvih vej. Star je že in ogolel od snegov in vetrov, a i ji ujel tigra, vlečem krotke pse za ušesa in jih silim | dar izžareva toploto, ki te nezadržno privlači, ki ti vzbuja obići in Olga bi me že razumeli, saj vendar ne gre, d^ ek varnosti, ki te vabi, da bi se prižel k njegovemu deblu, da bi £ eJ° niti do prvih vej. Star je že in ogolel od snegov in vetrov, a f W 1 H M~ A ? J T? JP T lk. T T l,ndar izžareva toploto, ki te nezadržno privlači, ki ti vzbuja ob- M M J /1 /M /I f §i M I ^ /\/ I tC se, da sem jo s tem dejanjem za zmeraj in nepreklicno izgub mesto da b psi delali luže v stanovanju - in tudi deklica bo nekoč odrasla, k r'j pod njegovo krošnjo kot otrok v materino krilo. Le tik ob me razumela. A tedaj prav gotovo ne bom več zaljubljen vanjo4a J!je za nekaJ sežnjev trave in mahu, vsa bližnja in daljna oko- i™ in »/ m™« L _ 1 . Je na gosto zaraščena z grmovjem in manjšimi drevesi, zato macesnom temno in vlažno tudi, kadar sije sonce. cve v Ukovi so pravzaprav tri - tri nerazdružljive sestre, ki ra-gre. Z ljubeznijo, ki zanika razum in "razumevanje ljubim to, k^Jko 'Z iKs,tega vrn visoke in strme skale' Pod ka'ero šumi in ne bo in ne more biti, kar je daleč in nedosegljivo in izgublj«1 >ac ,v ' i f° Z^asleJ naravnost proti soncu kakor druga drevesa, i >a loku " kot da bi se sprva hotele pognati navzdol v prepad, e l°. se Potem prestrašil njegove globine in iz samega strahu šini-ne ve, s čim bi si spet pridobil mojo naklonjenost. c k v' š k u Še enkrat ga brcnem. Da si bo zapomil ko kot že dolgo nisem več v Mici in v Olgo. Kajti jaz ljubim deklice, dokler so še deklice in še nič ne veddjuk nič ne razumejo in z enako ljubeznijo ljubijo tigre in lovce tejo •fial pro1' nebu- A tega je že davno, zdaj tudi ta bukev že poni trohni od starosti, čeprav na pomlad še zmeraj ozeleni ve- CRUZINPLUT svojem "Življenjepisu Tadea Isidora C o LSako zimo bolj se upogiba pod težo snega in ni več daleč čas, o naredila lepo in hitro smrt v globoki strugi Ukove pod se- K>j ■udi J. L. Borges piše (1829-1874)" o vojaku, ki dezertiral in se zatekel v m re .! smreko na Jelenkamnu je težko zgrešiti, saj raste sama zase Ml' razpadai()C'n senikov in opuščeni senožeti. Njen vrh je raz-lotl stre'a' v njeno mogočno deblo pa so kosci z ognjem izžgali lJ.lno< dovolj prostorno, da lahko v oveka. In tako dvakrat z ognjem zaznamova- e zaradi prepira in pretepa s tovari»|t0j-'uovoij prostorno, da lahko v njej brez težav vzravnano ..ločvirje blizu Buenos Airesa, kjer s<>LJ a d.Va odrasla človeka. In tako dvakrat z ognjem zaznamov po srditem boju prijeli in za več let kazensko premestili na s12 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. ©633-850_1614 Prodam ŠKODO 100, ohranjeno in registrirano cena ugodna © 631 -961 od 6. do 18. ure 1616 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, re gistriran do kortca maja 1990 Ce-na 1.300 DEM. ©66 530 1617 Prodam Z 750, letnik 1978. Oblak, Zalog 11, Gorice._1618 Ugodno prodam Z 101, letnik sep tember 1973, obnovljeno. ©85-485 1621 Prodam AUDI 80, letnik 1975. Ber-nik Mirko, Zg Besnica 61 1624 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 16. uri. Dolinšek, Gorenje savska 10, Kranj. 1627 Z 750, letnik 1984, prodam za 15.000 din. ©25-797_1629 DIANO letnik 1977, odlično ohra njena, prodam. © 47-291 1635 Prodam APN 6, ©23 153 letnik 1987. 1637 JEEP VAZ, letnik 1978, cerada, motor FIAT diesel, registriran do 1991, prodam. Kovač, Prešernova 2 a, Radovljica. 1639 Prodam JUGO 45 A, letnik- 1986 november. Ribnikar, Mlaška cesta 8, Kranj. 1640 Prodam Z 128, star 3 mesece Bo-hinec, C. 1. maja 61, Kranj, 12. nadstropje. © 37 434 1642 Prodam JUGO 45, letnik 1084. Šte-fanja gora 28, Cerklje. ©42 467 1644 Za 70 000 din prodam odlično ohranjeno, garažirano Z JUGO skala 55/5, letnik 1989. © 80 800 1645 Prodam Z © 49 508 750, letnik 1981. 1646 Prodam neregistrirano Z 750, le , tnik 1979. Cena 300 DM. © 78-681 _1652 126 P, letnik 1989Jn motor ATX ter CTX prodam. Hafnar, Križnarjeva pot 5, Kranja_ 1654 Prodam R 4, letnik 1978, cena 1.00 DEM in APN 6, letnik 1987. Virje 42, Tržič 1655 Prodam ©37-814 126 letnik 1977 1658 VOZILA Prodam FIAT 750, ©621-974 vsakdan letnik Prodam Z 750, letnik 1978, registri rana do junija 1990, cena po dogo voru. © 83-848 zvečer po 19. uri Prodam MERCEDES 200 diesel, starejši letnik, tehnično brezhiben in terensko vozilo ARO 240 s for-dovim motorjem. ©88-445 od 22. ure dalje 1451 PEUGEOT 204, letnik 1970, ugodno prodam ©40-230 1534 Prodam GOLF bencinar, letnik 144P 1987, malenkostno razbit po levi strani za 105.000.000 din. © 75 618 ali 77-577 1541 GOLF DIESEL, avgust 1984, prodam za 70 000,00 din © 79 804 1581 Prodam R 4 GTLJ, letnik 1983 ter dva GRELCA 80 in 150 I. © 46-032 JUGO 45, letnik 1982, registriran do 18. februarja, prodam za 3 200 DEM. Ilijanič, Planina 30, Kranj 1662 Prodam rdečo SAMARO, letnik 1987, z Michelin gumami. Kurato va 48, Kokrica. © 24-327 1542 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987~ cena 32, Cankarjeva 32, Radovljica (stan. št. 2) 1545 Prodam Z 101. ©67 252 1453 Prodam Z 101, staro dve leti, rwgi-strirana do januarja 1991. ©37-959 1472 Prodam JUGO 1,1 GX, star 2 leti, registriran do 31. 1. 1991. ©48 568 1481 Prodam Z 750, starejši letnik, v voznem stanju, registrirano do maja 1990, ali pa komplet za dele, cena 500 DEM. Alagič, Hrib 5 a, Preddvor_1526 Prodam zaleten VARTBURG, po delih ali celega. Žust Bojan, Gregorčičeva 5, Jesenice 1527 Prodam GOLF disel, Š paket, 85.500 km, letnik 1985. Mikulič, Na jasi 29, Tržič. ©51 772_1532 Ugodno prodam R 4, letnik 1977, registriran do januarja 1991. ©51-870 1533 JUGO 55 koral prodam za din, star eno leto. © 21 -207 9000 1546 Prodam Z 101, letnik 22.000 din. ©46 567 1982, cena 1548 VW 1200, starejši letnik, registriran, vozen, zelo poceni prodam. ©45-481_1549 Prodam 2 JUGOTA, letnik 1981 in 1983 Jovanov Dragi, C. JLA 11 a (Vrtnarija) 1554 126 P, letnik 1981, malo zadet, vo~ zen, registriran do avgusta 1990, prodam. Koritno 19, Bled. © 78-486 1556 ^SEPIN ORTOPEDSKA TEHNIKA SANITETNA HIŠA Getreidegasse 5 in Viktringer Ring 22, CELOVEC, tel. 9943/463-55668 Ringmauergasse 2, BELJAK, tel. 9943/4242-25513 « elastične nogavice in obveze (bandaže) za športnike • inhalirni aparati • aparati za masažo, merilci krvnega pritiska • prsne proteze • obveze za opekline - po meri, hitro in poceni • otroški invalidski vozički (ALVEMA) • športopedia - inval. vozički nove generacije Odprto: ponedeljek - petek, od 8. do 12. in 14. do 18. ure, ob sobotah dopoldne. Ugodno prodam T79-589 R 4, letnik 1983. 1557 JUGO KORAL 45, december 1989, barva višnje, z vlečno kljuko, kasko zavarovan, prodam. © 37-321 1579 Prodam R 5 TS, letnik 1079. 4.500 DEM ©620-026 Cena 1559 Z 750, letnik 1982, poceni ©632-186 prodam. 1583 R 9 TL, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 35-876 1562 BELJAK, FRIE D ENSSTR ASSE 24. tel.: 9943-4242-42250. FAX 44100 NADOMESTNI DEU ZA VSE AVTOMOBILE - VELIKO SKLADIŠČE OB SREDAH IN 80BOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA: MOTORNO OLJE — MULTI ORADE SAE 15W40 1 I ZAVORNA TEKOČINA SHELL D. O. T. 4 51 SVEČKE CHAMPION: N7YC 4 kosi BENCINSKI FILTRI ZA SKORAJ VSE TIPE (6,8) CENE Z DAVKOM! 29 — 289,— 79,— 9,90 Prodam JUGO 55, 5 prestav, star 6 mesecev. ©84-674_1584 Prodam R 4 TL, s prikolico, letnik 1984. Markelj, Grajska 39, Bled _1586 Ugodno prodam LADO RIVO, letnik 1987. ©82-126_1587 Prodam Z 750, letnik 1981, prevo ženih le 28.000 km, dobro ohranjen. Logar, Žabnica 73 (pri "Šport" bifeju)_1589 Lahovče 47, 1590 Ugodno prodam ALFA SUD, letnik 1980. ©57-695__1663 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1979. Ažman Vinko, Lancovo 32, Radovljica 1665 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977 - v okvari. Cundrič, Podhum 7, Zg. Gorje 1666 Prodam GOLF diesel, letnik 1974, dobro ohranjen. Zalog 17, Cerklje LADO 1300 S, letnik 1986, zelo dobro ohranjeno, registrirano do julija 1990, prodam. © 26-460 1670 LADO 1300 S, letnik 1986, zelo do-bro ohranjeno, registrirano do juli ja 1990, prodam. © 26-460 1674 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1979, registrirana do oktobra, cena 1000 DEM. Tomšičeva 18, Kranj _H579 Prodam GOLF, letnik 1978, ogled popoldne. Jan, Mlekuš 5, Zg. Gorje_1682 Ugodno prodam LADO RIVO 1300, letnik 1988. © 58-203 1684 Ugodno prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, vključno z rezervnim MOTORJEM in drugimi deli, registriran do konca maja 1990. ©80 109 _1686 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979^ registrirano do 20. decembra 1990. Cena 2.400 DEM. ©82 016 1689 Prodam LADO 1200, letnik 1987. Zg. Luša 20, Selca 1690 Prodam modri MARCEDES 190 diesel, letnik 1988, s 5 prestavami in OPEL record, letnik 1983, dodatno opremljen. © 622-016 1693 KOMBI IMV 2200 D, furgon, ugod-no prodam. Registriran do oktobra 1990 © 77-133_1694 CTX 80 in avtomatsko PRIKOLICO, prodam. Okroglo 23, Naklo. 1698 Prodam Z 101, letnik 1975, izredno dobro ohranjeno. © 45 151 1699 Prodam GOLF, letnik 1979 aH za-menjam za JUGO. Zalog 16, Cer kije 1700 IMV KOMBI 2200 diesel © 42-259 prodam 1703 Prodam JUGO koral 65, nov, neregistriran, ugodno prodam. © 88 656 1704 Prodam OPEL kadet, Trboje 51, Kranj letnik 1969. 1705 Prodam VARBURG, letnik 1979, za 2000 DEM, registriran do 20. avgu sta 1990 ©24 963 dopoldne 1706 Prodam VW 1200, letnik 1975, do-bro ohranjen. Pipanova 40, Šenčur 1713 Prodam Z 101, letnik 1981 Vodir, Sp. Besnica 1715 [!m0.m. FRANJE • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS BELJAK - LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.: 9943-4242-41180 OPEL KADET CITY, letnik 1977, za daj poškodovan, prodam. Cena 2800 DEM. ©37 395_1716 Prodam GOLF, letnik 1981. Voklo 85, Šenčur ©49 207 1720 Prodam JUgo 45, karamboliran, le-tnik 1985. ©70-012_1721 Prodam osebni avto R 11 GTL, le tnik 1987. Informacije: Ficko, Pod slemenom 11, Križe 1722 Motorno kolo AVTOMATIK, ozna-ka a 3, SL, nov, prodam 20 odstotkov ceneje. Svetelj Janez, Pipanova 37, Šenčur. 1726 Prodam nov © 74 394 GOLF diesel 1729 Prodam JUGO 45, star leto in štiri mesece, garažiran, zaščiten. ©45-441 Prodam ©66-901 126 letnik 1730 1982. 1732 Prodam JUGO 45 AX, ©39 143 letnik 1988. 1735 GOLF JXD, letnik 1987, prodam. © 73-664_1736 Prodam LADO 1200, letnik 1986, prevoženih 38.000 km. Cena 7 500 DEM Bogataj Janez, Fužine 10, Prodam 126 P, prevoženih 2.000 km. Dorfarje 31, Žabnica 1805 126 P, 8 let star, registriran za leto 1990 in MOPED BT 50, star dve le ti, prodam. ©73-640_1808 Prodam Z 101, letnik december 1084, registriran celo leto. Anči-mer, Predoslje 13, Kranj. 1809 Prodam ZASTAVO 101, 1983. ©37 865 letnik 1813 Gorenja vas 1738 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ši-ler, Struževo 47 e. © 28-652 1739 Prodam neregistrirano Z 750, starejši letnik. Strahinj 75, Naklo. 1742 Prodam Z 101, © 37 635 letnik 1982. 1745 Ugodno prodam BT 50, star eno leto. ©45-309___1749 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, z -»39 721 1750 letnik 1979. 1754 dodatno opremo Prodam GOLF, ©39 783_ JUGO 55, bele barve, prodam. Star je eno leto, cena po dogovo- ru. © 24-757 po 15. uri_T757 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Ziherl Sonja, Sr. Bitnje 86 1760 Prodam R 4 GTL, letnik 1981, regT striran do oktobra 1990. Roblek Franc, Bašelj 20, Preddvor 1762 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do novembra in Z 750, letnik 1969, registrirana do junija. ©36 889_1763 Ugodno prodam nov Tomos AV TOMATIK "Kolibri". ©23-885 1766 Prodam JUGO (Z 101) 1,1 GX, star 2 leti. Zupane, Vrtna pot 9, Voglje 1774 JUGO 45 koral, nov in SHIROCCO, letnik 1979, prodam © 83-917 1775 Pozor konjerejci! Izdelujemo vse dimenzije podkovskih žebljev - KSAČEV po ugodni ceni Tel.: 064-80-311 Prodam ŠKODO 105, letnik © 39 399 UJO* VlNOTEKA VIK l&MARJAN TKALEC GASILSKA CESTA 0 O4Ž08 SENCUR VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDI: -VSA SLOVENSKA ZAŠČITENA VINA - SOKOVE - GAZIRANE PIJAČE - PIVO ODPRTO VSAK DAN OD 15. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 19. URE NEDELJA OD 8. DO 13. URE Se priporočamo! 1982. 1776 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljena. Milojevič, Žabnica 64 (gre se proti farmi, hiša ob železniški progi). _1779 Prodam VW 1200 in MOSKVlČ 1500. Cena po dogovoru. © 50-119 ali 51-845 1781 Prodam GOLF bencinar, letnik 1983, prevoženih 71.000 km za, 7 800 DEM v dinarski protivrednosti. Žvelc, Breznica 48, Žirovnica _1783 Prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, letnik 1987 Nikolovski, Gradni- kova 9, Kranj_1789 Prodam R 4, letnik 1980, dele za AUDI 80, letnik 1976 in VVV bugi. © 79 889_1790 Prodam Z 101, letnik 1978 Vrhov nik Damjan, Podreča 26 ©40-225 1791 Prodam BT 50. © 70 004 1793 Prodam APN ©37 216 6, 4.500 din. 1794 JUGO 45 koral, nov, prodam 10 %' ceneje. ©26-361 dopoldne, 21-311 popoldne 1796 TAM 2001 prodam. Cerklje ETRONIC NOVO PODLJUBELJ — UNTERLOIBL 38 TEL.: 9943-4227-4272 » NOVO • NOVO • NOVO • NOVO VIDEO • GOSPOD. APARATI TV — HIFI • DISKO OPREMA PONUDBA MESECA: TV 63 cm I ■ 499.-NET0 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljeno. Voje Janez, Retnje 2, Tržič _1594 Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. ©621 643 od 9. do 11. ure 1595 Prodam LADO 1200, letnik 1986, dobro ohranjena. © 27-145 1668 -i-™- o — JUGO koral 55, popolnoma ,.ov, prodam ali zamenjam za diesla do 5 let starega - doplačilo. © 22-437 GOLF JGL DIESEL "S PAKET", 4 vrata, letnik november 84 (65.000 km), bele barve, prodam za 88.000 din. Cerklje, C. T. Fajfarja 6 ©42-815 Prodam R 21, bel, 1721 kub„ za 90 % tovarniške cene, letnik oktober 1987. ©50 907_V&U APN 6, letnik 1986 in APN 4, letnik 1971, prodam. ©67-163 1815 Petek, 9. februarja 1990. 19. STRAN (GLAS Prodam OPEL REKORD 1700. Hab-jamč Andrej, C. na Belo 6 - Kokrica ©28-339 1817 Prodam nov »631-420 RENAULT 4 GTL. 1819 LADO NIVO, letnik 1987, prodam. •Jelovčan Zdravko, Martinj vrh 30, Železniki 1820 Prodam JUGO 45, letnik 1985, do-j^oohranjen. ©633-386 1821 Prodam JUGO 55, letnik 1985, ce na 4 800 DEM. ©631-582 1822 ZAPOSLITVE Nudimo honorarno PRODAJO kozmetičnih preparatov, 25 odstotna provizija ©88 397 od 15. goJ9. ure_ 1505 Steak house "LOKVANJ" na Bledu honorarno ali redno zaposli prikupno NATAKARICO za strežbo. g77 577 ali 75-618_1540 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE honorarno zaposli ZASTOPNIKA -zbiranje prednaročil. © 38 206 1593 Redno zaposlim spretno ŠIVILJO in DELAVKO za pomožna dela. ©42-190 od 16. do 19. ure 1648 Mizarstvo Škrjanc sprejme v redno delovno razmerje dva MIZARSKA POMOČNIKA s prakso. © 48-518_1659 Iščem ŠIVILJO za honorarno delo. © 26 845, ponedejek ves dan 1673 VU CAS RAZPRODAJE NOVO V BELJAKU TOYOTA TSCHERNITZ SERVIS PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DEU DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK • SEVER - LANDSKRON TEL.: 0043-4242-44420 LINDNER V BELJAKU, FRIEOENSTRASSE 22 Tel • 9943-4242-42090 NADOMESTNI DELI, DODATNA OPREMA SERVIS. NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI V restavraciji zaposlim redno al honorarno NATAKARJA in POMO gNICO v kuhinji. ©28-446 1611 Če imate dovolj prostega časa ali ste brez službe, se javite za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije. ©75-954 1625 iscem zaposlitev, lahko slikople-skarstvo ali plastika. Imam vozniško dovoljenje B, C in E kategorije. ©38-181_ 1710 Iščemo osebo za ČIŠČENJE PRO-STOROV v- bloku Gorenjskega odreda 6, Kranj © 33 092 od 15. ure dalje 1725 Honorarno delo nudim POTNIKOM za prodajo kozmetičnega artikla. © 28-955_ 1737 Honorarno zaposlim RAČUNO-VODJO za vodenje poslovnih knjig - obrt podjetnik. Prednost imajo kandidati iz okolice Šk. Loke, zaželen kratek opis dela, ki ga opravlja Šifra ŠKOFJA LOKA 1743 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in tete JOŽEFE VENE Zlato polje 4 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Novaku, Fani, Danici in Ivki. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iz srca hvala. ŽALUJOČI: hči Jožica, Justina, Kristina in sin Franci z družinami Kranj, Trbovlje, Bučka Veliko moraš pretrpeli, da to spoznanje pridobiš: Kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora poljubiti »križ« Kosovel Med nami ni več naše ljubljene, drage mame MARIJE NAGLIC rojena Močnik v Sebenjah Žara s posmrtnimi ostanki bo v mrliški vežici na kranjskem pokopališču, v četrtek, 8. februarja 1990, od 16. ure dalje, kjer bo tudi pokopana v petek, 9. februarja 1990, v popoldanskem času. Prosimo tihega sožalja. Srednja Bela pri Preddvoru, 9. februarja 1990 OPRAVIČILO Pri zahvali za FRANCA RAJGLJA, kije bila objavljena v petek, 2. februarja 1990, je pomotoma izpadlo naslednje besedilo: — zahvala govorniku Antonu Staretu in vsem ostalim gasilcem, ZB Bitnje . .. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Uredništvo ČP GLAS ZAHVALA Ob boleči i/guhi najinega najdražjega sina-edincu BOŠTJANA POTOČNIKA «€ zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaš-čanom Povelj, nogometnemu klubu Primskovo. vodstvu srednje tehnične lesarske šole \ Škofji loki. Obrtnemu podjetju Kranj, Cestnemu podjetju Kranj, Pekarni Kranj ter njegovim sodeluv-ceni. ki so darovali cvelje. nama izrekli sožalje. nudili kakršnokoli pomoč ter ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji Pol>- Zahvaljujeva se tudi zdravnikom centralne inicn/p ne nege Klirtičncp centra \ Ljubljani, ki so se devet dni / vserhj medicinskimi sredstvi borili za njegovo življenje. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČA: starša in vsi njegovi Zaposlim VOZNIKA C in E katego rije, z večletno prakso, na prikoli-čarju.© 74 084 1792 Orodjar išče KAKRŠNOKOLI DE-LO v okolici Kranja, Šk. Loke ali Radovljice. © 45 655 zvečer 1803 Sprejmem delo na dom - lažje serijsko ŠIVANJE, SESTAVLJANJE ali PAKIRANJE. ©37 382 1807 ŽIVALI Prodam 6 let staro kobilo, Haflin gerico, ali menjam za KRAVO molznico Majdnek, Alpska 41, Lesce. 1524 Prodam KRAVO za zakol po drugem teletu. Koselj Anton, Mišače 11, Kamna Gorica. 1531 Prodam mlado KRAVO za zakol. © 66 246 _1535 Prodam PRAŠIČA 150 kg težkega in 3 plemenske ZAJKLJE © 49 540_1550 KRAVE 1555 Prodam polovico ©70-567 Kupim PRAŠIČA 120 ©40 533 200 kg. 1619 Prodam črno-belo TELICO, staro 10 mesecev, pašeno. Papler, Žirovnica 52 1620 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Vidmar, Brezje pri Tržiču 32. ©51-005_1622 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni in prodam črno belega, starega 9 tednov. © 74-854 1633 Prodam TELICO ali BIKA, teškega okrog 300 kg. Virmaše 42. 1634 Oddam 3 leta starega PSA volčja ka© 73-087 1641 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol Visoko 20 a, Šenčur 1649 Prodam PARIČE do 140 kg težke. Zupan, Jezerska cesta 18, Kranj _1671 Prodam TELIČKO in BIKCA, stara 1 leto. Likozar, Ignacija Borštnika 5, Cerklje na Gorenjskem 1687 Prodam tri breje TELICE po izbiri. Torkar Tone, Begunjska 23, Lesce © 75 320_1688 Prodam TELIČKO, staro 4 mesece, težko 160 kg. Pristavec, Črnivec 17, Brezje 1695 Prodam 2 KRAVI tik pred telitvijo ali menjam za 100 kg težke telice. Kovor 37, Tržič_1696 Prodam sanjskega KOZLA, starega 10 mesecev. Mikelj, Lancovo 33, Radovljica. ©74-851 1709 Prodam 120 kg težkega BIKCA za zakol ali za rejo, polovico MLADE GOVEDI, PLEMENSKE ZAJCE za pleme in kupim TRAKTORSKO GUMO 8 - 3/8,28. ©48-051 1714 Prodam TELICO, težko okoli 300 kg. Repnik Franc, Selca 62 1734 Prodam rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 1753 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Sp. Bitnje 20._ 1758 Oddam PSA mešanec nemški ovčar-doberman ©22-718 1777 Prodam črnobelega BIKCA, starega 14 dni in drobni KROMPIR. Podbrezje 160. 1798 Prodam OVCE. ©23-138 - zvečer _1799 Prodam BIKA za meso ali menjam za KRAVO Žiganja vas 31, Duplje. -• 1811 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega in dobrega moža, očeta, deda, pradeda, strica, brata in tasta JANEZA KMETICA p. d. Urhovega ata iz Zg. Brnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Iskrena hvala dr. Faturjevi, dr. Beleharju, zdravstvenemu osebju infekcijske bolnišnice Ljubljana in vsem, ki so mu lajšali bolečine. Hvala duhovščini za zelo lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem in govorniku za poslovilne besede ter pevcem cerkvenega pevskega zbora. Hvala podjetju Agromehanika in Živila. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani še enkrat hvala. Hvala tudi vsem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena in vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega ANTONA ERŽENA šoferja Alpetoura se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, g. kaplanu, pevcem in ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Ema, hčeri Jana in Janja in sestra Justa / družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica FRANCA ŠKRJANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, čebelarjem čebelarske družine Preddvor, sodelavcem tovarne Sava za izraze sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in čebelarju Miklavčiču za poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena Kristina, sestra Ana in ostalo sorodstvo. Potoče, Kamnik ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARIJE DEBEVC roj. Hafnar iz Bitenj, se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nama izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Bajžlju, g. kaplanu za pogrebni obred, sodelavcem Merkur Naklo in pevcem iz Stražišča. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: mož Franc In sin Miro ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, vnuka JERNEJA FRANTARJA roj. 1972 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem, mladincem in mladinkam iz Zg Brnika, sode lavcem — Aerodrom Ljubljana, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti in mu darovali prelepo cvetje ter za dober namen. Hvala duhovniku za lep obred in vsem, ki ste sočustvovali in izrekli sožalje ter bili blizu za pomoč v težkih trenutkih. Jernejeva mama in oče ter stara mama Zg. Brnik, 3. februarja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA VAVPOTA i/. Britofa št. 75 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sodelavcem in /nancem za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Teran, dr. Primožičevi za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem /a zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Britof, 31. januarja 1990 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, sina in starega očeta VLADIMIRJA MIRTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam nudili pomoč in spremljali pokojnika na zadnji poti. ŽALUJOČI ZAHVALA Smrt je nekaj slabega. Iako so razsodili bogovi. Tudi oni bi sami umrli, če bi bilo umiranje nekaj lepega. (Sap/o) Ob nenadomestljivi izgubi našega MATJAŽKA BOŽIČA se toplo zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste se od njega tako številno poslovili na pokopališču. Malce lažje nam bo, Če bo ostalo spoznanje, da tudi življenje težko prizadetega otroka pomeni neizmerno srečo in bogastvo, smrt za nenadomestljivo izgubo. Mami, ati, Boštjan Škofja Loka, 5. februarja 1990 Ivan Kramberger v Kranju Nove informacije o služenju vojaškega roka Gorenjci, rad vas imam! Kranj, 8. februarja - Ivan Kramberger nadaljuje svojo predvolilno kampanjo. V sredo ga je v Kranju na Trgu revolucije pričakala večtisočglava množica. Kramberger je na kratko predstavil svoj predsedniški program, hkrati pa je organiziral tudi podpisovanje obrazcev, ki jih potrebuje za kandidaturo. Na Trgu revolucije se je zbralo celo več ljudi kot prejšnji četrtek v Ljubljani, kar dokazuje, da je med ljudmi izredno priljubljen. Najprej je pozdravil vse stranke, in se zahvalil sekretariatu za notranje zadeve, da so mu omogočili tiskovno konferenco, ter da so preprečili miting Srbov in Črnogorcev v Ljubljani. Tudi sicer je spregovoril o mednacionalnih odnosih, za katere pravi, da jih bo kot predsednik poskušal kar najbolj urediti. Kljub vsemu pa se zavezma za suvereno Slovenijo. Ob predstavitvi programa je dejal, da bo prvi predsednik, resnično izvoljen po volji ljudstva in da ga ravno zato čaka veliko dela, saj mora popraviti številne napake, ki jih je zagrešila sedanja politika. Ponovil je tudi vse ostale glavne točke svojega programa, predvsem ukinitev osemdesetih odstotkov vojske, delničarstvo delavcev v tovarnah, pomoč starim, Prešernovo mesto ostaja odprto za vse, ki si želijo miru in sožitja Napoved Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov iz Ljubljane, da bo organizirala v Kranju javno tribuno "za demokratično SR Slovenijo ter SFR Jugoslavijo". Demokratična javnost Kranja sprejema v kontekstu predvolilnega boja posameznih političnih strank, ki želijo v kulturnem dialogu predstaviti svoj program. Kranj je bil vedno odprt za ljudi, ki si želijo delati in ustvarjati v tolerantni sredini. Tako so se doslej v Kranju uveljavili in si ustvarili svoj dom številni dela voljni občani, ne glede na nacionalno pripadnost. Nekatere izjave organizatorja shoda pa kažejo na poskus ločevanja naših občanov na nacionalni osnovi. Menimo, da je taka aktivnost v škodo vsem in je zato ne podpiramo. Prepričani smo, da je takšnega mnenja večina občanov Kranja, saj želimo tudi v prihodnje delati in živeti v miru ter sožitju za napredek in boljše življenje vseh. Občani Kranja - Slovenci, Srbi, Črnogorci, Hrvati, Bosanci, Makedonci, Albanci, Vojvodina' in drugi - ohranimo sožitje. Občinska konferenca SZ Kranja bolnim in siromašnim, ter vsestransko skrb za slovenski naraščaj. Seveda pa Kramberger ni mogel mimo tega, da ne bi posvetil nekaj besed tudi našim politikom in njihovim dejanjem. Tako je Milanu Kučanu obljubil spomenik poleg svojega, in ga pozval naj odstopi. Za Jožeta Smoleta je dejal, da so ga Srbi že dovolj utrudili, in da je čas, da gre v zasluženi pokoj. Dušanu Šinigoju je očital, da je na nedavnem sestanku z Ante-jem Markovićem zopet pokleknil pred Srbi, namesto da bi nas oni prosili za odpravo blokade. Za Janeza Drnovška pa je dejal, da je vse preveč neodločen in popustljiv. Kramberger je obljubil, da bo zastopal vse delavce, invalide in tudi prebivalce Slovenije iz drugih republik, če so se pri- pravljeni ravnati po določenem redu. Dejal je, da bo žrtvoval vse svoje življenje ter svoj kapital za slovenski narod. Spregovoril je tudi o nekaterih kritikah na njegov račun. Pri tem je poudaril, da ni pomemben zunanji videz, pač pa srce in duša. Glede zloglasne opice je povedal, da jo je uporabil v reklamne namene pri prodaji knjig. Ob koncu je Ivan Kramberger čestital zbranim ob slovenskem kulturnem prazniku in se zahvalil Gorenjcem, za katere pravi, da jih ima najraje. Vse voditelje strank je še enkrat pozval, naj ne hodijo po ustanovah, dokler niso izvoljeni, pač pa naj gredo med ljudi. Prireditev se je končala s podpisovanjem obrazcev za kandidaturo in prodajo Kramberger-jevih knjig. Zaradi velikega navala pri potrjevanju omenjenih obrazcev, so morali v stavbi občinske skupščine podaljšati delovnik. ■ Matjaž Gregoric Kmalu spet v domačo republiko? Pred tednom dni smo vas informirali o radikalnih novostih, ki od lanske jeseni veljajo na področju pošiljanja nabornikov na služenje vojaške obveznosti in zapis podkrepili s konkretnimi podatki, ki za to področje veljajo na Gorenjskem. Od takrat to očitno postaja vedno bolj javna zadeva - ZIS je odgovoril slovenski delegatki in republiški sekretariat za ljudsko obrambo slovenskim delegatom. NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE — 30 urni program za odrasle (ob sredah) in dijake (ob četrkih) Inf. po tel. 622-942 (vsak dan od 16. ure dalje) Viktorija Potočnik, slovenska delegatka v zveznem zboru, ki je že sicer znana po brezkompromisnem sodelovanju v zvezni skupščini, je na seji zbora, 17. januarja, postavila več vprašanj, ki so se dotikale služenja vojaškega roka. Pred nekaj dnevi je Zvezni izvršni svet skozi zajeten spis na petih tipkanih strani tudi opravil svojo nalogo in odgovoril delegatki. Poglejmo nekaj najbolj zanimivih podatkov: Posamezne republike in pokrajine so v lanskem letu poslale na služenje vojaškega roka naslednje odstotke vojaških obveznikov: BIH 23,4, Črna Gora 3,19, Hrvatska 18,9, Makedonija 9,53, Srbija 38,22, od tega Kosovo 9,78, in Vojvodina 5,66 ter Slovenija 6,76. Razpored fantov po enotah in vojaških območjih približno ustreza njihovi na- cionalni zastopanosti. Tako je naprimer na petem vojaškem območju, ki pokriva tudi vso Slovenijo, po podatkih ZIS služilo vojaški rok okrog 24 odstotkov vseh fantov, ki so lani v Jugoslaviji oblekli vojaško uniformo. Od tega je 714 Slovencev vojaški rok služilo v svoji republiki (5,9 odstotka), v gar-nizijah, ki mejijo na Slovenijo pa še dodatnih 19 odstotkov. Ti so po mnenju ZIS vojaški rok služili zelo blizu svojega kraja. V odgovoru je med drugim zapisano tudi, da v enotah JLA na območju Slovenije, vojaški rok služi 5 do 7 odstotkov Slovencev na leto. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije pa je pripravil odgovor na delegatska vprašanja Zorana Thalerja in skupine delegatov iz Radovljice in Idrije. V odgo- voru označenem z Ljudska obramba, uradna tajnost - zaupno, ugotavljajo, da ne vidijo razlogov za spremembo Navodila pošiljanja fantov na služenje vojaškega roka, po katerem z redkimi izjemami nihče več ne more služiti vojaškega roka; na ozemlju domače republike (pokrajine). Ocenjujejo, da bi glede na njihove izkušnje lahko mirno ponovno zagotovilii vsaj 15 odstotkom nabornikov? služenje vojaškega roka v Slo-' veniji, številu, ki ga je dopuščalo Navodilo za nabor in popolnitev JLA v miru pred spremembo Navodila jeseni 1989. j Kot smo uspeli izvedeti iz dobro obveščenih krogov, lahko vsak čas pričakujemo ponovno spremembo Navodila, ki bo zopet dopuščala služenje vojaškega roka na ozemlju domače republike, pokrajine. V. Beštef Otroci so se izvrstno zabavali Kranj, februarja - Prijatelji otrok v Občinski zvezi prijateljev mladine in konference ZSMS iz Kranja, ki so se letos skupaj s še sedmimi organizatorji potrudili za tradicionalne Vesele počitnice, ob koncu ne morejo skriti zadovoljstva. Množična udeležba pri vseh dejavnostih iz programa je dokaz, da so ponudili prave stvari in da se je mladež kljub pomanjkljivi zimi kar dobro zabavala. Od 500 do 800 otrok se je vsak dan zvrstilo na drsanju, pri plesu, risanju, filmih, jahanju in kar je bilo še drugih aktivnosti. V imenu otrok, ki jim je bil namenjen program Veselih počitnic, se organizatorja zahvaljujeta vsem, ki so sooblikovali počitniško razvedrilo: Zvezi telesnokulturnih organizacij, Zvezi kulturnih organizacij in Zvezi organizacij za tehnično kulturo iz Kranja, klubu Carnium, Kinu Kranj, Jahalnemu centru Podvin in Konjeniškemu klubu z Bobovka, Plesnemu klubu Kranj, Domu JLA, Zasebnemu podjetju R3, Plesnemu studiu Eureka, Knjižnici in drugim. D. Ž. Spoštovani bralci! V torkovi številki Gorenjskega glasa smo objavili, da bo prva letošnja Glasova preja v četrtek, 22. februarja, ob 19. uri. Več bralcev oziroma tistih, ki želijo sodelovati na preji, nam je predlagalo, da bi jo prestavili; istega dne, ob isti uri, je namreč v Kranju začetek Tedna slovenske drame, kjer bo slavnostni govornik Milan Kučan. Mnenja so, daje škoda, da bi se preja in slovesnost v Prešernovem gledališču pokrivali in ne bi mogli sodelovati na obeh. Zato smo se z voditeljem Glasovih prej Viktorjem Žakljem dogovorili, da prejo prestavimo. Ta bo 8. marca, ob 19. uri v grand hotelu Toplice na Bledu. Viktor Žakelj se bo pogovarjal s podpredsednikom slovenske socialistične zveze, pesnikom in akademikom Cirilom Zlobcem ter pesnikom in urednikom Jašo Zlobcem. Če želite sodelovati na zanimivem večeru in uživati ob dobri postrežbi v lepem ambientu hotela Toplice, nas pokličite po telefonu 21 -860 (uredništvo Gorenjskega glasa) in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Konzumacija je 100 dinarjev. OBVESTILO Športno društvo Selca prireja v soboto. 10. februarja 1990. v Kulturnem domu v Železnikih od 21.00 ure dalje veselico, na kateri bo igral ansambel POP DL-SIGN. Vabljeni! Pohod na Snežnik Škofja Loka, 8. februarja - Planinska sekcija Alpeiour-ja organizira v soboto, 10. marca, pohod na Snežnik. Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob štirih zjutraj iz Škofje Loke ob 4.25 in iz Ljubljane ob 4.50. Prireditelj sprejema prijave po telefonu 21-084 in 21-039 (Sitar in Ročka r) do 5. marca letos. Cena je 70 dinarjev. __ C. Z. Okrogla miza V nedeljo, 11. februarja, pripravlja kranjsko društvo "Sreča - pomoč v življenjskih stiskah" novo akcijo. Ob 16. uri bo v prostorih hotela Bor v Preddvoru okrogla miza - predavanje« na kateri bo sodeloval svetovni popotnik Tomo Križnar, predstavil pa bo svojo novo knjigo Moja pot okrog sveta - V iskanju ljubezni. V. B • AKUSTIKA • BELA TEHNIKA • DROBNI GOSPODINJSKI APARATI VELIKA IZBIRA - KONKURENČNE CENE J) ^TRANZITNA PRODAJA &W°*W~ VELENJSKEGA LIGNITA 0^^#ir cena: 512,30 din/t + PREVOZ NAJMANJŠA KOLIČINA 21 - ROK ^0vfe%^O><^N NAJMANJŠA KOLIČINA 2 t - ROK DOBAVE 10 DNI VytS^cP^^' vPlacilr>a mesta: Kranj, Gregorčičeva 8 - KURIVO Naklo > ^ \^