f^lJK. 11. FEBRUARJA W77 — STEVIIKA 7 —LETO XXXI —CENA 3 DfNARJl GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Včeraj so se naši novinarji ves dan mudili v Zrečah, kjer smo priredili, ob sodelovanju tamkajšnjih dejavnikov »leteče uredništvo«. Ta krajevna skupnost v konjiški občini zasluži, da o njej sporočimo širši jav?iostt, kako si zagotavlja družbeno ekonomski razvoj, kajti, ljudje v Zrečah so doumeli, da proizvodno delo bogatijo tudi s pogoji urejenega življenja, v kulturno urejenem okolju. Nek bralec, sicer tudi naš priložnostni sodelavec, nam predlaga sprožitev akcije za namenjanje obveznic cestnega posojila za modernizacijo celjske bolnišjiice. Ideja se mu je porodila, ko je sam na lastni koži dojel potrebo po modernizaciji. Hvale- vredna pobuda. Vendar ne kaže načenjati nove akcije za združevanje sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice, saj je dogovorjena akcija že stekla. V občinah in združenem delu pa velja razmisliti, ali je mogoče prevzete letne obveznosti poravnati tudi z obveznicami cestnega posojila. Glavno je, da si zagotovimo bolj normalne pogoje zdravstvenega varstva. VAS UREDNIK 5. STRAN: SMO PRIPRAVLJENI POMAGATI -14. STRAN: SVINJSKO SVINJSKI SEDEM človek in drevo — ali marljive roke že pripravljajo vse potrebno, da bo letina čimboljša. Kljub temu, da potem ostajajo jabolka neobrana na drevju še v mesecu februarju (Mirosan). — Naš posnetek je nastal na plantaži v Skrbniku pri Pristavi. Foto: D. Medved OZPM MESEC REVIJE OTROK iN DRUŽINA — AKCIJA! Pri Občinski zvezi prijate- ljev mladine v Celju so sd za letošnje leto zastavili bo- gat in obširen program dela. Domenili so se tudi, da bo vsak mesec stekla druga ak- cija. Tako je bil zastavljen že januar, oziroma novolet- no praznovanje najmlajših. Mesec februar pa je posve- čen akciji za revijo Otrok in družina. To je revija, ki ima posebno vlogo pri družinski in družbeni vzgoji otrok. Letos pramuje Zveza pri- jateljev mladine svojo 25-let- nico, prav toliko časa pa iz- haja tudi revija Otrok in dru- žina. Jubilej, ki ga bodo pro- slavili delovno, je posvečen tudi 35-let.nici Zveze pionir- jev. In kakšen namen ima fe- bruarska akcija? Pridobiti čimveč novih naročnikov re- vije, in sicer med starši otrok, ki obiskujejo vzgojno, varstvene ustanove, med učt. tel j i osnovnih šol, dijaki Pe- dagoškega šolskega centra in med starši po tovarnah. V ta namen bodo stekli v na- štetih sredinah tudi pogovo- ri, oziroma posveti o pome- nu te revije pri vsakdanji vzgoji. Sicer pa revija ni na- menjena samo staršem šol- skih in predšolskih otrok, ampak tudi mladostnikom, bodočim staršem in vsem, ki stopajo na skupno pot vdvo- je. Z akcijo, ki teče in z osta- limi, ki se bodo zvrstile do konca leta, se tudi Občinska zveza prijateljev mladine vključuje v praznovanje 40- letnice ustanovnega kongresa KP in prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanske parti- je- M. P, SOLČAVA OTVORITEV ISKRINEGA OBRATA Iskra,- doslej na I^jubnem ob Savinji, poslej tudi v Sol- čavi. Takšna je odločitev. C'b kateri so se mnogi oddahnji. li in raz\'eseliili. Posebej še Solčavani. Iskrina temeljna organiza- cija združenega dela Feriti ima na Ljubnem svoj obrat- V njem je za.posleniih okoli štirideset žensk. Dobro se je Uveljavil, in najbrž je tudi v tem dejst\ai iskati odloči, tev, da bo ljubenski obrat dobil v SoilčaA'! svojo podruž- nico. Razgovori, ki so j'h imeli predstavniki Iskre v Solčavi, so se dobro končali. In tako bo Iskra že v kratkem pre. uredila del praznih prostorov v solčavski oS(no\Tii šoli. Ne veliko, saj jih niti ne potre- buje. In tu naj bi že zapraz. nik dela leftos stekla nova proizvodnja. Na vsak način pomembria za Solčavo in za njetuh 300 ljudi, kolikor jih je v vasi oziroma za nekaj več kot GOO, ki jih povezuje krajevna skupnost. Sicer pa je tu nekaj nad trideset ne- zaposlenih žemisk, ki jim bo novi obrat odprl vrata in nu. dil možnosti za zaslužek. Sprva jih bo v obratu dela- lo okoli deset, poaneje več. Podobno razvojno pot so ub- rali tudi na Ljubnem. In us- peli. Od prvega maja letos na. prej Iskra tudi v Solčavi, v tisti partizanski vasici z be- limi strehami, katere prebi. valci so vsa leta po vojni opozarjali na rešitev prene- katerih problemov. Vidiki so adaj lepši, ne samo zaradi razumevanja Iskre, marveč tudi po zaslugi Zgomjesa- vinjske kmetijsike zadruge, ki sd prizadeva, da bi čimprej steklo delo okoli gradnje tr- govsko-turisfcičnegja objekta. MB ŽALEC: SEJA SKUPŠČINE v Žalcu bo danes popol- seja zlx>ra združenega finančno poslovanje. Minuli teden so o razme- rah v kolektivu vnovič raz- pi^divljali komunisti. Tokrat je bila seja le drugačna, rekli bi mnogo resnejša in idejno osveščena. Začela se je nam- reč z objektivno oceno na- pak, ki so jih v minulem ob- dobju naredili vsi člani or- ganizacije. In ker so že uvo- doma komunisti tudi nase sprejeli velik del krivde za raz-Tiere in ugotovili osebno odgovornosit slehernega ko- komunista, tudi ni presenet- ljiv nladaljnji potek seje. Or- ganizacija si je namreč iz- rekla opomin, to partijsko kazen pa so sprejeli tudi vsi člani, dva najodgovornejša člana pa celo javni opomin. Takšen postopek komimi- stov je pripeljal seveda tudi do kakovostne, samokritične in kritične razprave, v kate- ri so vsi člani sprejeli za- klujoke aktivla komunistov pri skupnosti socialnega skrb- stva o razmerah v Domu osskr- bcvancev. Sprejeli so tudi za- ključke, ki bodo vodili pri izboljšavi razmer. Osnovno pozornost bodo namenili raz- rešitvi kadrovskih vprašanj, oziroma imenovanju novega direktorja, računovodje in tajniKa. Komimisti bodo oseb- no odgovorni, da bodo pre- verili tako strokovnost kot moralno-politično neoporeč- nost vseh prijavljenih kandi- datov. Vsa bodoča aktivnost partijske organizacije pa bo usmerjena v ria.ireševanje no- tranjih problemov in odno- sov v kolektivu. Razprava na seji mora po mnenju komu- nistov Doma predstavljati konec nestrpnosti in razprav o tem. kdo je bolj in kdo manj fcriiv za nevzdržne raz- mere. Kolektiv se mora vno- vič konsoiidirati in na asno- vi akcijskega in stabilizacij- skega programa, fci ju bo- do izdelali, storiti vse, da no bo prihajalo več do nezdra- vih odnosov in nepravilnosti pri delu. Tako naj bi bilo sedaj konec zamujanju, sek- taštvu, slai^-emu ravnanju z oskrbovanci, besednemu ob- računavanju in valjenju po- len pod noge. Osebna zadol- žitev vsakega komunista v prihodnje je, da opozarja na sleheren pojav, ki bi lahko ogrozil nciv diuh in enotnost v kolektivu, sprotno razčišče- vanje vseh nasproftij, do ka- terih bi lahko še prišlo, pf* bo osnova delu partijske or- ganizacije. Kaže, da je s to sejo osnovne organizacije ZK v Domu oskrbovnacev le na- stopila klima, ki bo omogoči- la bolj zdravo delo te po- membne družbene ustanove. SB Prostor za naročnikov na.slov: 2. stran ~ NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1977 V. DJURANO- VIČ KANDIDAT ZA PREDSEDNI- KA ZIS Predsedstvo SFRJ je na svoji pKMiedeljkovi razširje- ni seji vod vodstvom pred- sednika Tita v skladu z ustavo potrdilo predlog, da kot kandidata za nove- ga predsednika zveznega i2jvršnega sveta predlaga Veselina Djuranoviča, se- danjega predsednika Cen. tralnega komiteja Zveze komimistov Cme gore. USPELO SODELOVANJE Akcija, ki sta jo pod i>okro- viteljstvom občinske konferen- ce SZDL v Celju izpeljala do- mače turistično društvo In Tu- ristična zveza Srbije za spo- znavanje naravnih, kulturnih ta zgodovimkih značilnosti bratske republike, je uspela. In še več, pokazala je, da ne p« samo za turistično doga- janje, marveč prav tako za korak na področju utrjevanja bratstva In enotnottti med na- šimi narodi fai narodnostmi. V Celju so se v torek ta v sredo zvrstili razstava fotogra- nj ta barvnih diafolij o turi- stičnih krajih Srbije, zatem posvet o turistični ponudbi Sr- bije našim ljudem in več pre- dvajanj turističnih filmov, ki si ^ je ogledalo nekaj tisoč mladih ljudi in pripadnikov JLA. JAVNA TRIBUNA V SOCKI SOLA BO LE OSTALA LJUDJE SPRAŠUJEJO ZA RAZVOJNE MOŽNOSTI Ncikdaj so trgor/ci v koših nosili kruh po domovih, ZKiaj moramo po njega v Celje, je z velikim zaiiosoLTi dejlal nek razpravi j alec na tribuni v Scx^ ki, ki je bila v nedeljo. Ljudje so se kot sardine na- gneitli v razredu podružnične osnovne šole, o kateri je na tribuni najprej stekla be.seda.. Razširile so se govorice — ni pa se dalo ugotavditi nji- hovega izjvora, saj so se visd, ki imajo kaj pri tem, odrek- li iavtorsitva. In ko so o »uso- di« osnovne šole govorili na dolgo in široko ter čustveno iziliM mnogo lepih besed, so po dobri uri ugotovili, da soda bo, dokler bodo vSocki otroci. Teh .sicer ni lodove ko- liko, pa vendar, če se bo kraj razvijal bo naraščalo tuidi število prebivalcev. Udeležence razprave pa je zanimailo prav to vprašanje, ne le šola tudi trgovinla, pa otrošiko varstjvo in še kaj, če- mur pravimo osnovni živ- IjensM pogogd. Slišati pa je bilo, da se »selitev Sočanov« zmanjšuje, da bi želeli osta- ti v kraju, ta pa zdaj nidm- gega kot raatresena bivalna soseska. ZdSaj se je tudi v Soc- ki pričelo »odpirati okno v S(vet«. Modernizacija ceste Ce- lje—Vitanje, ki pelje skozi Socko odpira začetne možno- sti razjvoja tega kraja. Tega se zavedajo tudi Sočani, mor- da le premalo cenijo. Toda to, kar njih njabolj tkre je občutek, da so pozabljeni. In so navedli kujp primerov, od tistega, da je Dedek Mraz »pozabil« na njihove otroke pa do tega, da ni znano kaj bo jutri z edino trgovino, ki je v kraju že več desetletij — taka kot je bMIa je osta- la dio današnjih dni in v njej kruha ni mogoče kupiti. Med krajane so tokrait na javno tribuno prišli mnogi iz Celja, ki pri urejanju teh perečih vprašanj lahko kaj pripomo- rejo. Od predsednika SZDL, predstavnika sindikaitov v ob- čini, ti^ovskegla podjetja, iz- obraževalne skupnosti do vo- dilnih delanncev šolstva in os- rednje šole v Vojniku. Vloga njihove piisotnosti ni bila v tem, da bi obljubljali »gradove v oblakih«, ljudje SO zvedeli pri čem .so. Sku- paj so ugoitiovili, da je boja- zen o utonitfvi šole odveč in dogiovoriU so se, da bodo druge reči urejali, urejali po- stopoma v okviru potreb in možnosti. Nekateria vprašanja so pereča že zdaj (trgovina), nekatera bodo že jutri (otro- ško varstvo), nekatera pa v bližnji prihodnosti pač od- visno od razvojnih pogojev v kraju. Ce s tega zornega ko- ta gledamo na javno tribu- no, je ta nedvomno uspela. Njen uspeh je predvsem v tem, dla so ljudje opozorili nase in na njihove interese, in v tem, da bodo ti intere- si neposredno našli pota v I>rooesu samoupravenga spo- razvmievanja in družbenega dogovarjanja. To pa je tudi edina pot za rešitev proble- mov. Kajti, kdor bi mimo te- ga obljubljal kJarkoli, ne da bi pri tem upošteval samo- upravno stvarnost, bi nasto- pal demagoško. BOJAN VOLK ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA BRANKU STAMEJČIČU Tovariš Branko Stamejčič! Na vaša vprašanja v zvezj s tem, kaj smo v naši občini naredili za čistejše okolje, kakšen je program ekološke dejavnosti in kako in kdaj bomo reših v Žalcu vprašanja virov onesnaževanja, ki og- rožajo celjsko občino dajem naslednje odgovore. Najprej moram odločno poudariti, da v našem prisito- pu v žalski občini k varstvu človekovega okolja v nobe nem primeru ne gre za to, da bi ena občina protestirala proti drugi po vzorcu tiate ruske pravljice, ki ste jo citi- rali v vprašanju. Zelo napačno bi bilo, če nas bi v posa- mezni občina zanimalo le to, kaj npr. priteče v občino, vseeno pa nam bi bilo kaj odteka. I/pust cianida iz čistil, nih naprav TGO »Gorenje« iz Velenja, ki je s svojimi posle dioamii izredno močno odjeknil med prebivalstvom Spodnje Savinjske doline, je samo še pospešil aktivnost v žalski občini proti vsemu onesnaževanju našega okolja. Vedno bolj se zavedamo, da pomeni čista Savinja z bogato favno iri floro nepogrešljivi sestavni del življenja naših občanov ic da mrtva Savinja ogroža obsitoj nas samih in pomeni re sno opozorilo, da je potrebno za vrnitev v prejšnje stanj« čim prej kaj storiti. Na protestaTem zborovanju v Žalcu dne 16. januarja letos, kjer so bili tudi predstavniki ri biških družin iz C^a, šc^tanja in Mozirja, so zborovala v sklepnem delu posebno p>oudarili, da izredno akuitnc stanje v našem življenjskem okoljoi opozarja na odgovor- nost nas vseh, da smo lahko v naših prizadevanjih uspešni le tedaj, če bomo medobčinsko in regijsko povezani in « bomo vlagali vse napore v celotni naši repubUki. V žalski občini vlagamo vse napore, da bi bilo onesna zevanje človekovega okolja čim manjše. Pri izvršnem sveti smo formiraU pK>sebno koanisijo za varstvo okolja, ki ima zahteven program svoje aktivnosti tako na področju var stva voda, varstva pred hrupom in onesnaževanja ozračja Dosl^ smo dosegli na tem področju že precejšnje rezultate posebno v zvezi z odpravo ali zmanjšanjem določenih iz vorov onesnaževanja. Naj navedem samo primer Juteksa i Žalcu, ki je s svojo proi^odnjo talnih oblog širil nepri jeten vonj v samem mestu. Po dogovoru na komisiji z£ varstvo okolja je Juteks montdral ob koncu lariskega le ta čistilne naprave, s tem pa je bil tudi v celoti odpravi,]et eden izmed izvorov onesnaževanja. Pred leti je bila v žalci zelo uspešno izvedena tudi akcija proti pretiranemu izko rdščanju gramoea v strugi Savinje, ki je močno ogrožali favno in floro. Celo v zvezi z raasvojem posameznih gospo diarskih dejavnosti se odpovedujemo vsem tistim zarodkon nove industrije, ki bi na posameznih območjih, ki so da nes še neonesnažem, pKjmeniii nedopusten poseg- v naše oko Ije, čeprav bi zaradi hitrejšega gospodarskega razvoja bil potrebni. Znano je, da pred tremi leti nismo soglašali i izgradnjo obrata Cinkarne v Letušu in da smo stare prosto re bi^-še tovarne rajši namenili za izgradnjo krajevnega; kul turnega središča. Ob vsem tem pa se zavedamo, da gledf varstva okolja ne moremo pretiravati, ker bd s tem v do bršni meri zavrli sleherni raervoj, vendar i>a menimo, ds se z ustreznimi ukrepi, doslednostjo in ustretzmm odno som do našega okolja lahko in mora nekaj storiti. Nekdo od razpravljalcev na zborovanju v Žlaleu je dejal, da iM gradimo tovarn zato, da bi človek z i^imi uničeval same ga sebe. Poleg Ribiške družine Šempeter, ki vlaga velike napor« za čisto okolje tudi s svojimi očiščevalnimi akcijami oi brzinah vodotokov, naj omenim še komisije za varstvi okolja pri krajevnih skupnostih. Izvršni svet in ostale odgovorne dejavnike v naši ol čira zaskrbljuje tudi dejstvo, da postaja glavna prometni komunikacija Maribor—Ljubljana in nekatere druge, vel ka nevarnost za čistost našega okolja. Naj opozorim sanu na posledice izpusta etilakrilata iz cisieme, ki je vozil skc«u Arjo vas proti Dravogradu ali na izlitje okrog 8 ta olja v Bolsko pod Trojanami decembra lani. Samo p sebi se postavlja vprašanje kakšne bd bile posledice, 6 bi se cisterna prevrnila na območju Levca, kjer je orp lišče pitne vode iz taJnice za Celje. Na pismo, ki smo ga v zveza z onesnaženjem našeg okolja poslali predsedniku izvršnega sveta SR Slovenij* tov. Marincu, smo med drugim prejeli tudi naslednji ooseben družbeni dogovor o varstvu Savinje in njenih J tokov. PREDSEDl^ JOŽE J ZDRUŽEVANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV NAČRTNO URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Uresničevanje samoupravne organiziranosti na področju zdravstva na območju celjsiomemben faktor raz- voja te občine. Visoko izob- ražen kader je danes kapi- tal in tega še, dobro zave- dajo tudi v šentjurski obči- ni. Naložbe v kader so naj- bolj rentabilne, če je že naj- mlajši generaciji dana dobra startna osnova, kar sloni predvsem na organizirani predšolski in osnovnošolski vzgoji. Začetki družbenega reševa- nja vzgoje in varstva pred- šolskih otrok segajo v leto 1966, ko so v Šentjurju odpr- li vrte<5 za 40 otrok. V sklop reševanja problemov vzgoje in varstva sodijo tudi druge oblike varstva, kot letovanja otrok, pomoč socialno šib- kim m ne nazadnje potujo- či vrtci, ki so se uspešno uveljavili v z&dnjih dveh le- tih. Samo v letu 1975 je bi. lo v potujočo vrtce vključe- nih 120 otrok. Odstotek otrok, ki obisku, jejo vrtce je še vendar zelo nizek, celo trikrat nižji od republiškega in dvakrat niž- ji od regijskega. Zaradi vi- sokega odstotka zaposlenih žena pre-istavlja otroško var- stvo v občini pereč problem. Na področju osnovnega sol- stva, kot oblik' obveznega iz- obraževanja, je bilo v pre- teklem obdobju narejenih več reorganizacij skih sprememb. Izoblikovane so biile central- ne — popolne osnovne šole s podružnicami. Spremembe so nastale zaradi izenačeva- nja kvalitete pouka in bolj- ših pogojev učenja ter veli- ke razpršenost: naselij. V preteklem srednjeročnem obdobju so v občini zgradili novo osnovno šolo na Pla- nini in podružnično šolo z večnamenskim prostorom v Loki pri žusmu ter central- no popolno osnovno šolo na Ponikvi V letu 1975 pa so pristopili k izgradnji II. faze osnovne šole v Šentjurju. Učni aspt;hi na šolah so dob- ri in iz leta v leto rastejo. V preteklem šolskem letu je bil odstotek otrok, ki so us- pešno zaključili razred 96,9 odstoten — najvišji v pre- teklem srednjeročnem obdob- ju. M. P. PIŠE IVAN SENIČAR # V PRETEKLEM TEDNU je »lovec na naciste« Wiesenthal prišel na sled bivšemu šefu gestapa na Je- senicah elementu Druschkeju, ki zdaj mirno živi in gostilničari v Heidelbergu v ZR Nemčiji. — Ameriški predsednik J. Carter se je ponovno zavzel za prepoved jedrskih poskusov, za uničenje atomskega orožja in za splošno razorožitev; vprašanje je, koliko misli resno in koliko le izziva nasprotnika. — v odgovor na za- hodne napade, da v Sovjtski zvezi in drugih državah socialističnega tabora ni pravih človekovih svoboščin, so zdaj v Moskvi povzdignili glas, ki kaže na kršitve človekovih svobod tudi v državah zahodne »demokra- cije«. — V Ženevi se je začelo 33. zasedanje komisije OZN za pravice človeka; za predsednika je bil izvol- jen jugoslovanski predstavnik! — Demokratična repub- lika Koreja je znova dala pobudo za združitev obeh Korej, severne in južne. — Kurt Waldhaeim, general- ni sekretar OZN, je končal svojo turnejo po deželah Bližnjega vzhoda. % BLIŽNJI VZHOD je še vedno napolnjen sod smodnika, ki ga želijo demontirati skoraj vsi udeležen- ci, razen tistih, ki imajo od njega neposredno korist, ki jim je ta sod smodnika povod, da si izgrajujejo svojo prisotnost in vpliv v tem delu sveta. 14. maja 1948 je bila proglašena neodvisna država Izrael in od takrat je bilo na tem področju več vojn. Njihove po- sledice so bile, da se je Izrael razširil in politično po- vampiril, da so bili mnogi Palestinci izgnani iz svojih domov (in so ostali izgnanci do danes), da so arabske dežele, sosede Izraela, doživele več porazov in so se pri obrambi svojega ozemlja zapletle še v medsebojne zdra- he in da sta obe veliki sili pristavili svoje globoke lonce, v katere pridno strežejo tujo smolo. V zadnjih mesecih pa so Arabci in Izraelci, vsak iz svojih razlo- gov, le umdeli, da bi jim mir bolj ustrezal. Zato so tudi pritegnili raznim spodbudam, predvsem pa pozi- vom neuvrščenih dežel, ki so decembra lani zahteva- le, naj se ponovno skliče ženevska konferenca o Bliž- njem vzhodu. Neuvrščeni, med njimi pa je bila spet zelo vztrajna Jugoslavija, so naglasili, da se nevarna kriza lahko razreši pod naslednjimi tremi pogoji: — da se Izrael umakne z ozemlja, ki ga je zasedel junija 1976. leta, — da se nesrečnim Palestincem prizna pra- vica do samostojnosti in tudi do države — in da se vsem državam na Bližnjem vzhodu zagotovijo vame meje. To pa bi lahko dosegla le nova ženevska kon- ferenca. Zato se je Kurt Waldheim pred dvema ted- noma napotil na obisk v Kairo, Bejrut, Damask, Aman, Tel Aviv in Riad. Njegov namen je bil, da ugotovi, ali so udeleženci krize pripravljeni na pogajanja, s tem, da je bil pripravljen, da jih na tak korak tudi nago- varja. Na tej poti sta ga spremljala pričakovanje ve- čine članic OZN, prav tako pa tudi pozitivno zaniman- je Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Wald- heim je na žalost ugotovil, da za optimizem še ni razlogov. Izrael je za konferenco, obnaša se pa tako, kakor da ni pripravljen ničesar vrniti ni celo žrtvovati, predvsem pa je proti udeležbi predstavnikov Palestin- ske osvobodilne organizacije. Arabci, ki se te dni vne- to posvetujejo, so prav tako za konferenco, želijo pa v njo vključiti Palestince. Sami Palestinci, največje žrtve te krize, pa so za Ženevo, če bodo lahko sode- lovali. Njihov cilj je država in svoboda, pa jim odre- kajo še stol za pogajalsko mizo. Morda jih lahko mi Jugoslovani, ki nas v naši lastni borbi dolgo ni priz- nala nobena stran, razumemo bolj in globlje. Saj do- bro vemo, da so v svetu nasilja majhni narodi vedno v nevarnosti. LJUBNO OB SAVINJI GRADBINCI H GORENJU, KOVINARJI PA ... Člani gradbeniške temeljne organizacije združenega dela ljubenskega Gradbenika so se na referendumu odločili za svojo pot. Za priključi- tev k gradbeni temeljni orga- nizaciji velenjskega Gorenja. Z njimi vred tudi nekateri drugi kolektivi, kot Vegrad, Lesna itd. Tako nastaja pri Gorenju enota, ki napovedu- je nov korak v proizvodnji in gradnji stanovanj itd. Ta- ko imenovani celični sistem. S to odločitvijo se seveda na Ljubnem, pri sedanjem Gradbeniku, marsikaj spre- minja. Gradbinci na Ljub- nem so bili prisiljeni iskat, močnejše zaiedje za svoje de lo, kajti občinski trg je po stal premajhen, nezanesl V občdni namreč zgradijo letno do okoli petnajst sta- novanj v družbeni lastnini in okoli trideset ali tudi za de- set več individiialnih hišic. To pa je za kolektiv, ki šte- je okoli 150 članov premalo. Sicer pa jih je pestila tudi skromna strojna oprema in še kaj. Ne glede na novo samo- upravno povezanost, bodo bržčas zadržali izvajanje grad. benih del v Gornji Savinjski dolini, sicer pa jih čaka per- spektiva v izdelovanju grad- benih elementov. Navzlic te- mu se zdi, da števila zaipo- slenih ne bodo povečevali, vsaj zaenkrat ne. S jjogledom ljubenskih gradbenih delavcev na Ve- lenje, ostajajo kovinarji, ki so bili v okviru Gradbenika 2!druženi v samiostojno teme- ljno oi^anizacijo združenega dela, sami. Kakšna bo nji- hova pot je zaenkrat težko reči. Na vsak način pa je tudi njihova perspektiva "v povezovanju z večjimi, moč- nejšimi kolektivi. Zaenkrat vsaj v poslovno-tehnionem po- gledu. Ta pota se odpirajo že zdaj in dajejo ljubenskim kovinarjem lepe perspektive. Tako tudi računajo, da so povsem realna predvidevanja o pMDvečanju števila zaposle. nih do okoai 300 v 1980. letu. Sicer pa je treba zapisati, da prihaja do razdelitve lju- benskega Gradbenika v času, ko je bilanca za lansko leto, kljub velikim težavam, ^ki so jih spremljale, pokazala po- zitivne recmltate. Razen tega so v kolektivu že zdaj za- dovoljivo rešili vsa vprašanja, ki jih povzroča takšna deli- tev doslej enotne organizaci- je združenega dela. -V tej zve- zi so rešUd tudi vsa kadrov- ska in osftala vprašanja. MB SHAKESPEARE NI BIL VOZNIK Dovolite mi, da tokrat vzamem za motive svoje izkušnje. Ko mi je oni dan na vožnji v Laško v Tremerskem klancu na ne. preglednem ovinku zrinil s ceste voznik rešilca, ki jo prehite\'aa celo kolono vozil, sem bil spet priča staremu dejstvu. Nekdo kr- ši pravila, nekdo se loti ogrožanja svojega in tujin življenj, toda od vsaj pe- tih voznikov, ki so na ti- hem prekUnjali predrzne- ža, si nihče ni zapomnil številke. Bilo mi je toplo pri srcu spričo pripravlje- nosti, da mi pomorej o, to- da ko sem že odnesel celo kožo, bi ob strahu, ki sem ga tisti trenutek prestal, rad videl vsaj eno — kazen za predrznega voznika. Lahko bi se vse skupaj končalo bolj tragično, če bi ne imel kam s ceste (le nekaj metrov prej je bil na desni oporni zid v bre- gu) in bi prišlo do čelnega trčenja. .. Naslednji dogodek je bil v toretk. Tovornjak s prikolico je kot »cestni zamašek« vozil zjutra,j malo pred šesto proti Celju. Registracija iz Jajca. Za zadkom smo se mu nabrali vsi, ki gremo zadnjo minuto od doma. Na Istem mestu, kjer sem pred dnevi moral v jarek, je začel prehitevati naj- prej fičko. Spet je prehi- tel celo kolono in imel srečo, da je brez posledic prišel pod vrhom klanca spet na desno stran cestiš- ča. Onstran Tremarij (to je PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (22) bilo ob vožnji v Celje), malo pred studencem se je jata voznikov za tovornja- kom iz Jajca jela vesti kot cse, če jih kdo podreza V osirju. Naenkrat so se kar trije, štirje zagnali v pre. hitevanje, nek Zagrebčan tudi kar brez vključitve kazalcev smeri in pravi čudež, da v tej zmešnjavi nI začela treskati pločevi- na — in teči kri. Zakaj vse to? Zato predvsem, ker mis- limo vsi, da je red na ces- ti samo stvar prometnih miličnikov. Udeleženci se na cesti zadovoljimo z da. janjem najbolj rogatih vzdevkov voznikom, ki to počenjajo in izmenoma počenjamo vse to tudi sa- mi, ko nanese priložnost in smo dobre volje — ali pa slabe. Sheakespeare resnično ni bil voznik in njegova ko- medija »Kakor hočete« ni nadomestna knjižica za cestnoprometne predpise. Ce pa bi vsak voznik na cesti Od jutri naprej imol v predalu za rokavice majhen notes, v katerega bi zapisoval številke kršU- cev prometnih predpisov in opise njihovih »eksibi- cij«, bi se polagoma začelo vse skupaj izboljševati. Seveda bi bilo treba po- enostaviti postopek. Ta.ke. mu vozniku, ki bi ga v enem tednu prijavilo več občanov, bi se kazalo »službeno« prilepiti za rep in ga zjasačiti pri dejanju s posledicami. SEMINAR O MEDNARODNIH ODNOSIH Posnetek je iz male dvorane pod Golovcem, kjer je v sredo 9. februarja ob 14. url tekel seminar na temo mednarodnih odnosov, ki je bila podana v dveh referatih. Prvi je obrav- naval aktualna gibajija v mednarodnih odnosih v luči konference šefov držav in vlad v Oo- lombu in o mednarodni dejavnosti SFRJ. Predaval je Marjan Osoliiik, član izvršnega sveita SR Slovenije in republiški seln-etar za mednarodno sodelovanje. O osnovnih problemih ra- zvoja socializma v svetu, aktualna vprašanja v mednarodnem komunističnem gibanju in mednarodna dejavnost ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij, je bila druga teana predavanja, ki jo je voda Janez Stanič, urednik RTV LJubljana. Seminar Je organiziral centralni komite ZK Slovenije. Foto: Mateja Podjed 4 stran — NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1977 INOVACIJE POMEMBNI DOSEŽKI VSE BOLJ ORGANIZIRANO INOVATORSKO DELO Rezultati inovacijske dejav- nosti v celjski občini v mi- nulein letu se bili zelo dob- ri, boljši kot v minulih le- tih. To lahko trdimo že se- daj, kljuo temu, da kom- pleksna analiza dosežkov v inovacijski dejavnosti še ni končan-i. Že osnovni podat- ki o razmahu movacijske de- javnosti pa pričajo o tem, da novatorstvo, tehnične iz- boljšave, izumiteljstvo in po- dobno, vse bolj pvostaja ne- pogrešljiva sestavina združe- nega dela v prizadevanjih za smotrnejše, organizacijsko in telmično bolj dodelano in z lastnim znanjem prepojeno delo. Pomena novatorstva se vse bolj zavedajo tudi v de- lovnih organizacijah, saj je velika večina delovnih orga. nizacij podpisala družbeni do- govor o obveznostih pri pa speševanju incvacijske dejav- nosti v občin . število delov- nih organizaeij, ki so orga- nizirale inovacijsko dejavnost je naraslo za 60 odstotkov, število inovacij, inovatorjev ter prihranki, ki so bili do- seženi z uporabo koristnih predlogov in inovacij ter iz- boljšav, pa rastejo s .stopnjo nad 10 odstotkov letno. Pri tem ko govorimo o spodbujanju novatorstva, pa ne moremo mimo akcij, ki so odločno pripomogle k uve- ljavljanju novatorstva pri nas. Tu mislimo predvsem na vsakoletno akcijo nagrad in priznanj »Inovator«, razstave inovacijskih dosežkov in vse bolj tvornega dela organiza- cij tehniške kulture, društva izumiteljev in avtorjev tehnič- nih izboljšav in podobno. Bolj organizirano delo daje tudi boljše sadove. Naštete akcije ter močna aktivnost sindikatov pri širjenju teh- nične kulture in spodbujanju novatorstva so osnova za kon- tinuirano novatorsko delo. To se od delovnih organizacij ši. ri tudi na društva, v krat- kem pa bo pričela delovati tudi služba pravne pomoči za inovatorje in urejanje inova- cijske dejavnosti pri občin- skem svetu Zveze sindikatov in ki bo brezplačno svetova- la kako ravnati v primeru kršitev pravic inovatorjev, av- torskih pravic, nagrad ter podobno. Stimulaciji inovatorjev po- svečamo vse več pozornosti. Ne le materialrti stimulaciji c^iroma nagrajevanju, kjer bo potrebno še veliko stori- ti. Akcija gre tudi v smeri pravilnega moralnega stimuli- ranja tn vrednotenja delano- vatorjev. Ob letošnji akciji Inovator 77. ki bo zaključe- na sredi marca, bodo poleg nagrad in prijinanj podelje- ne še značke »inovator«, ter knjige i>Inovacije v združe- nem delu«. Rezultati večje aktivnosti na področju movacij so očit- ni. Tako naj za primer pove- mo, da je bilc v letu 1972 le 60 inovatorjev, ki so pred- laga.li 65 inovacij, vrednost teh prihrankov pa je bila pet milijonov dinarjev. Leta 1975 je aktivno delovalo že 305 inovatorjev, ki so realizirali 537 inovacij oziroma tehnič- nih izboljšav, vrecbiost pri- hrankov iz teh inovacij pa je dosegla 23 milijonov dinar- jev. Za lansko leto so števil- ke še večje. Vse našteto vzbuja optimi- zem tudi pred letošnjo akci- jo, v kat^n smo si zastavi- li podobne cilje kot leto po- prej. Boj urejeno vrednote- nje dela inovatorjev in vse večja zavest o koristnosti in potrebnosti novatorskega de. la, pa tudi vse višja tehniška kultura delavcev v združe- nem delu so pOrok, da v ak- ciji ne bomo ostali na pol poti in da bomo tudi letos storili pogumne korake k uve- Ijavljanju lastnega znanja, kot pogoja za samostojen, hiter in učinkovit razvoj. B. STAMEJCIC CELJE: ZDRUŽENI GRADBINCI Akcija, s katero naj bi pod isto streho združili ve- lik del gradbene operative v Celju in tudi na celjs- kem območju, bo kot ka- že v kratkem uspešno končana. Skupna komisi- ja Ingrada, Remonta, Ob- nove in SGP Rogaška Sla- tina, ki je imela nalogo, da ugotovi skupne interese, na katerih naj sloni združitev teh gradbenih podjetij, je že končala svoje delo. Ugo. tovitev te komisije je, da ni ov^ir za združitev naštetdh delovnih organizacij, zato lahko v kratkem pričaku- jemo, da bo prišlo do nove velike integracije v Celju. . Seveda pa bo z integra- cijo samo opravljen šele pivi, bolj ali manj forma, len del te združitve. V iz- delavi je namreč poseben projekt, v katerem bodo strokovnjaki Razvojnega centra ugotovili možnosti specializacije posameznih delov nove organizacije, možnosti za smotrno deli- tev dela, za raavoj indu- strije gradbenega materia- la in možnosti za kar naj- tesnejšo povezavo grad- bincev s celjsko industri- jo in trgovino. Izdelava te- ga projekta bo trajala več mesecev, vendar lahko po vsemu sodeč združitev pri. čakujemo že prej. S. B. KONJIŠKI IS PROGRAM DELA O DAVKIH OBČANOV DRUGIČ Dokaj zahtevnih nalog je bilo razgrnjenih pred člane izvr^ega sveta občinske skupščine Slovenske Konji- ce v preteklem tednu. Spre- jeli so program dela za ob- dobje od 1. 1. 1977 do apri- la 1978 leta, kjer je zlasti poudarjena skrb za gospo- darsko stabilizacijo in večjo produktivnost dela v celot- nem združenem delu.. Tesneje se mora sodelovati še s sve- tom za dolgoročni razvoj in planiranje, da se bo uresni- čil sprejet občinski družbeni plan za obdobje 1976 do 1980. Dolgoročnemu načrtu izvrš- nega sveta je -sledil še krat- koročni, ki je razdeljen na posamezne mesece. V febru- arju naj bi sprejeli predlog odloka o določitvi gradbenih parcel, predloga odloka o jav- ni snagi in urejenosti javnih površin na športno rekreacij, skem območju Rogle na Po- horju, pKKlpisali pa naj bi tudi družbeni dogovor o zdru- ževanju sredstev za moder- nizacijo m dograditev bolniš- nice v Celju. Osnutek odloka o davčni politiki so člani sveta prelo- žili na eno prihodnjih sej, ker je naravnan na regijska izhodišča, ne upošteva pa spe- cifičnih razlogov, ki se jav. Ijajo v konjiška občini. Za- to so tudi predlagali, da se pripravi za skupščino stari predlog, hkrati pa se posre- duje tiidi dogovor o regij- skih izhodiščih. Se nekaj predlogov, ki jih je obravnaval izvršni svet ka njiške občine: o podražitvi vode, o tem, da bo preneha- lo zdravstveno varstvo neza- varovanih občanov, da se re. balans proračuna predloži kot predlog zaključnega računa, ki bo sprejet marca meseca. Z. S. DOBRNA: KRAJEVNI PRAZNIK Z včerajšnjo osrednjo pioslavo v dvorani zdravs- tvenega doma so se konča, le prireditve v ix>častitev šestnajstega februarja, krajevnega praznika Dobr. ne. Prebivalci tega zdravi- liškega kraja praznujejo ta dan kot svoj praznik v spomin na prihod štiri- najste divizije na to ob- močje. Svoj praznijt so počasti. 11 2 orientacijskim poho- dom in tekmovanjem v streljanju, s pohodom ta- bornikov po poteh Štiri najste divizije, z gasilsko vajo, šahovskim tekmo vanjam pa tudi s turistič nim predavanjem o neka- terih značilnostih Sioveni. je- Včeraj popoldne pa je bil najprej koncert godbe na pihala iz Mjalih dol, za tem pa je bila v dvorani zdraviliškega doma prosla- va, na kateri je o pomenu praznika spr^ovorii di- rektor zdravilišča, Ivan Uranjak. V tej zivezi ni obudil samo spomin na prihod štirinajste divizi- je na to območje, na nje- ne borbe in žrtve, marveč je opozoril tudi na nekate- re glafvne probleme kraja, zlasti pa na vidike nadalj. rijega razvoja zdra\ilišča. V drugem delu zaključ- ne proslave so nastopili še učenci domače osnovne šole, pevci in člani folklor- ne skupine. M. B. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD SAMOUPRAVNO IZRAŽENA ŽELJA PO OBVEŠČANJU Sestanek v oddelku konfek- cije nogavic v Tekstilni ta vami Prebold minulo sredo se je skoraj sprevrgel v pre- kinitev dela. Vzrok temu je bilo pomanjkljivo infonnira- nje delavcev o dosežkih nji- hovega dela oziroma o vzro- kih nedoseganja plana. Kako je prišlo do razburjenja de- lavcev? V Testilni tovarni imajo že dalj časa vpeljano prakso rednih mesečnih sestankov, na katerih v oddelkih sezna- njajo delavce z doseženimi rezultati v njihovi proizvod- nji in tudi z osebnimi dohod- ki, ki so jih s svojim delom dosegli. Oddelek konfekcije nogavic minuli mesec plana ni dosegel. Za njim je za- ostal za tri desetinke odstot- ka, česar delali niso mc^li razumeti in so zato na se- stanku zahtevali pojasnilo. Ob tem naj povemo, da ni- so bili p>od vprašajem njiho- vi osebni dohodki, saj po internem sporazumu zaradi nihanj v proizvodnji te to- varne izplačujejo osebne da hodke izračunane za naj- manj 10 odstotno prekorači- tev plana in največ 15 od- stotno prekoračitev. Formira- li so namreč poseben sklad, kjer si v primeru slabšega uspeha oddelek izposoja po- trebna sredstva za takšne osebne dohodke. Etelavce pa je domnevno slabše poslo- vanje neglede na osebne do- hodke precej razburilo in za- htevah so pojasnilo. Ker te- ga nihče ni bil sposoben da- ti (vodja tozd je bil odso- ten, p>ojasnila oddelkovodja in obratovodje pa delavcem niso zadostovala), se je se- stanek zavlekel in delavci so se šele po daljšem času vrni- li na delo, takrat, ko so jim zagotovili, da bo vse pojas- njeno naslednji dan. Tako se je tudi zgodilo, saj so na- slednji dan strokovnjaki po- jasnili od kod slabši uspeh in nedoseganje plana, šele to, zadovoljivo pojasnilo, je do končno pomirilo delavce. V tem primeru torej ni šlo za nikakršno klasično ustavi- tev dela ah za negodovanje, šlo je preprosto za samo- upravno izraženo željo de- lavcev po točnem in jasnem obveščanju. Ob tem se velja nedvom- no zamisliti. Očitno je nam- reč, da je v Tekstilni tovar- ni tokrat sicer dobro zasno- van sistem neposrednega ob- veščanja delavcev zatajil. Za- radi nepopolne informacije in zaradi tega, ker je od- delkovodja sicer poznal re- zultate in številke, ni pa po- znal vzrokov za doseganje takšnih rezultatov. To pa je resen opomin vsem, ki se ukvarjajo z ob- veščanjem. Kajti neposredno obveščanje zahteva dvogovor, zanj pa mora biti tisti, ki obvešča dobro usposobljen in seznanjen z vsem, kar utegne delavce zanimati. Ne- davni dogodek v Tekstilni tovarni je le opomin v tej smeri, hkrati pa tudi dokaz, da samoupravno osveščeni de- lavci za svoje odločanje in delo potrebujejo informacije. Točne in popolne, pa čeprav ne gre za njihove osebne do- hodke, ampak za delo, ka- terega rezultat pa so tudi dohodročju strokov- nega, kot družbeno politične- ga in idejnega usposabljanja. D. M. §t. 7 — 17. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran S ŠENTJURSKA POČITNIŠKA ZVEZA ZDRUŽITI PRIJETNO S KORISTNIM v zadnjih dneh meseca fe- bruarja se bodo mladinci šentjurske občine zbrala na ustanovni skupščini Počitni. ške zveze v Šentjurju. Seve- da le tisti mladi iz vseh sre- din, o poti okupirani Ljubljane, v Bazo 20, na Triglav, Veliko Plani- no in v ljubljansko Opero. Za letošnje leto, se pravi po ustanovni skupščini, up>a- jo, da ne bodo imeli preve- likih finančnih težav, so se še posebej domenili, da bo- do obiskovali znane kraje iz NOB, spomenike in obeležja in si povsod kamor bodo od- šli ogledovali kulturne in zgo- do vinske znamenitosti. Tako, menijo, bo prijetno združeno s koristnim. , . M. P. TUDI V VELENJU DAN SRBIJE vtem ko se je v Celju včeraj končala predstavi- tev turistične Srbije, bo približno enaka akcija speljana v Velenju danes. Tako bodo dopoldne od- prli v avli poslopja občins. ke skupščine razstavo foto- grafij o turističnih značil- nostih Srbije, ob desetih pa se bo pričela tiskovna konferenca, ki bo prav ta. ko namenjena spoznavan.1ii naravnih lepot bratske republike. Vse to pa bodo dopolnili s predvajanjem turističnih filmov ne sa- mo v Velenju, marveč tu- di v Šoštanju. LOJZE OJSTERSEk MOZIRJE PRIZNANJE ZA NALOGO PRED RAZSTAVO SLOVENSKE HORTIKULTURE 78 v Mozirju bo prihodnje le- to razstava sJovenske hortd- kulture. Priprave na to ve- liko in pomembno priredi- tev so že stekle in v Mozir- ju pravijo, da pri tem sode- lujejo kar vsi. KaJcšno vlogo pa ima kra- jevna skupnost, je pojasnil inž. Karel Kopušar: »Delamo in bomo delali, da bo kraj lep in dostojen te poriredit- ve. Svet krajevne skupnosti se zaveda nalog in prepričan sem, da bodo gostje, ki jih pričakujemo, zadovoljni.« . Sicer pa si prizadevajo, da bi cvetlični praznik ne bil samo v Mozirju, temveč, da bi zajel celotno Gornjo Sa- vinjsko dolino. Na vprašanje, kaj meni o hortikulturi sploh, je inž. Kopušar povedal, da postaja- mo sužnji potrošniške druž- be in hrabri odlagalci odpad- kov v reke, potoke, gozdo- ve itd. Kot kaže, povsem od- praviti teh negativnih posle- dic razvaja še ne moremo, ublažimo pa jih lahko z vzgojo, predvsem otrok v šo- lah, pa tudi z vzgojo do- ma itd. V teku so vse orgairiiizacij- ske priprave na Hortikultu- ro 78, V tej zvezi se ukvar- jajo tudi z vprašanjem, kdo naj bo nosilec akcije v kra- jih, kjer ni hortikultum^ga društva. Sicer pa je raizstava slovenske holtikulture veliko priznanje in zaupanje celot- ni mozirski občini. Gre tudi z^ obsežne organizacijske na- loge. Njeni rezultati, oboga- teni z delom domačinov, mo- rajo biti v splošaao korist. »Majhni in počasni smo, če nastopamo posamič, večji in hitrejši bomo nas^topali zdru- ženo,« je še dejal inž. Karel Kopušar. Beseda pa je vodida tudi na turistično podrošje. »če že- limo, da bo Savinjčan razpo- lagali z dohodkom turizma, moramo ustvariti pogoje z2i. buj:Sika "promet. Ne gre za dra- ge naložbe, maiveč tudi za tisto, icar lahko napravimo z dobro voljo, z enotnim nas- topom. Vpadnice v kraje bo treba urediti tudi hortikultumo. Lepo in primerno lahko ure- dimo prazne in neurejene površine. Prav tako vrtove in zelenice. Balkona in ok- na na hišah naj pričajo, da jih urejuje gospodinja, ki ima smisel za lepoto. Seve- da so tu še pročelja hiš in za še kaj. Gre skratka «a to, da se Savinjčani z zavestno akcijo odločimo, da bomo kljuib as- faltni džungli, smradu in pra- hu .. . še nadalje živeh v zdravem in lepem okolju ter da ga bomo znali ponuditi tudi našim gostom,« je za- ključil inž. Karel Kopušar. ALEKSANDER VIDECNIK PUST VESELI Čeprav so se prve pust- ne veselice začele že prejš- nji mesec, bodo glavne še. le ob koncu tega tedna. To je. pač tisti pustni čas, ki marsikoga prevzame in ga privabi v vrvež veselih lju- di, šalijiivcev. Ce bi šteli, koliko pust- nih zabav bo v soboto, ne. deljo in potem vse do sre. de, ko bodo mnogokje pus- ta tudi pokopali, bi ne prišli do konca. Najbrž velja ena ugotovitev — skoraj v vsakem kraju bo veselo, skoraj v vsakem gostinskem lokalu. V Celju bo imei glavno besedo Golovec, na Dobri- ni zdravilišče, kjer bodo rajanja v soboto, zatem na pustni torek in v sre- do, ko bodo pusta pokopa, 11. V Mozirju gre letos za 25-letnico razgibanega pust. nega časa. V soboto bo veselo v domu Partizana, od ponedeljka do srede pa bo pustni vrvež na ulicah pa tudi v delovnih organi- zacijah in drugod. Tudi Rogaška Slatina je za so- boto in torek pripravila lepi prireditvi. Tako in po. dobno pa bo tudi dmgod. TURIZEM ZELENA LUČ ZA UREDITEV TEŽKEGA PROBLEMA NA GOLTEH Posvetovanje o problemati- ki in nadaljnjem razvoju tu- rističnega na Golteh, ki sta ga v petek, 11. t. m. sklica- Ri svet občin celjskega ob-, močja in medobčinski ,svet Zveze sindikatov, je sicer pri- žgalo zeleno luč za rešitev vprašanj, ni pa seveda rešilo problema. Sicer pa ta posvet temu ni bil niti namenjen, kajti rešitev vprašanja, ki je staro prsiiv toliko kot center na Golteh, tiči v drugih ro- kah. Izletnik je za tia posvet pri- pravil svoj predlog — usta- novitev interesne skupnosti Golte, torej skupnosti, ki bi naj z združevanjem sredstev članov, predvsem organizacij združenega "dela, pokrila mo- rebitni vsakoletni nepokriti del zakon,ske amortizacije ~ od infrastruktumih objektov ter zagotovila sredstva za dogo- vorjene nove nailožbe. Udele- ženci posvetia so to pobudo ovrgli, ker so menili, da bi i lahko tudi s sporazumeva- ' njem rešili vprašanje, morda celo bolj zadoval'j,ivio.. Ne gle- de na to misel, so se odlo- čili za ustanovitev delovne skiDpine pri ekonomski ko- misiji sveta občin celjskega območja, ki naj pripravi kon- kreten predlog za rešitev sta- nja turiiStičnega centra. Razprava oziroma posvet je torej odprl dilemo, ali je združeno delo širšega celjske- ga območja pripravljeno za- gotoviti centru na Golteh ne samo normalno poslovanje in njegov nadaljnji razvoj, ali ne. In nadalje — ali je zla obstoj tega centra odgovo- ren samo kolektiv Izletnika, ali morda tudi širša družbena skupnost. Kolektiv Izletnika je že do- slej za stenacijo stanja in po- krivanje poslovne izgube odi štel okoli 20 milijonov dinar- jev. To ni malo, še zlasti, če k te-Tiu dodamo še tista .sred- stva, ki jih je namenil za nove naložbe in podobno. Letni povpreček amortizacije od infrastruktumih objektov se. suče okoli dva milijona dinarjev, poleg tega sp tu še obresti na račun posojil. In če bi to breme razdelili med 40.000 z^aposlenimi, kar je pri- bližno polovica zaposlenih v celjski regiji, bi na enega odpadlo 55 dinarjev na leto. V zbiranje in zagotovitev teh sredstev je torej namenjena akcija. Poleg tega pa še v združevanje sredstev za na- daljnje nialožbe na Golteh. Center namreč ni zgrajen, v celoti. Na posvetu je prevladova-. lo mnenje, da je treba Iz- letniku pomagati pri reševa- nju tega vprašanja. Ne gle- de na to pa kritičnih pri- pomb na dosedanje delo ni manjkalo, š-e predvsem, ker odnosi med ljudmi, ki so de- lali na Golteh, zate.-n njiho- vi odnosi do gostov, do vzdr- ževanja naprav in podobno niso bih takšna, da bi Miko rekli, da je bilo vse v redu. Ce kje, potem je zlasti na Golteh odpovedal človek. Te- ga dejstva ni moč prezreti! ZJato je kadrovsko vprašanje neločljivi sestavni del celot- nega problema Golt. In ne samo to. Posvet je opozoril, da Golt ni mogoče reševa- ti ali obravnavati ločeno od turistične dejavnosti v Gor- nja Savinjski dolini oziroma v regiji. Gre za ,splet vpra- šanj, ki,se kot celota ime- nujejo turizem na celjskem območju. Prav tako ni moč iz teiga okviiia vzetd drugih dejavnikov. Tako tudi ostale gospodarske panoge, ki so prav tako zainteresirane in I odvisne od dobrega ali sla- bega dela turističnega gospo- darstva. Tudi na Golteh. reševanju tekočih vprašanj, marveč tudi drugih. Razprava o problematiki in nadaljnjem razvoju turistič- nega centra na Golteh je to- rej odprla široko paleto vpra- šanj. Opozorila je na "stianje v celotnem turističnem go- spodarstvu v regiji, opozori- la, da bo treba razdrobljeno- sti na tem področju napra- viti čim prej konec itd. In nadalje tu niso samo Golte. In tudi zato čaka delov- no skupino pri ekononiski komisiji sveta občin celjske- ga območja težko in odgo- vorno delo. Gre za kompileks in ne samo za drobec iz ce- lote, gre za potrditev ,spoz- nanjia, da je združeno delo tudi v resnici pripravljeno pomagati pri reševanju pro- blema, ki neposredno zadeva interes delovnega človeka. Pri vsem tem pa še to — časa ni dosti. Rešitev je nuj- na. Predvsem zaradi Golt in Izletnika. ____M. B02IC NOVO V DRAMLJAH Krajevna .skupnost' l)i umije s svojimi 1-450 prebivalci do- življa v zadnjih neltaj letih svojo doslej najvidnejšo pre- obrazbo. Na južnili pobočjih Uršule, Pletovarja, Straže na gori in še na dniglli predelih so zra- sli »viicendi« ali vinski hram- člii kot gobe po dežju. Po nepopolnih podatkih se števi- lo istili približuje že proti 300. Letos bo gotov vodovod in 20 stanovaajski blok, zelo se je razmalmila tudi grad- nja individualnih stanovanj- skih hiš. Govor je tudi o prepctrebnl gradnji novega šolskega poslopja, saj je staro poslopje potres grdo razma- jal. Da so Dramlje doživele tak razcvet je nedvomno »kri- va« avtocesta Slovenika. na katero je v Dramljah prikl.ju- ček in kjer je tudi cestnin- ska postaja. Ko smo se na KS zanimali o uspohili in težavah so nam med drugim povedali, da ima- jo težave z o!)čin.skiml cesta- mi, ki jih je kar precej ki- lometrov in za katere imajo razmeroma malo denarja. Nič kaj pohvalno se niso izrazili o »vikeiidaših« iia Uršuli, 1o- trošniških posojil je torej visoka, saj znaša več kot 303 milijone dinarjev! Tako je bilo lani. In kako bo le- tos? Predvidevajo, da se bo skupni znesek odobrenih potrošniških posojil povečal za okoli 10 odstotkov. In za kaj odobrava celjska podruž- nica Ljubljanske banke občanom po- trošniška posojila? — V gotovini do zneska 3.000,00 za stroške v zvezi 3 porodom, boleznijo, smrtjo in preselitvijo z vračilnim ro- kom do 12 mesecev po 12 odstotni ob- restni meri. Brez depozita. — Dijakom in študentom za nakup knjig do zneska 1.000,00 din do 12 me- secev po 12 odstotni obrestni meri, brez depozita. — Za nakup ozinmice do zneska 3.000,00 din po 6 procentni obrestni meri z vračilnim rokom do 10 mese- cev. Brez depozita. — Za nakup premoga za gospodinj- stvo do zneska 5.000,00 din z vračilnim rokom do 10 mesecev po 12 odstotni obrestni meri. Brez depozita. — Za nakup industrijskega blaga. Tudi gradbeni material, do zneska 30.000,00 din za dobo 24 mesecev po 12 odstotni obrestni meri ter z 10 od- stotnim depozitom. — Za nakup osebnega avtomobila do zneska 50.000,00 din za dobo 36 mese- cev po 12 odstotni obrestni meri ter plačilu 20 odstotnega depozita. — Za nakup osebnega avtomobila vojaškim invalidom do zneska v skla- du z uredbo o potrošniških posojilih z vračilnim rokom do 5 let po 12 od- stotni obrestni meri in 10 odstotnam depozitom v gotovini. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1977 SREČANJE z JOŽKOM LOJENOM NEKDANJI SKOJEVEC IMA ZNOVA DELA NA PRETEK — OPTIMIST »Karkoli sem počel, kjer- koli-sem bil, vselej sem mi- slil in delal za Kozjansko. Čutil sem, da sem z zadnjim vlaknom svojega bistva vtkan v to pokrajino, da sem ji veliko dolžan.« »Življenje, ki sem ga živel, je bilo slej ko prej ena sa- ma borba za napredek, za iztrganost iz nerazvitosti .%< »Zakaj sem se tolkel, bo razumel vsak, ki je imel ko- ličkaj opravka z okupatorjem, ki pozna trplj^je teh ljudi med vojno in tudi sam sem vse to krepko občutil nasvo jiih ramenih . ..« Nekaj misli, iztrganih iz razgovora z joškom Loje- nom, dolgoletnim družbeno političnim delavcem šmarske občine in predsednikom ob- činske skupščine Šmarje pri Jelšah, ki te dni praznuje svoj življenjski jubilej. Ko se po- govarjava, je nenadoma v za- dregi. Da ni prijetno govori, ti o sebi, zagodrnja, da bi to raje prepustil komu dru- gemu. Saj, dela se vidijo, ne da bi bilo treba govoriti, raz lagati. Preletiva mladost, bežno, na hitro, takšna, kakršna je pač bila: kot piš vetra. Skorajda je ni bilo zaznati. 1941. Star- ši, sestre, brat, vsi sodeluje- jo v odporu. Joško nosi po- što na Hrvatsko. E>oma se dan za dnem, večer za veče- rom zbirajo aktivisti. Briga, de križarijo okoli Buč, kjer še danes stoji njihova doma- čija. Kozjanski odred. Joško odide v gozd. Dru- žina beži pred ustaši, dom za- žgejo. Pohodi, ogenj. Končno dočaka svobodo. Med tem ga sprejmejo v SKOJ, prav kma- lu tudi uda.rili delegati na ■>bčinski konferenci SZDL v Slovenskih Konjicah v prejšnjem tednu. Krajevna organizacija SZDL je kot temeljna oblika organiziranosti socialistične zveze zadolžena, da naloge organizira neposredno, hkrati pa je tudi usklajevalec družbenih interesov in želja krajevnih skupnosti. V konjiški občini so oblikovali po določilih statuta 22 krajevnih organizacij SZDL, med njimi pa je naj- večja krajevna organizacija SZDL v Slovenskih Konji- cah, ki ima 4.000 prebivalcev. V krajevnih skupnostih, kjer je več kot 400 volilcev jma;o organizirane krajev- ne konference SZDL, ki štejejo po 50 delegatov m so frontno organizirane. Socialistična zveza v krajevnih skupnostih si. mora v bodoče zastaviti naloge in programe, ki bodo termin- sko usklajeni s programi občinskih vodstev. Veliko- krat je prišlo do r.azkoraka, kar je vodilo k razdrob- ljenemu tn neenotnemu uresničevanju konkretnih nalog. Pri tem pa mora SZDL ob uveljavljanju delegatskih povezav med društvi in krajevnim) organizaciiiami zavzeti tako programsko usmeritev in kadrovsko poli- tiko, ki mora znotraj fronte SZDL prav v krajevnih skupnostih postati ena od kontinuiranih in vsebinskih izhodišč v nadaljnjem delovanju SZDL. Pri tem pa se je tudi že izkazalo, da je najbolj uspešna taka oblika političnega dela, kjer je ttrajevna organizacija SZDL celovita in rešuje vprašanja, kjer so neposredno zainte- resirani delovni ljudje. Dogovor za skupne akcije je nujen, in kjer so tako politiko že uresničili, so akcije uspele, kazalo pa bi jih prenesti .še na ostale krajevne organizacije SZDL v konjiški občini. ZDENKA STOPAR KS BLAGOVNA K DEJANJEM Pri občinski konferenci SZDL je v mesecu januarju stekla akcija, s katero naj bi oživili delo krajevnih or- ganizacij. O zastavljenem programu dela smo že poro- čali. Pomembno je dejstvo, da akcija ne ostaja brez uspeha. To še posebej velja za krajevno skupnost Bla- govna, kjer je prav v teh dneh zelo živahno. Krajani so se namreč pričeli pripravljati na ponovno ustanovi- tev in aktivno delovanje socialistične zveze. Za 19. fe- bruar pripravlja indciativni odbor za poživitev dela SZDL v krajevni^ skupnosti sestanek z vsemi kmeto- valci na tem področju, na katerem se bodo pogovorili o perspektivah zasebnega kmetijstva, socialni varnosti kmetov, možnostih sodelovanja v kooperaciji in o dru- gem. Tako se bodo torej tudi v tej krajevni skupnosti tvorno vkljvičili v javno razpravo o raa^oju in usmer- jenosti kmetijstva. Ob mednarodnem dnevu žena bo pod ix)kroviteljstvom oživljene organizacije SZDL in osnovne organizacije ZSM ter ob sodelovanju učencev iz osnovne šole stekla proslava, namenjena ženam te krajevne skupnosti. Skrb krajanov za skupno sodelo- vanje je še toliko večja, ker naj bi letos občinski praznik slavili prav v tej krajevni skupnosti. Blagovna sodi med tiste krajevne skupnosti, ki na svojem območju nima nobene temeljne organizacije združenega dela, niti trgovine, gostinskega lokala in nobenega prostora, ki bi bil primeren za družabna srečanja in masovne sestanke. Tudi krajevna skupnost nima svojega sedeža. V naselju Proseniško je le po- družnica osnovne šole Šentjur, kjer so sedaj štirje raz- redi oijnovne šole. V naselju Lokarje imajo gasilski dom, ki pa ga je razmajal potres tn zato nd uporaben. želje krajanov pa so seveda usmerjene h hitrejšemu napredku, žele si večnamenski objekt, urejeno otroško varstvo, gasilski dom in seveda dobre ceste. Zato tudi upajo, da bo od^ek Sele—Proseniško že ietos moder- niziran. MATEJA PODJED ZDRAVSTVENA PUBLICISTIKA 'CELJSKA ŠTEVILKA 77, OBJAVLJENA PRIZADEVANJA RAZISKOVALCEV Letošnja prva številka ZDRAVSTVENEGA VESTNI- KA, glasila slovenskega zdrav- niškega dništva je »čisto ce- ljska«, zato tudi utemeljenost- v podnaslovu Zdravstvenega vestnika »celjska številka 1977«. V dvajsetih letih je to že tretja številka za katero je uvodnik prispeval prof. dr. JANKO LESNIČAR in v njem opozoril, kako neprecenljivo »tudi zdravništvo perifernih zdravstvenih zavodov prispe- • va k izpolnitvi poglavitne na- loge našega strokovnega gla- sila, k vzdrževanju njegove vrednosti in družbenega po- slanstva.« Iz kazmstike prinaša Zdrav- stveni vestnik največ prispev- kov. Prof. dr. J. LESNICAR je prispeval razpravo Klopni meningoencefaliti«. v otroški dobi, mag. P. URLEF tn so- del. Serološka preučitev akut nih febrilnih obolenj dom- nevno virusne etiologije v ob- čini Mozirje, poleti 1975, J. ARZENŠEK in V. MAYER Dinamika obolevnosti skabi- esa v celjski zdravstveni re. giji, prim. A. PETERLIN Rod- nost in splavnost v adoles- cenci v celjski regiji, F. DROBNIC in R. PILIH Pre. loma, zdravljena s homolog- nim in avtolognim kostnim spon^ioznim transplantatom, R. PILIH in sodel. Kasni re- zultati pri zlomih torakolum- balne hrbtenice, ki so bili ob poškodbi brez nevroloških iz- padov, A. HOMAN pa opisu- je Redek primer uboja z uto- pitvijo. V članku Nove diag- nostične metode pri hepati- tisu B je avtorica dr. C. KRK prispevala nekaj novih ugotovitev o antigenu hepa- titisa B. Obsežen del Zdravstvenega vestnika zajemajo razprave. Odnosi med osnovno ter kon- ziliarno zdravstveno službo je prispevek I. RATKAJCA, La boratorijsko delo v osnov- nem zdravstvu, je delo J. MAJHNA, Biopsijska diagno stika v onkologiji pa je de- lo R. GOLOUHA in doc. dr. M. US-KRAŠOVEC, Prim. Z ŠUŠTERŠIC in K. KISNER obra\mavata Urgentne bolez- ni in komplikacije v urolo- giji, prim. J.Cetina Raz voj anesteziološke službe cel j- ske bolnišnice v zadnjih dveh desetletjih, A. PERC pa v članku Enota mtenzivne te- rapije tudi v Splošni bolniš- nici Celje posreduje eno iz- med variant oiganizacije te zdravstvene dejavnosti. TaKo ta številka Zdravstve- nega vestnika prinaša nekaj sadov, še zdaleč ne vseh, pri- zadevanj raziskovalnega dela celjskih zdra-vmikov. Mnogi med njimi so sicer stalni znanci tega glasila. Vsekakor je razveseljiva ugotovitev, da je kar štirinajst prispevkov podpisanih s celjskimi avtor- Ne moremo pa mimo spo- drsljaja — pripisati ga sme- mo najbrže na naslov Celja- nov — da v tej številki, ki je »čisto celjska« ni nobene- ga članka o prizadevanjih za nove oblike samoupravne or- ganiziranosti zdravstvene službe, ki prav te dni že do- biva svojo začetno p>ot. Po- jasnilo v uvodniku, da so »pred dobrim letom dni po- vabili zdravnike k sodelova- nju pri celjski številki ZV .. .« daje slutiti, da zasnova šte- vilke ni bila koncipirana v svoji popolnosti prizadevanj celjskega zdravništva, kamor sodi tudi p>dročje organiza- cije zdiavstva, ki je sicer tu- di zastopano, žal, ne tudi z novostmi, ki orjejo ledino, BOJAN VOLK »POHUJŠANJE« NA STERIJINO POZORJE Tudi letošnje leto bo Slovensko ljudsko gledali- šče v Celju zastopalo slo- vensko dramatiko na Ju- goslovanskih gledaliških igrah ali pod bolj znanim imenom — na Sterijinem p>ozorju v Novem Sadu. Zaenkrat še ne vemo, ali bo Slovensko ljudsko gle- dališče edini slovenski predstavnik na tej največ- ji jugoslovanski gledališki manifestaciji. Novosadske- mu občinstvu se bodo predstavili z znanim Can- karjevim delom Pohujša- nje v dolini Sentflorjanski D. M. TRNAVA IN PRAZNIK BROŠURA, SPOMINSKO OBELEŽJE že nekaj tednov je mini- lo, odkar so v Tmavi stekle prve priprave na praznova- nje letošnjega praznika obči- ne Žalec, k: ga bodo prosla. vili v tej majhni krajevni skupnosti. Medtem, ko so ne- kateri pododbori šele pričeli s svojim delom, pa je poč.- odbor za kulturni program 4n propagando že sprejel ak- cijski program priprav na praznovanje občinskega praz- nika. Odločili so se, da bodo tu- di v Tmavi izdali posebno brošuro o kraju, v kateri bo- do zajeti vsi podatki o go- sp>odarstvu, kulturi, krajev- nih dogodkih in NOB v Trna- vi. Ker kraj še nima nobe- nega spominskega obeležja, bodo tudi tu, podobno kot lani v Letvišu, določili kraj, kjer bo stalo takšno spo- minsko obeležje. Poleg tega pa so stekle že tudi prve priprave na izved- bo kulturnega programa ob prazniku, v pripravo katere- ga bodo pritegnili vse ob. čtnske kulturne ustanove in organizacije. Pravočasne priprave na praznik so nedvomno porošt- vo, da bo ta vzorno organi- ziran, da bo program na kul- turni ravni in da praznik ne bo izzvenel le kot priložnost za komimahio ureditev kra- jevne skuipnosti. B S ŠOŠTANJ IN KULTURNI PRAZNIK ODPADLA GLEDALIŠKA PREDSTAVA — LE SPOMINI? v domu kulture v Šošta- nju so vseskozi redne le ki- nopredsiave, ki jih v glav- nem obiskujejo številni se- zonski delavci, zajMsleni pri gradnji termoelektrarne. En- krat na leto pa nam kultur- ni center iz Velenja, ki up- ravlja tudi z domom kultu- re v šoštl-anju, nakloni še ka- kšno gledal'iško predstavo. Ob letošnjem kulturnem prazni- ku 90 nam za vstopnino 30 din namenili gostovanje celj- skega gledališča s komedijo MOŠKA ZADEVA, v kateri nastopata le dva igralca. Celjsko gledališče je v pe- tek 4. februarja pripravilo vse potrebno za predstavo v. Šo- štanju, ki so jo ob 20. uri, ko bi se igra morala priče- ti, nepričakoviano odpovedali zaradi pokvarjenega ozvoče- nja (?). Torej ekipa delavcev Je namestila bogato odrsko sceno, igralca in občinsitvo je bilo pripravljeno, ko je ne- nadoma tik pred predistavo odpovedala tehnična napr'a- va — tn vse delo je bilo za^ stonj. Okrog 70 ljudi, sami domačini (na igro ni prišel niti eden od sezonskih delav- cev, ki obiskujejo le kino- predstave) je dobilo denar nazaj in razočarani so od- šli, prikrajšani za redko gle- dališko predsttiivo. Sicer pa smo bili prepričani, da bodo Celjani prišli naslednji petek 11. februarja, vendar jih kul- turni center iz Velenja ni po- novno povabil, da odigrajo dogovorjeno predistavo v po- častitev kulturne^ praznika. V Velenju so imeli za kul- turni praznik kar štiri kva- htetne prireditve — med dru- gimi tudi mlariborskc opero. Za Šoštanj so namenili igro z dvema igralcema, za Šmart- no ob Paki pa so najeli žep- no gledališče Poldeta Bibiča. Tako smo v Šoštanju bili prikrajšani za proslavo ozi- roma gledblišiko predstavo, čeprav verjetno tudi naši de- lavci prispevajo denar v sklad za kulturne prireditve. Ver- jetno bomo morali še vna- prej »živeti le v spominih na nekda-nje čase«. V tednu kul- turnega praznika smo v Šo- štanju videli le nekaj starih, pri nas že odigranih filmov, ki n^am jih je pK>sredovalo kinopodjetje iz Velenja, pa čeprav so nam ob združitvi obljubljali nove, boljše im dražje filme, ki pa jih zaen- krat v Šoštanju še nismo vi- deli. Ob koncu pa menim, da bi bilo prav, če bi nam »do- delili« igro ZLATI ČASI — LEPI KRASI, kajti igro MO- ŠKA ZADEVA je v odlomkih večina ljudi videla že na te- leviziji. V. KOJC št. 7 — 17. februar 1977^ NOV! TEDNIK — stran 7 Kot smo že poročali, je minuli te- den občinska konferenca SZDL občine Celje pripravila problemsko konferen- cama kulturi, točneje o njenem uve- Ijavljanju kot sestavini združenega de- la. Konferenco je vodil Jože Volfand, predsednik občinske konference SZDL Celje, razpravljali pa so: Slavko Pezdir z uvodno besedo kot predsednik sveta za kulturo pri SZDL, Dane Debič, Šte- fan žviželj, prof. Anton Aškerc, Dara Rovere, Boža Mlakar, Matej Rode, Ivo Potočnik, Valči Pipan, Jože Klančnik, Zdravko Ivačič, prof. Stane Mrvič, Igor Ponikvar, Marlen Premšak,. pis- mene razprave pa so oddali Anka Aš- kerc in delegata Ingrada in Zdravilišča Dobrne. Vedno več govoriirao o kultiiri. Ta- ko ali drugače. To je dobro, že zaradi tega, da se navadimo te besede, da nam pride v uho kot kruh in voda. Marsikje rečejo: ni dovolj za življenje človeka zgolj kruh, potrebno je še kaj več. Tisto več je kultiira. Toda danes moramo na to beseedo gledati dmga- če kot smo včeraj. Kultura ne sme biti »več«, ampak mora biti sestavni del, povsem normalen pojav našega življe- nja, ki nam naj pomaga s svojo vse- bino življenje bogatiti in ga osmišljati. V tem je tudi vizija osvobajanja kul- ture človeka kot naravnega bitja, ki ga pa vendarle oklepajo najrazličnejše vezi in spone. Kultura naj bo z vse- bino tista žlahtnost, ki nam daje svet- lobo, ki nam daje dragocene sokove moči, da se kot ljudje razvijamo v hu- manem, socialističnem diihu. Da bi se bolje poznali med seboj in bolje ce- nili svoje in delo drugega. Da bi spo- znal: globlje, pa tudi vsakdanje relacije našega življenja, ki nam nalaga (beri si nalagamo sami) vedno težje in za- htevnejše naloge. Danes, ko živimo svet civilizacije, torej tudi nasilja in to krvavega, ko se sprašuj emo o oko- lju, ko opozarjamo na jutri in se spra- šujemo, kako bodo živeli naši otroci in če bo naša vest čista pred priha- jajočo generacijo, nam edino kultura, posledica umetniško izpovednega us- tvarjanja, kot tista srčna (brez katere tudi tiste prve ni) lahko odpira nova obzorja. Da bomo z njihovo širjavo, s samozavestjo globlje utrjenega spo- znanja v moč človekovega duha vse te težave premagovala in gradili svet, do- stojen človeka. Zato se borimo danes, borimo pa se na način, za katerega smo se domenili v ustavi, v sistemu družbenega dogovarjanja in samouprav- nega sporazumevanja. O ODNOSU Najprej se seveda vprašamo: koli . ko pa dajemo za kulturo? Ne tako ma. lo kot bi si kdo mislil na prvi pogled. Še ko ni bilo kulturne skupnosti in je denar »delil« iz skupne proračimske vreče pokojni svet za kulturo in zna- nost pri občini, je Celje »dalo« kulturi milijardo starih dinarjev. To v tistih letih ni bilo malo. Danes zberemo ob- čani občine po dogovorjeni stopnji mi- lijardo in pol. Toda ne smemo poza- biti, da je raslo tudi drevo, da je po- gnalo nekaj novih vej, povečalo se je število lačnih ust. V procesu podružbljanja kulture, ko hočemo (čeprav še zelo sramežljivo in nerodno) uveljavljati pravico enako- pravnega sodelovanja pri oblikovanju kulturne politike, dodeljevanja sred- stev kulturi in oblilcovati svoj lastni ustvarjalni delež pri njenem življenju, je zelo pomembna vloga omenjene kon- ference, saj so se delegati opredeUla za nekaj izrednih nalog. Združeni v frontna organizaciji SZDL, delovnih ko- lektivih, krajevnih skupnostih, šodah, skratka povsod, morajo naloge uspeti. Vendar ~ to je proces. Pred leti smo pričeli v CJelju tako imenovano kultur- no akcijo. Nadaljevali smo jo s Celj- skim kulturnim utripom, jo še nada- ljevali z akcijo Olovek, delo, kultura. Ne gre torej za enkratno akcijo, gre za stalno nalogo. Zato tudi skupni pro- gram družbenopolitičnili organizacij in občinske skupščine uvaja izpolnje- vanje nalog v kulturi med strateške cilje družbenoekonomskega razvoja celjske družbene skupnosti. Na osnovi potreb in resolucije 7. kongresa ZK Slovenije. Dejstvo je, da so delegati premalo sodelovali pri delu kulturne skupnosti, ki pa seveda ni edina, ki ima prvo in zadnjo, besedo o kulturi. Lani je bila seja skupščine kulturne skupnosti, ko noben delegat ni razpravljal o sred- njeročnem razvoju kulture v občini. Niti o gledališkem repertoarju. In še kaj ... Nujno je torej treba okrepiti delegatsko bazo in sklep konference je bil, da do leta 1978 izvolijo posebne delegacije za skupščino kulturne skup- nosti. Povečati je treba tudi aktivnost delegatsko oblikovanih organov druž- benega upravljanja v kulturnih dejav- nostih. Nekatere delovne organizacije so že govorile o kulturnih potrebah svoje organizacije in o kulturi kot sestav- nem delu razvojnih prizadevanj (Cin- karjan TOZD Grafika, Ljubljanska ban- ka, Okrožno gospodarsko sodišče. Pe- dagoški šolski center. Delavska uni- verza, VVZ Zarja ter Oš Frana Kranj- ca v Storah, v Topru, Merxu in Aeru pa so bile tribune o kulturi. Več bo treba dajati poudarka pri vzpodbuja- nju množične kulture. Občinska konfe- renca SZDL bo organizirala razprave o uveljavljanju socialističnih in huma-^ nih vrednot v kulturno umetniškem ustvarjanju. Zato je problemska kon- ferenca opozorila na odgovornost de- lavcev v kulturi za programsko politi- ko in kakovost kulturnega ustvarjanja. Potrebna je večja stopnja politične, samoupravne in delegatske aktivnosti v kulturnih ustanovah. Problemska kon- ferenca je tudi osvojila predlog usta- novitev šestih novih samoupravnih in- teresnih skupnosti, in sicer za gleda- lišče, kino, glasbo, likovno umetnost in oblikovanje, knjižničarstvo in založ- mštvo ter varstvo kulturne dediščine. TA LJUBI DINAR Čeprav so sprejeti predlogi na kon- ferenci bistvenega pomena za nadaljnji razvoj kulture v občini, pa vendar na nihče v razpravi na glas omenil naj- bolj bistvenega. Denar! Vsi govorimo javno pa tudi za vogaU, da je pre- malo denarja za kulturo. In res ga je. Premalo ga odmerjamo od oseb- nega dohodka. Povejmo sd enkiat res- nico v oča. Za vse dejavnosti, skoraj vse, gre več, kot za kulturo, pa bi ra- di na njej gradili samoupravljalca, človeka socialista in humanista. Pa gledališče Čaka leta in leta na streho, pa na elektriko, pa na nove stole. Pa ni denarja za Zgodovinski arhiv, razstavišče tipa galerije, čeprav imamo stalno zbirko, glasbeno šolo je rešil šele drugi samoprispevek (pardon, no- va šola še ne stoji), vrsta kulturnih domov je vse prej kot kulturnih, oseb- ni dohodki v kulturi so pod vsako rav- nijo, najbolj v gledališču, kjer ima igralec »plačo« kot v kakšni gospodar- ski organizaciji nekvalificiran delavec. Ker so slabi osebni dohodki, ni kad- rov, samo spomnimo se Zavoda za spomeniško varstvo pa Zgodovinskega arhiva itd. Za Celjski zbornik komaj v letu zberemo denar in bi človek v vsej namerni zlobi rekel, da je še sre- ča, da ne izide natanko vsako leto, Hterarna revija Obrazi životari po Iz- reku ne živeti ne umreti, sanjski pri- vidi pa so sredstva, kd naj bd bila na- menjena znanstvera raziskavi, temeljiti analiza stanja, potreb in razvoja v kul- turi — pa seveda ne samo v celjski občdni ampak tudi v republiki. Zato se marsikdaj pogovarjamo na pamet, nestrokovno, reševali pa bd radi prob- leme, M jdh nismo rešdJi nekaj deset- letij. 2iato je prav čudno, da na omenjeni problemski konferenci na razpravljal noben predstavnik kakšnega poklicne- ga kulturnega zavoda v Celju (razen Anke Aškerc). So morda glasovi že utrujeni, so se morda vedno isti spra- ševalci že utrudili venom.er spraševati, ali pa je necaadoma vse že v redu, pre- ko noči. Najbrž ne eno ne drugo. Ta molk bo karakterističen pojav današ- njega časa. čakanje, kaj bo jutri. Kdo bo kaj dal, kaj odmeril. Pa je čista zmota. Vzeti bo treba. Ne po rokov- njaško, s podaljšano roko in na silo. Aanipak z dogovorom. Z besedo v de- legacijah, na skupščini. Najprej preko izborjene višje stopnje prispevka za kulturo, potem s sistematičnim deQom na še večjem podružbljanju kulture. Potem z odpiranjem dela javnosti pre- ko sredstev informiranja. S krepitvijo notranjih samoupravnih odnosov. S ka- kovostjo dela. S povezanim delom z družbenopolitičnimi organizmi in nepo- sredno proizvodnjo. V sklopu in ena- kopravno z združenim delom skratka. Tudi zavest ne prebudiš kar preko noči. Zato je tudi čudno, zakaj so na problemski konferenci razpravljali sa- mo predstavniki osnovnega šolstva in ne tudi srednjega pa poklicnih šol. 2e v prejšnji številki smo pisah o naložbah in kadrih. Tokrat bi se usta- vili še enkrat ob sredstvih, ki so vsako leto manjša! Samo nekaj številk: leta 1970 smo namenili kulturi 0,314 druž- benega proizvoda, leto pozneje 0,435, 1972. leta 0,397, leta 1975 celo samo 0,291 in lansko leto 0,325, le malenkost več kot pred šestimi leti — praktično pa veliko manj! Zakaj obširen uvod v to pisanje, zakaj še enkrat besede o kulturi v ne- deljski obleki? Zato, da se spomnimo in da ne bi pozabili nanjo, ko bo tek- la beseda o denarju. Takrat navadno pozabimo na vsebino in imamo pred očmi samo številke. S takšniimi, kakr- šne imamo sedaj, pa ne bomo več da- leč prišli. Ko govorimo o združenem de- lu pa o svobodni menjavi, se kultura še zdaleč ne bo mogla enakopravno vklju- čevati v te procese samoupravnega razvoja. Da bo jutri drugače, so v pr- vi vrsti odgovorni kulturni delavci sa- mi, tako poklicni kot amaterji, pa se- veda širša družbena skupnost. To pa ni več abstraktna širina nekega pojma, ki služi za izgovor, ampak so to de- legacije, družbenopolitične organizacije in skupnosti, orgar^zacije združenega dela. Brez sodelovanja, razumevanja in aktivnega soustvarjanja ne bo re- zultatov. Doslej prehojena pot nam lahko daje kanček optimizma. Veliko problemov še čaka, seveda pa vsi niso odvisni zgolj od denarja. Marsikje de- nar je, pa ni dejavnosti ali pa obrat- no. Zato se najprej zazrimo sami vase. Nas in naše kulture ne bo reševala no- bena dobrodelna ustanova od zunaj, saj kultura ni predmet usmiljenja, am- pak merilo osveščenosti naroda. Za svojo osveščenost pa moramo skrbeti sami, kot smo to počeli že stoletja in to dokaj uspešno. Nikoli pa nismo Ime- li v zgodovini takšnih možnosti kot danes. DRAGO MEDVED (Prihodnjič dalje) Nekateri stoli so ostali prazni Slavko Pezdir, predsednik sveta za kulturo pri SZDL Celje S. PETROVIČ - eONČI: Človek, delo, kultura 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1977 FEST 77 ŠIRITI FILMSKO KULTURO NAJBOLJE OCENJEN FILM — 1900 BERTOLUCCIA o našem največjem film- skem feslivalu, beograjskem FEST, je bilo v sredstvih obveščanja že toliko napisa- nega, da je le težko povedati o njem še kaj več. 2e v prejšnji številki sem skušal kar nekoliko telegrafsko po- ročati o prvih vtisih s sed- mega FEST, ki se je pred dnevi končal v Beogradu. Pa vendar sodim, da je o tej nepogrešljivi manifestaciji vsega, kar je v filmski umet- nosti novega, na ta ali dru- gačen način dobrega, sodob- nega in privlačnega, treba še pisati. Ne zgolj iz razloga, ker po vsemu sodeč priha- jamo v novo dobo razcveta filmske umetnosti in v do- bo povratka gledalcev v ki- nodvorane. Predvsem zato, ker je FEST resnično enkrat- na revija filmskih dosežkov vseh svetovnih kinematogra- fij, ker je izredno odprt za vse sloje gledalcev in pred- vsem zato, ker mu je v mi- nulih sedpiih letih uspelo vnesti svež veter v celotno programsko orientacijo do- mačih producentskih hiš. Smelo lahko zapišem, da je največja zasluga FEST v tem, da dane;- v celi Jugo- slaviji gledamo več dobrih, svežih in umetniško dovrše- nih filmov kot kdajkoli po- prej. Reakcije razvajene be- ograjske publike, ki pa zna izredno občuteno ločevati zr- no od plevela so, kot kaže, vse bolj zanesljiv barome- ter tudi domačim producent- skim hišam, k; jih pri obli- kovanja filmskega sporeda ne žene več le dinar, ko- mercialnost filma, ampak, predvsem po zaslugi FEST, tudi umetnišktt izpoved in kakovost stvaritve. Morda je pretirano prav vse zasluge za to pripisovati FEST, ne- dvomno pa drži. da gledalce v kinodvorane lahko vrne le kakovost, prJvlačnost in umetniška izpovednost filma. In če arži to, potem so za- sluge FEST nepopisne, saj le v redkih cržavah sveta od- kupijo iMko pestro paleto najboljših filmskih stvaritev raahčnih svctovriih kinemato- grafij. Pri nas producenti v povpreiju odkupijo okoli 90 odstotkov filmov, ki so pri- kazani na FEST. In ker so kriteriji pri izboru filmov za FEST resnično ostri in zah- tevni, se »a kakovost naše- ga iilmskega sporeda v bo- dočnosti vse manj bojimo, že nalapka FEST na reklam- nem lepaku filma je zado. stno poroštvo, da je film treba videti — zaradi njego- vega splo.šnega ali umetniš- kega sporočila, privlačnosti, drznosti, izraznosti ali tudi spekr.-ikularnost:. Letošnji FEST je v celoti upravičil svoj sloves. Morda j res ni bil na tako visoki ravni kot lansko leto, ko je postregel z nekaterimi film- skimi deli, ki jih bo res tež- ko preseči (Prizori iz zakon- skega življenja, Let nad ku- kavičjim gnezdom itd.). Bil pa je letošnji FEST mnogo bolj izenačen po kakovosti del, ki jih je predstavil. Ce razmišljam nazaj, kateri od filmov je le zapustil največ- ji vtis, moram odkrito pri- znati, da je odločitev težka. Ne bi bila niti objektivna, saj sem videl le desetino pri. kazanih fihnov. V sedmih po- sebnih programih .so jih v času FEST namreč zavrteli nad sto. Zato je razmišljanje tokrat namenjeno le sporedu »najboljših filmov sveta«, ki jih je bilo letos 41. V spo- minu se je nekako najbolj TOidrala najnovejša Altmano- va mojstrovina »Buffalo BiH in Indijanci«, ki se na avtor- jev tipičen način poigra z enim največjih mitov ame- riške zgodovine. Buffalo BiH je v filmu začetnik show bussinessa, zvezda, ki uspeš- no prodaja svoje zlagano slavno ime, pa se nikakor ne more izkopati iz lastne ne- zmožnosti, nerodnosti in ne- sposobnosti. Buffalo Bili je le smešna karikatura, ki v zadnje kotičke svoje podza- vesti odriva priznanje o last- ni niče\'osti, zlaganosti in nesposobnosti. Ob boku te- mu filmu je nedvomno Berg- manova mojstrovina »Iz oči v oči«, ki kljub nekaterim slabostim v dialogih in mo- nologih vno\ač potrjuje en- kratno izpovednost najboljše- ga moškega poznavalca žen- ske duše in ženskih proble- mov. Strah, ki je tema tega Bergmanovega filma, je en- kratno in igralsko neponovlji- vo pričarala Liv Ulman. Brez blišča, make upa in ma- ske, je Liv dala eno svojih najboljših, če ne že kar naj- boljšo vlogo. Izganjanje hudiča in mi- stičnost religije je še vedno v modi. V strahotni grozljiv- ki »Prerokba« jo je upodo- bil Gregory Peck. In čeprav vsebina ne more prepričati, gre nedvomno za enega naj- bolje zrežiranih, tehnično do- vršenih in zmontiranih fil- mov na FEST. Fellini me je razočaral. S Casanovo je opravil svoje — maščeval se je človeku, ki je v življenju videl le spolnost, človeku, ki ni bil človek. Napravil ga je grotesknega, gnusnega, nepre- bavljivega. Pa je kljub temu razočaral, saj se ni mogel iz- ogniti monotoniji in dolgoča- sju spominov najslavnejšega ljubimca. Taksist je še eden od fil- mov, ki neponovljivo dobro pripoveduje o stiskah malega, neznanega človeka v najniž- jih plasteh vsega presite družbe. Robert De Niro pa je dokazal vse svoje igralske zmožnosti. Taksist je odličen film. Tega pa ne moremo trditi za opevana filma Maratonec, ki je površna, nedodelana in konfuzna kriminalka in Vsi predsednikovi možje, ki je v bistvu dokumentarec o aferi Watergate. Ne odpira novih vidikov na to afero in niti odlična igra Roberta Redfor- da in Dustina Hoffmana fil- ma ne dviga na "opevano ka- kovost. Enkratna pa je politična obsodba makartizma in lova na čarovnice v petdesetih le- tih, ki jo je fantastično ori- sal Martin Ritt. Srhljivo sa- tiričen in ostro političen se film »Krinka« dviga visoko nad propagirano raven kome- dije, s katero ima skupna le dva igralca Woody Allena in Zero Mostela. Zame je bil ta film najprijetnejše prese- nečenje Fest. Za zaključek še to. Najbo- lje ocenjen film je bil »1900« Bertranda Bertoluccia, ki je pet in pol ur trajajoča pe- snitev o našem stoletju. BRANKO STAMEJČIČ USPEH V ŠENTJURJU Kulturna skupina ZSMS iz trga je z izbranimi Prešerno- vimi pesmimi v režiji Darin- ke Joštove, letošnje nagrajen- ke celjskega kulturnega skla- da, izvedla kvaliteten recital. Drugi del prireditve je imel poudarek izključno na glasbe- ni kulturi. Gojenci glasbene šole sp izvedli pester in me- stoma tudi zahteven glasbe- ni program, ki daje slutiti svetle perspektive v nadalj- njem glasbenem življenju Šentjurja. Učenci I. razreda glasbene šole so se »orke- stralno« predstavili z Orffo- vim instrumentarijem, na ka- terem so se izkazali z zelo dobrim ritmom. Otroški zbor pripravnice se je ob sprem- ljavi klavirja prestavil s tre- mi glasovno in ritmično le- po ixxianimi pesmimi. Nasto- pi posameznih gojencev in dvojic na klavirju, harmoni- ki, trobenti, flavti, klarinetu, kitari in violini so bili pri- srčni in pri dobršnem delu že glasbeno dognani. . k dnevnika SLG Celjsko gledališče je začelo študirati komedijo Ber- tolta Brechta GOSPODAR PUNTILA IN NJEGOV HLA- PEC MATTI, gotovo največji projekt letošnje sezone. V prihodnjih sestavkih se bomo še vračali k uprizoritvi, danes pa naj bi povedali zgodbo, iz katere bomo lahko razbrali, za kakš?ie vrste komedijo pravzaprav gre. Puntila je bogat veleposestnik, ki je v pijanosti nadvse dober, od same dobrote bi najrajši razdal vse imetje, streznjen pa kajpak pozabi na obljube, spet je razsoden denarni mogotec. Svoje imetje bi rad povezal še s poli- tičnimi zvezami, svojo hčer Evo moži z atašejem v diplomatski službi, topoumnim bedakom. Toda ko se upijani, se odloči za Mattija, spet ga je sama ljubezen. Evi je všeč Matti, očetov šofer, ne spregleda igre, ki se jo gre njen oče (saj vemo, da so obljube le začasne) in sama zapeljuje Mattija. Na koncil pa le pride do zaroke z atašejem, štiri neporočene ženske pridejo iz oddaljenega kraja Kurgele (dogajanje je postavljeno na Finsko). Puntila jih je povabil, ko je bil pijan, zdaj pa jih streznjen spodi. Pa niso prišle zavoljo obljube, vse7n je namreč pijani Puntila obljubil zakon, pač pa bolj zategadelj, da bi se lahko do sitega najedle in malo poveselile v tem turobnem, vsakdanjem življenju. Eden najlepših prizorov, ko se žeske vračajo, peš, na dolgo pot domov in spotoma pripovedujejo nfinske pripovedke«, zgodbe upornih fantov, izdanih deklet, ponižanih mater, opeharjenih najemnikov, resnične socialne zgodbe, ki si jih ljudstvo pripoveduje, da bi laže vzdržalo. Znotraj igre se pojavlja ie proletarec Surkkala, ki ga Puntila podobno kot Mattija zdaj vabi, zdaj odpušča. Matti ne more izdati Surkkala, čas je, da se končno odloči. Da izbere med svojim hlapčev- stvom in samostojnostjo, saj se lahko njegova »zveza« z gospodarjem konča le s polomijo. Matti odide, zato da bi ostal le on sam, hlapec, človek in zaveznik poni- žanih in eden tistih, ki jim je revolucija v krvi. Delo režira Franci Križaj. PIONIRSKI DOM ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Minuli teden so mladi v organizacij.! ZSMS in kultur, ne skupno,ati CeLja pripravili v Piionirskem domu priredi- tev, ki je združevala literar- ni večer z nasto^pom folklor- ne skupine hulinj,ske sode, in nastop skupine Vili j a Einspi- elerja ter nastop glasbenikov Hinka Haasa, Draga Arka in JustJna Felicijana. Od mladih Literaitov so na- st.o^j^iii Metka Hojnik, Slaivko Rataj, Magda Tratnik, Ruža Ko-vač, Jana Kvas, Brane Piano in Vinko Modemdor- fer. Mladem ustvarjailcem je spregiovoril predsedinik pred- sedstva ZSMS Celje Franci Pusar, Dane Debič pa je v imenu kulturne skupnosti prebral pozdravno pismo prelsedn.ka skupščine kul. turne skupnosti Celja prof. Anhona Aškerca. Omenjena prireditev v Pio- nirskem domu je pokazala, da mladi hočejo delati in da dobro delajo. Morda je bil nastop malce predolg in ka- ko^vostno nei'zenačen, videla pa smo nekaj zanimivih pri- redb (skupina Vilija Einspi. elerjia), nastop Jane Kvas, Braneta Plana, in Vinka Mo- derndorferja, ki sta na ne konvencialen način posredo- vala svojio poezij:o. Priredi-t- ve se je tudi udeležil litera.r- ni teoretik dr. Matjaž Kmecl, ki se je po najstopu z mla- dimi zadržal v prijetnem po- govoru, kjer je podal kratko oceno njihovega pisanja. Sre- čanje je po-kazalo, da s; mla- di tega še želijo, sama pri. reditev pa je opozorila na dejistvo, da je dvorana Pio- nirskega d/oma z lepim in funkcionalnim odrom prema- lo izkoriščena in premailo zna- na v javnosti. D. M. POPRAVKI H »KRITIKA JE NE- ZAOSTRENA« (NT ST. (y. STR. 8» Tiskarski škrat se je tokrat nenavadno precej poigraval z besedami, zato bi želel popraviti vsaj ti- sto, kar se mi zdi za pra- vilno razumevanje napisa- nega bistveno. . . . Verjame v delo, za- to tudi v prostem času rad brkljali (prav: BRK- LJARI) po stanovanju, . . . . . . Njene sanje so naj- bolj žive, zato nam jih avtor utelesi na odru in jih izostri do absolutnega (prav: ABSURDNEGA) vr- hunca, . . . ... V to pravljično vizi- jo pa odsekano zareže s finalnim prizorom resnič- nosti, ki naj bi s svojo kotrastno (prav: KON- TRASTNO) skromnostjo ovetil (prav OSVESTIL) in spametoval . . . ... v nepoznavanju naj- bližjih sorodnikov in celo živl.jenskih (prav: ŽIV- LJENJSKIH) partnerjev med seboj, ... . . . Povprečni slovenski »neposredni proiz;\'ajalec« je torej diiižbeno odtujen malomeščan, v svoj zaseb- ni svet zavarovan (prav: ZAVEROVAN) človek____ . . . ampak deluje le i STAMEJCIC PODSREDA GRADILI SO GA ŠTIRI LETA Kulitumi dom v Podsiredji so res gradili štiri leta. Ve- liko jim pomeni, kot pač ve- liko pomeni vsaka nova stre. ha na Kozjanskem. Pomanij- kanje kultumiih domov pa nima domicila Varno na Koz- jonskem, ampak povsod po Sloveiniji. Veliko so za gradnjo doma prispervali krajani sami. Na vse načine: s prostovoljnim delom, z zbiranjem denarja in gradbenega materiala. Kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah je name- nila za dom 6 miiiijonav, 30 milijonov (starih seveda) pa so dobili kot potresno škodo. Vse ostalo je deto rvjihoviih rok. V novem domu bodo naSM svoje mesto sierveda tudd ga. sSlci, ki na novo ocživljiajio Sfvaje delo. Do svojriih prosto- rov je tako prišla tud! kra- jevna skupnost, družbeno- politične organizaciiie, mladi. Dvorana, ki sprejme okoli 300 obiskovalcev, zaenkrat še ni- ma odra, vendar je v načrtu. Ze pred leti je v Podsredi deOiOvala dramska skupina, ki pa je zamrla in bodo zdaj njeno delo obnovili. Zdaj imajo kvintet, ustanavljajo pa tudi recitacijsko skupino. Nedvomno ima nov kultur- ni dom v Podsredi dobro za- ledje, da dvorana ne bi sa. mevala. Z obstoječimi pro- stori bodo uspeli tudi priteg- niti mlade, ki bodo rrK>riali biti nosilci kulturnega živlije- njia v kraju in drugih akcij. Samo novi zidovi so prema- lo. 2iato je tudi vzpodbudno, da bodo obnoviild delo dram- ske skupine, videti pa je tre- ba tudi možnosti o usitanovijt- vi pevskega zbora. D. M. VOJNIK ZA KULTURNI PRAZNIK Za slovenski kulturni praznik so letos v Vojni- ku pripravili prijetno pro- slavo. V avli osnovne šo- le so se okrog 200 poslu- šalcem predstavile vse se- kcije prosvetnega društva Franceta Prešerna. Tako so nastopili člani moškega pevskega zbora pod vod- stvom Antona Volaska, dramska skupina, knjiž- nica in godba na pihala. CJodba na pihala je s kraj- šim koncertom že pred proslavljanjem praznika ustvarila praznično vzdu- šje. Se pred proslavo za kra- jane, pa so pevci moš- kega pevskega zbora nas- topili tudi v Nevropsihiatri- čnem oddelku celjske bol- nišnice v Vojniku. Na tem koncertu je na harmoniko zaigral tudi Franci Zeme. Zbor in Zeme sta s svo- jimi točkami navdušila pa- ciente. Ti so izrazili žel- jo, da jih še pogosteje ob- iščejo s krajšimi progra- mi. M. BRECL S. PETROVIČ —ČONČI RAZSTAVA KOT PRIMER RAZVOJNE POTI Naj naslov še tako čudno zveni, p!a je vendarle res, da so razstavljena likovna dela amaterskega slikarja Staneta Petrovida-Cončija po svoje pripovedna liričnosit. Po vse- binskem izročilu ne moremo mimo številnih sporočil, ki nam jih avtor kot angažira- na osebnost podJaja. Več na- slovov govori temu v zago- vor. Iskanje, pot^rditve, izho- dišča in izpOTed se mešajo v likovnih delih človeka, ki je sklenil hoditi po poteh ust- varjanja, ob svoji redni služ- bi, pa vendarle z večjo am- bicijo kot zgolj izkoriščanje prostega časa. Moramo reči, da mu je ta ambicija n^ilo- žila tudi števMne naloge, ven- dar se z zaivestno opredelit- vijo za takšno delitev dela v sebi, teh nalog tudi zave- da. O tem nedvomno najbo- lje govori razstava sama, ki nam odkriVa avtorja, ki je v primerjavi s svojimi prej- šnjimi deili naredil dokajšen korak naprej, torej v kako- vost. Ne samo v kakovost likovnega pristopa, ki ga naj- češče vidimo v takoimeno- vani prečiščanosti, discipUni labecede, s katero silikar go- vori, ampak napredek tudi v idejnem, tistem notranjem hotenju, ki kaže na odkri- to angažiranost in daje av- torju karakter razmišljajoče- ga bitja. Ce se morda ni v vseh delih približaa obrtni perfekciji svojega dela, kar opažamo pri mnogih aka- demskih slikarjih, pa se je v strukturi svojega dela moč- no približal dokaj jasnim ci- ljem svojega hotenja, ga pre- ko zasnove osnovnega sporo- čila fabule same doobUkoviiai z dokaj sodobnimi likovnimi sredstvi. V mislih imam si- cer že močno klasično olje in vedno bolj razširjen akril, ki mu je omogočil pir^enefc. Ijive variacije na obdelajo takoimenovane ploskovne po- vršine. Obvladal jo je do .te mere, da nam je dokaj su- vereno pričrarž^ občutek riaiz- gibanosti, ki se lepo dopol- njuje z osnovnimi barvnimi kombinacijami. Najbrž gre stvaritvi&m tu- di kakšen očitek. Morda ne toliko v sami tehnično izved- beni varianti, boOj v zastav. Ijenem konoeptai, ki seveda ni zgrešen, saj je izredno hu- man, širok in dovolj aktu- alen. Gre namreč zato, da se nekateri motivi preveč po- navljajo. Zato bi tla očitek sodil bcdj k izboru del za razstavo in za samo postavi- tev. Vsekakor pa pomeni omenjena razstava napredek, ne samo v vrstah likovnikov amaterjev, ampak napredek splošnega, širšiega pomena. DRAGO MEDVED UUDSKA PROSVETA NA OSREDNJEM KOZJANSKEM - 1945 - 1955 Piše Milenko Strašek (1) Kulturno prosvetno živ- ljenje na Kozjanskem v le- tih pred drugo svetovno vojno — če hočemo do- dobra osvetliti tovrstno de- lovanje v letih 1945—1955, moramo poseči nekoliko nazaj — skorajda ni bilo omembe vredno. Več ali manj se je omejevalo na posamezne nastope pev- skih zborov, neorganizira- no in slej ko prej prilož- nostno. Kljub močni pev- ski tradiciji na Kozjan- skem ne moremo trditi, da je bila ta doba ustvar- jalna, kar velja v enaki meri za amatersko gleda- liško delovanje, četudi so bile vseskozi močno pri- sotne tovrstne tendence. Iz tiste dobe beležijo kro- nisti nekaj uprizoritev Finžgarjevih ljudskih iger, predvsem Divjega lovca in Verige ter še nekaterih drugih, ljudem pa je zla- sti ostala v .^ipominii igra Divji Lovec, ki so jo pred- stavili domači igralci na Pilštanju. Druga svetovna vojna je prekinila še to trohico kulturno prosvetnega delo- vanja. Lahko bi rekli te- mu tudi »kozjanski kul- turni molk«. Domače pro- svetne delavce, na teh je ležala vsa peza kulturne- ga snovanja, so zamenjali nemški, slovensko učitelj- stvo pa je bilo izgnano. Pouk v šoli »novega reda« na Pilštanju se je začel 18. aprila 1941 z učenjem na- cističnega pozdrava. Dej- stvo je, da se kozjanski otroci, ki so tisti čas obi- skovali pilštanjsko šolo, niso ničesar naučili. V zimskem času 1941/ 1912 je okupator uvedel nemške tečaje, obvezne za vse prebivalstvo. Ven- dar je nemški načrt, na- učiti vse prebivalce nem- ško, sicer bodo Izgnani, propadel zaradi partizan- ske€;a napada na Pilštanj. Pač pa se je Nemcem po- srečilo, da so imeli v po- letju 1943 v trgu pi-vi in zadnji prisiljen nastop z nemškimi pesmimi, ki ga je pripravilo učiteljstvo. Vsili narodu svojo kul- turo pa ga boš zasužnjil, nekako tako so računali nemški vsilijvci in hkrati že naredili načrt »vsilje- vanja«. Da bd se prikupili prebivalstvu Pilštanja in okoliških vasi ter potrdili sloves visoko kulturnega naroda, ki je rodil Goethe- ja. Heineja m mnoge dru- ge velike duhove (tako so cesto govorili nem.ški uči- telji mladim Kozjancem), so nameravali že takoj po prihodu odkupiti hišo tr- žana Janeza Straška, po domače štokovskega na Pilštanju, ki so jo doma- čini imenovali tudi Štok (nekdanja grajska žitnica gradu Hartenstein) in jo preuredili v nekakšen kul- turni dom, ki naj bi bil sredi-šče delovanja nemške kulture v tem delu Koz- janskega. Izdelavo projek- ta so zaupali arhitektu Drofeniku iz Maribora, ki naj bi naredil tudi načrt ureditve okolja. Arhitekt je svojo nalogo sicer res uresničil, čas pa je nare- dil svoje. Zaradi nenehnih partizanskih akcij, jim je sledilo streljanje talcev, je okupator moral načrt opu- stiti in tako z uvajanjem kulture »nadčloveka« na Kozjanskem ni bilo nič. Kozjanci s tem načrtom niso bili preveč mdovolj- ni, saj jim je bila bolj pri srcu domača pilštanjska šola, središče vsega delo- vanja v kraju, torej tudi kulturno prosvetnega, za Nemce pa je bila preveč slovenska. In ker je pil- štanjska šola to ostala tu- di po odhodu okupatorja, je prav, da o njej sprego- vorimo nekoliko več be- sed, še zlasti zaLo, ker je od tistih časov, ko je v listmah prvič zapisano, da je bila v stavbi pod gra- dom Peilenstein šola, pa do danes, minilo nekaj več kot .500 let. Za ustanovo vsekakor lepa doba. Kot vas omenjajo listi- ne trg Pilštanj že leta 1167, vendar je v prvih letih XV. stoletja (1404) že omenjan kot Novi trg za razliko od prvotnega na- selja, imenovanega Stari trg. V XV. stoletju je trg imel svoje sodstvo, teden- ski tržni dan in šest sej- mov na leto. Poleg tega je imel tudi šolo. (Prihodnjič dalje) Nekdanja pilštanjska šola, središče kulturno prosvet- nega delovanja, danes počasi, a vztrajno propada. Je to res potrebno za šolo-spomenik'^ SVATBA NA PREVORJU ZLUTI „Dr ANTONIJE IN JANEZA PREDVSEM LJUBEZEN DO DOMAČE ZEMLJE — RAZUMEVANJE Jutro ni obetalo lepega vre- mena in čez čas so iapod neba začele padati debele dež- i\e kapilje. Nekoliko smo ok- levali, predno smo se odlo- eiM, da je tak dan morda najbolj primeren za klepet ob topli peči. Tokrat smo se namenili k zlatoporočencema Anitoniji in Janezu Lupše na Prevorje. Pravzaprav bosta Antonija in Janez drugič, po petdesetih letih, stopila pred ma.tičkrja v Šentjurju v so boto, 19. februarja. Na Prevorju ju ni bilo tež- ko najti, saj sta vsem dob- ro znana in priljubljena so- vaščana. Treba se je bilo od- praviti le kos poti naprej po razmočeni makadamski cesti v Krivico. In naneslo je, da smo Antonijo srečali streljaj od domače hiše, ravno ko je ho^tela oditi v vas. Malo pre- senečena nad nenapovedanim obiskom nas je kljub temu rade volje povabila v doma- čo hišo. Tu smo se ,spozna; li še z njeno hčerko Anto- nijo in zatom Jožetom, pa možem, ki smo ga zmotili pri sekanju drv. Kar dve debeii uri, kd sta minili kot hip, smo nato kramljali kot stari znanci. Be- seda je stekla o življenju na kmetih, o njuni skupno pre- hojeni poti, o vsakdanjih te- žavah, ki jih nikoli ne zmanj- ka. Antonija se je rodila v Pod- sredi 1908 leta, Janez pa 1901. leta v Pilštajnu, korenine pa sta i>ognaIa prav v hiši, kjer smo pred dnevi kramljali z njimk. Staro kmečko hišico, ki ,sta jo tedaj dobila sku- paj z 9 ha zemlje od babi- ce, pa bodo skupaj z mla- dimi vred vsak čas zapusti- li, saj jo je, krhko kakor je že bila, dokončno razmajal potres let'« 1974. Na gričku blizu starega doma je zrasla nova, velika hiša, svetla in prostorna, ki sta jo, nekaj s krediti, največ pa s svoji- mi .sredstvi in trdim delom postavila hčerka in zet. Jože in hči Anitonija zdaj še bolj hitita z delom, da bi vsiaj za silo uredila nekaj prostora pod novo streho, kajti svat- ba se bliža in gositov ne bo malo. Najmanj 45 sorodni- kov bo poljubilo Antonijo in Janeza za njim zlati »da«. Beseda je nato nanesla tu- di nia trda in neizprosna voj- na leta, ki Lupšetovi družini nikakor niso bila prizaneše- na. Kozjansko je gorelo, usta- ška bakla je zanetila tudi njun dom in gospodarsko po- slopje. Da je domača hiša ostala, je zasluga starega oče- ta, ki je ogenj pogasil, po- silopje pa je zgorelo. Potem so ju odgnali. Sin je že bil med partizaaii, eni hčerki je uspelo, da se je skrila, dru- go so še kot otroka odgnali v taborišče Knittenfeld. Nji- ju pa v tiaborišče, ki je bi- lo v današnjem Kidričevem. Spremljala jih je lakota, že- ja, trdo delo in udarci. A so ostali, ker so se preživ- ljali z mislijo na kos doma- če zemlje in gkupno življe- nje. Vsi so se vrnili, vsaik posebej, drug za drugega ni- so vedeli, a so prišli. V hi- ši je bilo takrat 12 ljudi, so- sedov, ki so ob požigu osta- li brez strehe in 17-letna do- miača hči. Prišla je svoboda, ničesar niso imeli, pa vendar mno- go. Spomini na grenke vojne dni so na domači zemlji si- cer zbledeli, zbrisati jih ni moč. Zdaj, pravita Antonija in Janez, jima je pravzaprav lepše kot kdajkoli. In da zdaj, ko sto pni t a drugič pred matičarja, nimata takšne tre- me kot- pred 50- leti. Oče je dejal, da bo na ohceti sku- pel, saj bo vendar ženini pel, saj bo vendar ženin- In še nekaj smo izvedeli. Da je bila zadnja zl-ata po- roka na Prevorju pred 50 le- ti. Medtem je zunaj razmoče- no zemljo in dolino obsija- lo sonce. Stisnili smo si ro- ke kot dobri stari prijatelji in se napotili v dolino. MATEJA PODJED ZAKAJ NE PRIDEJO? Veterinarji v Šmarju pri Jelšah so me razočarali. Telefoniral sem jim in jih prosil, naj mi pride ne- kdo oplodit svinjo. Oblju- bil mi je, a ga ni bilo. Zatem sem si vzel dopust in šel sem na veterinar- sko postajo v Šmarje. Ob- ljubil mi je, da pride za- nesljivo do dvanajste ure. In spet nič! Zatem sem jim pisal priporočeno pi- smo in jih prosil, naj pri- dejo, ko jih bom klical. To sem tudi 2. februarja napravil. Po telefonu. In spet samo lažna obljuba. Kaj naj rečem? Ali lah- ko šmarski živinozdravni- ki delajo tako kot hočejo? Tudi jaz moram vsak dan na delo. Čeravno daleč in brez avta. Tudi asfalta ni. Pa grem, ker moram. Kaj pa oni? JOŽE KRCEK, Negonje KAKO DOLGO ŠE TAKO? Vse bolj se borimo za čisto okolje. In vendar ga tudd uničujemo. Samim sebi. Vse bolj kritično pa je stanje v okolici celjske Cinkarne, nekoliko manj v okolici železarne v Što- rah. Mnogi prebivalr'. ' ' ' i- nujejo v Bukovem žlaku, Trnovljah, na v . prav tako v samt lahko opazujejo, kaj po- vzroča Cinkarna. Dan za dnem se vlečejo vsliki oblaki »smradu«, ki jih spušča tovarna. V smeri, kamor piha veter, se ta dim širi in vdre tudi v stanovanja. Začutiš mo- čan vonj in v grlu te ne- kaj tišči. Tudi odlagališče, kamor vozijo odpadke iz Cinkar- ne, prispeva po svojo k onesnaževanju. Okolico Bu- kovega žlaka pa poleg te- ga onesnažuje še odla- gališče smeti. Vendar je treba zapisati, da se je tu stanje v zadnjem času popravilo, ker zasipavajo smeti z odpadno ilovico. Tudi v štorah je ozrač- je precej onesnažno, ven- dar ne tako, ker je žele- zarna preskrbela čistilne naprave in zato ljudje ne občutijo toliko plina. Zato se sprašujem, ali bo še kdaj nad Celjem čist in svež zrak? Ali Cin kama in drugi onesnaže valci res ne morejo pre- prečiti tolikšno oddajanje plinov v zrak? K-^^RMEN KRAŠEK, osnovna šola štore ZAKAJ TAKO RAZLIČNA CENA ZA PITNO VODO v vašem tedniku sem bral, da je cena za kubič- ni meter pitne vode v Ce- lju dva dinarja oziroma tri dinarje. V Rogaški Slatini je voda po 4.30 dinarje. V Stojnem selu jo prodajajo po 3 dinarje za kubik, v Pristavi - po 2 dinarja. Sprašujem se, zakaj ta- ko različna cena, saj je voda vendarle naša skup- na naravna dobrina?! S. SAROLENKO, Podplat PRIPIS UREDNIŠTVA: Najprej to, da je bil pod- pis avtorja na dopisnici več ali manj nečitljiv. Za- to je vprašanje, če smo »zadeli« pravi priimek. Si- cer pa se sprašujemo, kdo naj bi dal odgovor na to vprašanje. Lahko bi ga zalitevali od vseh iiprav- Ijalcev teh in drugili jav- nih vodovodov in jih pro- sili, da nam posredii.jejo zlasti strukturo cene za pitno vodo. V tej oceni bi seveda prišli do spozna- nja, zakaj razlike v ceni. čeprav je voda v resnici naravna dobrina vseh. To- da, razlike nastajajo zara- di naprav, jiri vzdrževanju in si)loh v strukturi cene. kjer je lahko ali pa tudi ne upoštevana razšir.jena reprodiikci.ja in še kaj. .Si- cer pa si cene ne izmišlja- jo iipra\ljalci vodovodov sami. Cene potrjujejo tu- di pristojni občinski orga- ni oziroma občinske skup- ščine. ŽALJIVO OBSOJANJE Sem stalna stranka samo- F>ostrežne trgovine »RIO« v Celju. In tako sem ku- povala v tej trgovini tudi v soboto, 29. januarja le- tos. Kot vedno, sem tudi tokrat pri plačevanju pred- ložila blago, ki je bilo v košarici. Kruh, katerega sem dala v vrečko, pa sem imela zraven sebe. Tedaj mi je blagajničarka P. A. dejala, da sem ga hotela ukrasti. Vrh tega mi je dejala, da sem to že več- krat storila. Sprašujem sem, kakšen je to odnos prodajalcev oziroma blagajničarke ime- novane samopostrežne tr- govine do rednih strank in od kod jim pravica do takšnega obsojanja? Sem gospodinja tričlan- ske družine z zadovolji- vimi finančnimi sredstvi. Razen tega tudi socialna delavka (obiskovalka) na terenu in si takšnega ob- sojanja ne dovolim. Predlagam vodstvu samo- postrežne trgovine »RIO«, da to zadevo prouči in primemo ukrepa! E. P., Celje PRIPIS UREDNIŠTVA: Prepričani smo, da nas bo vodstvo te samopo- strežne trgovine tudi ob vestilo o .svojem ukrepu!? ČESTITAMO VAM Ni se treba bati, da bi zaradi ožigosanja »Mesnin« izgubili na ugledu. Na- sprotno, bralci vam česti- tamo, ker tako neustrašno nastopate v tem primeru in branite potrošnike. To nam je všeč. Tudi mnogi drugi sestavki so takšni, ki kažejo, da se zavzema- te za ljudi, tiste majhne. Tudi pri nas bi našli kaj gradiva. Na primer v Brezovcu pri Polju ob So- tli, kjer živijo trije otroč- ki, sirote, brez staršev. Lepo vas pozdravlja. ŠTEFAN AMON NAŠ KRAJ ŠMARTNO OB PAKI: VODOVOD Znano je, da je v šmarlnem ob Pa- ki že začelo primanjkovati zdrave pit- ne vode. Zato so se odgovorni odločili, da napeljejo vodo od drugod in to v takšni količini, da jo več desetletij ne bo zmanjkalo. Sedanje zajetje je čisto blizu Pake in večkrat se zgodi, da to- varne spuščajo v reko škodljive od- padke. Zato postane ta voda nevarna za ljudi. To se je že zgodilo konec de- cembra liuni, ko so vodovod zaprli in so nam vodo dovažali v svojo cisterno gasilci iz Šoštanja. Novi vodovod bo priključen na šo- štanjskega, ki dobiva vodo iz Topol- šice. Cevi bodo speljane od Šoštanja preko Lokovice čez Veliki vrh v Šmart- no. Tako bodo tudi ljudje na Velikem vrhu prišli do zdrave pitne vode. Zna- no je namreč, da morajo kmetje v su- ši vodo voziti od drugod. Ko bo gradnja vodovoda uresniče- na, bo to v resnici velika pridobitev za naš kraj. ZORKO KOTNIK VOJNIK: BILI SMO JIH VESELI v nevropsihiatrični bolnici v Vojni- ku so za lepo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku poskrbeli člani moškega pevskega zbora »France Pre- šeren« iz Vojnika. Pod vodstvom pevovodje A. Volaska so razveselili in razvedrili okoli 200 pa- cientov in članov kolektiva bolnice z našimi lepimi slovenskimi pesmimi. Za popestritev sporeda sta v duetu ob spremljavi harmonike poskrbela napo- vedovalec programa Beno Padar in Štefan Muh, z vojniško kroniko pa profesor Kožuh. Prav posebno pa je s tremi pesmi- cami navdušil šestletni Andrejček, ka- terega je na harmoniki spremljal nje- gov očka Franc Zeme. Vsi hvaležni si podobnega srečanja e domačim pevskim zborom »France Prešeren« in drugimi v naši bolnici še večkrat želimo. KK ROGLA: SMUČARSKI PAKET Kljub neugodnim snežnim razmeram v dolini, je imela konjiška šolska mla- dina kar vesele zimske šolske počitni- ce. Smučarski klub »Rogla« Slovenske Konjice je namreč pripravil enodnev- ne smučarske pakete na Rogli. Njegova cena je bila 60 dinarjev na dan. S tem denarjem je učenec plačal vožnjo iz Konjic na Roglo in nazaj, karto za celodnevno uporabo vlečnice in eno- lončnico. Ves čas pa je bila mladina na Rogli pod vodstvom in nadzorstv6m strokovnih smučarskih vaditeljev. Zanimanje mladih za smučanje na Rogli je bilo veliko. Povprečno je vsak dan to ugodnost koristilo od 70 do 80 otrok. Računajo, da je bilo med počit- nicami samo v okviru te organizacije na smučanju na Rogli okoli 800 konji- ške osnovno in srednješolske mladine. Vsi so bili zelo zadovoljni. Organi- zatorji so se resnično potrudili in po- skrbeli za vse. Zato konjiškemu smu- čarskemu klubu »Rogla«, ki ga-vodi inž. Marjan Osole, za uspelo delo vse priznanje. FRANJO MAROŠEK ŠMARTNO OB PAKI: PODGORA IN AVTOBUS Pred leti, ko ceste še niso bile as- faltirane, je vozil vsak dan avtobus iz šmartnega ob Paki oziroma iz Mo- zirja v Celje in nazaj v dopoldanskem in popoldanskem času. Ustavljal se je pri gostilni Steblovnik—Kodre in v Podvinu pri Polzeli, Zdaj je na tej re- laciji dobra cesta, ker so tudi Polzel- čani asfaltirali svoj odsek ceste Polze- la—Podvin. Zato prebivalci teh krajev prosijo in upajo, da bo Izletnik uslišal njihovo prošnjo m zopet uvedel to av- tobusno progo. Obe krajevni skupnosti — Šmartno ob Paki in Polzela pa pro- simo, da podpreta prošnjo teh ljudi. Dobra beseda navadno vedno dobro mesto najde. Naj bo tako tudi v tem primeru! ZORKO KOTNIK CELJE: KLUB OZN Na pobudo občinske zveze klubov OZN v Celju, smo tudi na n«ši prvi osnovni šoli ustanovili klub OZN. Na ^ zbrali učeaici višje s^iio, da si v začetku H' težjih nalog, ker še (tanjeni z delom klu- % smo tudi, da bo- 'Vino po osem dinar- %udi članske izkazni- ijjrazdelili po celinah. Sfvsak teden in pre- ^ dogodke doma in ^.jga pa je bil referat -Cumosti smo zbirah ^ še danes živijo v HER.MINA ŠKET UlKARNA — 20 KOLEKTIV l^isije za idejnopo- ttoordinacijski konfe- Zilistione mladine v i> ponedeljek pričela ^:^n^ .šola za mlade, icjušatelje seznaniti s tipiiziranostjo v zdm- ^iogo in pomenom i(| organizacij in sa- iijiov, z zakonom o drugiimi pomemb- •iji vplivajo na nor- 'i razvoj organizacije i$kratka, gre za šolo senajmo kolektiv«. BLADINSKE SNE IGRE i^rt pri občinski mla- Ijje v sodelovanju s Itupnostjo 2alec pri- t prvih mladinskih 10 pester in zajema linog: smučanje, na- irko, mali nogomet, plavanje, streljaaije, &lede na to je razu- i odvijal v ustreznih |(no dejavnost pa bo- ikaterimi rekreativni- i bodo med drugim iacijska tekmovanja •jkrosu. Poseben pou- 1 TRIM dnevom. V fipravljali TRIM ak- krjenju. plavanju in [se bodo udeleže-i^ali bili TRIM značke. Iv mladinskih šport- »ripravili tudi poseb- Ptem ko bodo naj- p tudi pokale. Pose- penj&n še tisti ekipi torganizacije, ki bo nožičncst. na tek- kal pa bodo izro- I zbrala največ točk ličnost. ^ARKO NARAGLAV )0B PAKI: 11 PRAZNIK »m ob Paki smo po- •■r. naš kulturni pra- *iače prosvetno dru- gostovanje žepno Bibiča iz Ljublja- 'Po uspela, obisk pa iv. 20RK0 KOTNIK FILMSKA iOJA ^i^a je v zelo stari Jo je prenovilo do- '^štvo, zdaj pa smo fioprojektorje. Otvo- '^stna, ker je bila kulturni praznik, ^novitev smo dobi- kulturne skupnosti fiaše občinske. De- 1 ^lani prosvetnega 1 ^0- \ ^'ko gledali boljše ne bomo uporab- ilo, marveč tudi za ' prva predstava ob y »Kapetan Mikula ■^sko vzgojni namen. '.'1 namreč razgovor 'Inisko vzgojnih de- ^ušanom Zgoncem. ^'^ ura filmske vz- sporedti po vsa- VESNA KODRIC os. šola Kozje VITANJE VENDAR ZDRAVSTVENI DOM ŽELIJO SI ŠE STALNEGA ZDRAVNIKA s februarjem je pričela zdravstvena služba v Vitanju delo v novih prostorih. Do- g^djena in odprta je bila no- va zdravstvena postaja. Pro- .stori so urejeni v novem dva- najststanovanjskem bloku. Tovarna je dve stanovanji od- stopila zdf-avstveni službi. V začetku je bilo glede tega ne- kaj razmišljanj in nasproto- vanj, ker tudi sodobnih sta- novanj v Vitanju močno pri- manjkuje. Zdaj pa so menda vsi zadovoljni z rešitvijo. Zgraditev in ureditev zdrav- stvene postaje v Vitanju so družno omogočili občinska skupnost otroškega varstva, zdravstveni dom SI. Konjice, krajevna skupnost ui delovne organizacije kraja. Urejeni so prostori za de- lo zdravnika splošne prakse, za laborlatorijske preiskave in za priročno lekarno. Tu so tudi prostori za zobozdravst- vo. Zdmvstveni delavci zdaj z veliko večjim veseljem priha^ jajo na delo, saj se šele zdaj zavedajo, v kako nemogočih pogojih so delali doslej. Vitanjčani so tega n-apred- ka zelo veseli. Sicer so zelo zadovoljni z zobozdravstveni- mi uslugami, ker tu dela sta- len zdravnik. Zdravniki sploš- ne prakse pa se menjujejo in t«di ne ordinirajo vsak dan. Za 2.600 prebivalcev te- ga območja pa bi bilo to nuj- no potrebno. Zato si Vitanj- čani najbolj želijo še stalne- ga zdravnika. Bodimo prepričani, da bo zadovoljivo rešeno tudi to vprašanje. FRANJO MAROŠEK ZABUKOVICA GODBA JE DELOVNA OBČNI ZBOR RUDARSKE GODBE NA PIHALA Rudarska godba nia pihala iz Zabukovice je na občnem zboru pregledala svoje delo v minulem letu. Treba je pri- znati, da je bilo delo godbe- nikov zares i>estro in obsež- no, ter da se ni omejilo zgolj na vaje in nastopve. Za eno od najbolj pohvalnih akcij gre šteti njihovo prostovolj- no delo pri gradnji prizidka k domu upokojencev, kjer bodo imeli svoje prostore. Sicer pa podatki o tem, da so imeli zabukovški godbeni- ki lani kar 117 vaj z več kot osemdesetodstotno udeležbo in 55 nastopov z nad devet- deset odstotno udeležbo, pri- čajo, kako aktivna je godba. Še posebej pa so člani god- be ponosni na svojih pet lan- skih koncertov. 2e majski, ko so pred spomenikom na gra- škem pokopališču počastili spomin žrtvam okupatorjev, je bil uspešen. Prav tako pa so uspeli tudi koncerti v Ma- riboru, ob tednu Komunista v ^alski občini in še pose- bej koncert v Grižah, kjer so zaiključili lansko sezono. Aktivnost je nedvomno tu- di plod odprtosti godbe, ki se nenehno pomlajuje, pa pri tem njena kakovost ne stag- nira, ampak raste. Disciplina in kakovost igranja, ki je za- kon za zabukovške godbeni- ke je porok, da bodo z us- pešnim delom nadaljevali tu- di v prihodjnih sezonah, za katere imajo velike načrte. FRANC JEŽOVNIK CAJNKOVI MAMI V SLOVO »Iz oči pa ji je vedno si- jala tista človeška dobrosr- čnost in milina, ki je svoj- stvena materam števibiih družin«, s temi besedami je eden od govornikov ob odpr- tem grobu Cajnkove mame morda najlepše izrazil njeno osebnost in opravičil njeno priljubljenost med Polzelani. šestega februarja so se namreč v velikem številu po- slovili od najstarejše Polze- lanke, 92 letne Cajnkove ma- me. Poznali so jo kot dobro- srčno in plemenito ženo. Po- znali so njeno življensko pot in ob slovesu se je prenekate- remu v mislih ponovilo njeno življenje, od takrat, ko se je kot dekle poslovila od rod- nega Kamnika in se z možem preselila na Koroško, potem ko so se jirna rojevali otro- ci, ki sta jih skrbno vzgaja- la, ko se je sama prebijala skozi življenje, medtem ko je bil njen mož na fronti, ko so ji v drugi vojni sinovi in hčerke odhajali v partizane in ko je ovdovela. In vendar, kljub trdemu življenju je ohranila vero v življenje, vse- skozi se je živo zanimala za življenje na Polzeli, sodelova- la je pri številnih akcijah in se še kot 90 letna udeležila proslave ob dnevu žena. Kas- neje je njeno zdravje začelo hitro pešati, kmalu ni mogla več iz postelje. Ob slovesu so Polzelani ču- tili žalost in hvaležnost za brezštevilne drobne nasvete, za njeno dobrosrčnost, za vzgled, ki ga je vsem dajala. Ohranili jo bodo še dolgo v lepem spornimi. T. TAVČAR ANTON CANDER Prejšnji četrtek, 10. fe- bruarja, se je na pokopa- lišču v Podkraju pri Ve- lenju množica šoštanjča- nov ter prebivalcev šmart- nega ob Paki poslovila od priljubljenega moža, bor- ca in najstarejšega akti- vnega pevca zbora pros- vetnega društva Svoboda Šoštanj. Antona čandra. Rodil se je 1909. leta v Zibiki pri Šmarju, toda že kot štirinajstletni fant je prišel v Šmartno, kjer je opravljal najrazličnejša dela. V avgustu 1944. leta se je pridružil borcem šlan- drove brigade. Po vojni se je že 1959. leta preselil v Šoštanj, kjer se je zapos- lil kot trafikant pri To- bacili tovarni. To delo je opravljal vse do upokojit- ve. Kako zelo je bil pri- ljubljen, je pokazala veli- ka množica, ki ga je spre- mila na njegovi zadnji poti. Tu so mu v slovo zapeli pevci iz Šoštanja in smartnega ob Paki, v spo. min pa so se mu pokloni- le zastave Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih in- validov ter društva upo- kojencev. Od njega pa so se poslovili tudi trije go- vorniki. VIKTOR KOJC Proizvodno in tr- govsko podjetje AGRARIA Brežice išče v mestu Celje POSLOVNHE PROSTO- RE za skladišče cvetja v izmeri 30—100 kv. me- trov. Prostori v nivoju z dovozom in možnosjo par- kiranja. Cenjene ponudbe pošljite pismeno upravi našega skladišča v Celju, Ašker- čeva 20 ali telefonično št. telefona 22-823. ŠAHOVSKA VEST v pr\-em kolu območnega šahovskega prvenstva Celja v moštvenem tekmovanju so bili v severni skupini dose- ženi rezultati: Nazarje — Polzela 8:2, Žalec — Prebold 9,5:0,5 in Šempeter — Ve- lenje 5:5. Južna skupina: Ro- gaška Slatina — Laško 6:4 in Šentjur — Cinkarna 10:0 bre/ borbe. AMBICIOZNOST MORA BITI Ob srednjeročnem programu razvoja za leta 1976—80 v šmarski občini ter ob sami dinamiki razvoja tmo se na straneh našega lista večkrat ustavili, ga ocenjevali, dodajali svoje misli, tu in tam ga tudi pogledali skozi kritična očala. Marsikaj, kar ni bilo dodelano, je po- pravila ali omilila resolucija o izvajanju programa razvoja za letošnje leto, ki je razvoj v šmarski občini postavila na nekoliko trdnejše noge glede na realne možnosti. To so bistvena vprašanja, s katerimi se bomo sreče- vali med našimi anketiranci. Dcrdati je treba, da kakš- nih večjih pomislekov na omenjene dokumente ni, da se vsi, s katerimi smo se pogovarjali, strinjajo v enot- ni oceni, da je treba biti ambiciozen, ne pa precenjevati zmožnosti. EDI KOLAR, komercia- list: »Da bi uresničili vse to, kar je zapisano v sred- njeročnem programu pav resoluciji, bomo morah nekoliko resneje pogle- dati v obraz nekaterim problemom. Zame je zelo pomembno, da kolikor mogoče dobro rešimo pro- blem zdomstva. Vemo, da imamo v tujini preko ti- soč občanov, ki bi radi delali doma. Ob zdomstvu se pojavlja podoben pro- blem tudi doma: preveli- ka dnevna migracija. Me- nim tudi, da se pri nas doma nekatera območja prepočasi razvijajo, ne- skladno s celoto. LOJZE METELKO, pred- sednik krajevne skupnosti Rogaška Slatina: »Menim, da je naš srednjeročni program razvoja dovolj ambiciozno zastavljen, dvo- mim pa, da bi ga pod se- danjimi pogoji tudi reali- zirali, zlasti v gospodar- stvu. V minulem letu smo ugotovili, da ni porastla produktivnost, da je po- dobno pri zaposlovanju, da je še vedno prešibak pretok kapitala iz razvi- tejših območij. To in še nekatere stvari bo treba močno popraviti.« LOJZE LIBNIK, zdravi- lišče Rogaška Slatina: »Za- me je program razvoja do neke mere uresničljiv, je pa čisto prav seveda, da smo ambiciozni, da včasih zahtevamo nekoliko več kot zmoremo. No, ta raz- voj seveda ni neka oseb- na stvar, zlasti še, če bi imele več razumevanja za nas druge občine, ki so doslej samo črpale od nas, dale pa ničesar. Me- nim predvsem na delavce z našega območja. Zadnja leta se je precej izboljša, lo in mislim, da moramo biti optimisti. .MARJAN LNGAR, De- lavska univerza: »Razvoj, torej takšen, kot je za- črtan, je odvisen od mno- gočesa. Zame je zelo po- membna trdna in krea- tivna povezanost krajev- nih skupnosti. Tega po- grešam. Ker se precej ukvarjam s kulturo, po- tem bi si želel predvsem, da bi se uresničili naši načrti v zvezi s kulturni- mi domovi, da bi vsem občanom lahko nudili enake pogoje. Mislim tu- di, da nekoliko preveč zanemarjamo kadrovsko politiko, brez sposobnih ljudi pa ni napredka.« ERIKA KREG.\R, De- lavska univerza: »Pred- vsem pogrešam enoten razvoj občine. Nekoliko bolj bi morali uskladiti želje. Zdi se mi, da bi radi preveč naenkrat. Pre- malo je stanovanj, ljudje uhajajo. Zlasti pereč pro- blem so kadri. Poglejte, stanovanja v naši občini so najdražja v regiji. Vse to je vzrok, da mladi od- hajajo, da jih je težko pridobiti. K vsemu do- dajmo še slabo obvešče- nost.« MILENKO STRAŠEK f2 stran — NOVI TEDNIK St. 7 — 17. februar 1977 MOZIRJE ODLOČNO O PROBLEMIH ŽENSKE O KMETIJSKI PROIZVODNJI V OBČINI Kolikšna zavzetost! Kolik- šna sproščenost. In tudi za- to, ' so zatrdili, so seje čla- nic sveta aa družbenoeko- nomski in politični položaj žensk pri občinski konfe- renci SZDL pa tudi odbora žena zadrTJŽnic — tokrat je bila to sku(pna seja — vse- lej ■ pvolnoštev^^ilna. Odsotnih skoraj ni. Takšna je bila tudi zadnja seja, ki jo je /olUa Angel- ca Miklavc in na kateri je po uvodnih raamlšljanjih direk- torja ZgornjesavJanjske kme- tijske zadruge dipl. inž. Loj- zeta Plaznika tekla beseda o pogojih za hitrejši razvoj kmetijstva in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov na vasd v obdobju do 1380. leta. Razprava, ki je ta čas aktualna tudi za- račb pobude SZDL in ZK Slovenije. Razprava, fci je do potankosti opoKorila na sta- nje in probleme kmetijstva v Gornji Savinjski dolind. na veliko razdrobljenost kmetijskih površin, na dra- go proizvodnjo, na nujnost povezovanja kmetov, na us- tanavljanje proizvodnih in drugih skupnosti, na zložbo parcel in še in še. Problem zase so planinski pašnakl. Vse manj jih je in zato so tudi črede znanih solčav- skih ovac redkejše. Toda, če bodo hoteli na tej poti na- prej, bodo morali najprej odpraviti vzroke, ki so pri- peljali do današnjega sta- nja. Ne bo lahko. In potem opuščena zem- Ija, adnaevanje dela in sredstev aili z drugimi bese- dama korak naprej v koope- raoijskih odnosih. Dosti dela jib še čaka na področju pokojninsko-inva- lidskega zanrarovanja kme- tov. Zdaj to zavarovanje po- znajo le v 172 družinah in le pri enajstih sta zaivarova- na oba, mož in žena. In drugod? V občini pa je oko- li 900 kmečkih družin. Besedam so sledile pozor- no. Jih ocenjevale. Pritrjeva- le in odklanjane. In potem razprava, ki jo srečamo ma- lokdaj, življenjsika. Resnic na. Zrcalo dela in življenja na vasi, odsev mišljenja kmečkega gospodarja. Zavzele so se za preob- razbo, četudi so se zsaveila- le, da vsega ne bo moč spre- meniti čez noč, v kratkem. Mnoge naloge bodo čakale na novo generacijo. Toda, treba je začeti. In tak, spodbuden in od- k)čen, je bdi tudi zakJjuček. Kmečke žene se bodo zavze- le za rešitev premnogih vprašanj, ki zadevajo živ- ljenje na vasi, kmetijsko proizrirodnjo, odnose ... Do- sti nalog. Velikih in odgo- vornih. Toda, kdo bd se pred njimi ustavljal in okle- val. Kmečke žene v moeiir- ska občini prav gotovo ne! MB CENE ŽIVIL IN STROJEV PIŠE JOŽE PETEK Zakaj ne bi delavci v tovarnah hitreje zrvečevali pro- duktivnosti dela in sd tako 2sagc>tovili višje osebne do- hodke, namesto da zahte\'ajo od nas, kmetovalcev ix>- cend hrano? To vprašanje smo slišali med rasipravo o večji produktivnosti dela v kmetijstvu, da bi si kmetje in kmetijski delavci zagotovili večje dohodke tudi ob sedanjem načinu določanja in odobravanja cen kmetij- skih pridelkov in živilskih izdelkov. Ko bi delavci imeli višje osebne dohodke, jim ne bi bila meso, kruh in druga živila predraga, četudi bi cene zivišali tako, da bi kmetovalcem Icrile pridelovalne stroške, če bi kmetovalci znižali pridelovalne stroške, pa bd lahko bili zadovoljni tudi s sedanjimi cvdkupnimi cenami. Obe trditvi sta pravilni. A kakšne so možno&td 3sa uresničitev? V obeh primerih je treba zvečati produktivnost dela. Kdo naj jo ssveča bolj in prej, industrijski delavci ali kmetovalci? Industrijska in kmetijska proizvodnja sta tako razilični, da je njuno produktivnost težko primer- jati, zatrjujejo nekateri. Neka merila ali norme pa le moramo inaeti za oceno, koliko se lahko pričakuje ali zahteva od kmetijstva in koliko od industrije. Strokovno načelo je premalo, ker upošteva le dolo- čeno, sedanje stanje, enako vr industriji kot kmetijstvu. Delavci in kmetovalci pa si želijo boljše razmerje med svojimi dohodki in cenami blaga, ki ga potrebujejo. Pri tem je treba up>oštevati domače izkušnje boljših pro- izvajalcev. Enako tudi izkušnje drugih, ki vplivajo na cene na mednarodnem trgu, oziroma take cene. Brez dobrih meril ne more biti utemeljenHi očitkov drugim za neustreczaio razmerje cen. Ob zadnjem zvišanju odkupna cene mleka in cen mlečnih izdelkov smo slišali prip^>mbe, da smo med najdražjimi v Evropi. Druga nevarnost za živinorejce je, da se poraba mleka in mlečnih izdelkov morda zmanjša, oni pa bi po ugx>dni ceni radd prodali še več mleka kot doslej. Utemeljitev za višje cene, da so kme- tijski stroji, gradbeni in drugi material, ki ga potrebu- jejo kmetovalci, pri nas dražji kot v ne'kateriii drugih državah, je sicer točna. To zjvečuje pridelovalne stroške, Toda prodaja živil je odvisna tudi od kupne moči na- ših delovnih ljudi in možnosti izvoaa. Bolje bi torej bilo, da bi namesto visokih cen z&h- tevali, naj vsi, ki oskrbujejo kmetijstvo s stroji in dru- gim materialom znižajo svoje stroške in parilagodijo cone ustreznim merilom. Kmetovalci pa naj bi hkrati skrbeli za zniževanje svojih pridelovalnih stroškov z večjo produktivnostjo, fci jo je moč doseči z boljšo or- ganizacijo dela in ustrezaiejšimi naložbarmd sredstev. Pri tem se ne bi smali bati, da bi jun po stroškov- nem načelu v enaki meri zniževali odkupne cene, kot. bi oni stroške. Cene se Dodo oblikovale po določenih merilih in poprečnih stroških, ki so pri posameandh pri- delovalcih različni. Kdor bo pridelal z manjšimi stroški, bo imed večji ostanek dohodka. J02E PETEK PRAŠEK CURB KONEC NADLEZNOSTI ZAŠČITA POSEJANEGA SEMENA Z N OVIM PRAŠKOM Posejano seme, ki začne rasti, lahko zaščitimo pred pticami, glodMcd in drugimi živalnmd, ki stikatjo po nji- vah in iščejo hrano, zatrju- jujejo angleški strokovnja- ki so dali na trg nov kemič- ni pro^izvod, imenovan Curb. Hkrati trde tiudi, da je Curb edina kemikalija, ki odbija vse ptice in sesalce na ta na- čin, da dekije na njihov okus, voh in sMi. Preparat, ki naj bi imel vse te lastnosti, je bel prah, sestavljen iz aluminija— amonijevega sudfaiba, v kate- rem se nahajajo tudi manj- še sestavine nekaterih dru- gih, kemičnjih spojm. Prepa- rat je popotooma neškodljiv in ga lahko uporabljamo v različnih oblikah: kot prah za posipanje, spre^j ald mi- kronizirani prašek za poseb- ne namene. Tudi ne pušča mad^ev, kjer je vsifcladiš- čen, dobro pa se obnese ali v zaprtem prostoru ali pod nebom, lahko ga odstrani- mo z brisanjem, krtačenjem ali pranjem. Preparat je testiran na se- mervju koruze in fiižolla, re- zultat testiranja: fazani, vra- ne in kavke ter vrabca so pustili seme pri miiru. E^a- ko se je zgodilo, ko je se- me že pognalo miladico in opaaiM so, da so miladice pu- stiM ,pa-i miru tudi zajca in golobi. Na sosednji parceli, ki je bila nezaščitena, so omenjene živali požrle po- sevke v desetah dneh. Prašek Curb pa ima še eno dobro lastnost: če z nj;im zaprašimo letalske piste, se ptioe ne paibližujego letalom, na ta način pa se marsikdaj izx>gnejo nevšečnosftim, ko ptice brezglavo udarjajo van- je. Tudi psi so se izogibali javnih mest v Londonu, ko so jih poprskali s Curbom. Živali, posipane s praš- kom, izgube del agresivnosti in se prenehajo gristi in bos- ti, torej lahko si^edstvo upo- rabljamo tudd na farmah, v stajah, svinijakih, povsod tam, kjer so žlvadi v ograje- nih prostorih. Svoj blagoslov pa je sred- stvo dobilo naposled še od britanskega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in pre- hrano kot netokslčna (nestru- pena) substanca, ki se lah- ko brez škode Ujporablja na živaiih, rastlinah pa tudi kon- tejnerjih hrane. Upamo torej lahko, da bo preparat tanalu tudi pri nas. KAJ ZNAJO MLADI GOSTINCI OKRNJENO TEKMOVANJE — MAN^^KALI SO VELIKI Ko so se zbrali v dvorani hotela Mene, so bili sicer nasmejani, na obrazih pa je bilo videti tremo, saj ni enostavno pred številnimi gosti Ln člani komisije pri- praviti povsem samostojen pcgrinjek. Zadnjo nedeljo ^ svoje znanje zastavili na drugem ov>močnem tekmovanju mla- di gostinci. Udoležiilo se ga je pet ekip: GostdniSiko pod- jetje Celje, hotel Evropa, Hotel MeiTc in dve ekipi Go- stinske šole. Pozdravili jih je Drago Zmnzak, vodja tek- movanja, sioeir pa šef strež- be v Merxu. Hotel Merx je kot lanski zimngovaleč pre- vzel organizacijo letošnjega tekmovanja. Ce bi so hoteli izrazd^td »gostinsko«, maramo zapisa- ti, da je v telnnovanje »ka- nilo malo pelina'<. Namreč, povaibljenih je bilo precej več ekiip, kcA pa se jili je udeležilo tetomoi\'anja. Priš- lo j'iili je oeilo manj kot la- ni. Tako sta hotel Celeia in zdravilišče Dobrna prijavi- la eitei.pi, žai pa teh ni hUo. Zdnivilišče Rogaška .slatina ki Hi>tiol Paka Velenje pa se za vabilo nisita niti zme- nila. Je to v redu odnos do takšnega tekmovanja, ki ima vse pogoje, da bo po- stalo tradicionalno? Mar si mladi v teh delovnih gostin- skih kolektivih niso želeli pomeriti moči z drugimi? Ali natakarji v omenjenih štiirih gostinskih organizaci- jah res znajo toliko, da lah- ko omalovažujejo tekmova- nje? Gosti, vsaj za neka-e- re, prav gotovo ne mislijo tako! Ali pm je kdo onemo- gočil udeležbo? To so bila vprašanja, ki so si jih v ne- deljo zastavljali organizator- ji in drugi. No, tekmovanje je kljub skromni udeležbi sleklo. Opaziti je bilo, da so vpra- šanja iz slovenščine bolj »ležala« mladim gostincem, kot pa iz njiiiove stroke. Nehote pa se nam je ob poslušanju drugega dela vprašanj in odgovorov vsilil občutek, da bi naši i%atafcar- ji morali pri svojem delu nujno uporabljati tudi slo- varček tujk. Na to me je opozoril tudi kolega Drago, ki se je s fotoa,paratom me- tal mod tekmovalca, tako cte , sva pozneje skupno strmela nad čudovitimi nazivi pijač. Prav neverjetno, kaj vse ljudje pijejo. In da je hec še večji, pravzaprav tričetrt tistega bistva niti razumela. Pač nisva takšna »svetovlja- na«, kaže pa, da s takšnimi gosti celjskega gostišča obi- skujejo. Delno tako je tudi z jedili, mlade natakarje že zdaj navajamo na to, kako bodo tujcu postregli z nje- govimi jedmi, češ, le kaj bi mu ponujali domače speci- alitete. Sicer pa so mladi gost nci na tekmovai>ju la.-ikom po- kazali, da morajo oprav- ljanje težkega poklica, ob- vladati obsežno znan:"-. Zmagala je zopat e^cipa hotela Menca, sledijo pa: Gostinska šola I. ek;,pa. Go- stinska šola II. ekipa, G'>s- tinsko podjetje iii hotel Ev- ropa. Tekmovalce je pozdra- vil, zmagovalcem pa izrovl kipec Splavarja kot nagra- do in vzpodbudo prof. Zo ran Vudler. TEK.ST: M. .SENI(''AR POTO: D. MEDVED SAPROL je novejše sredstvo za za- tiranje nekaterih rastlin- skih bolezni. Je v tekoči obliki in je eno redkih kemičnih sred- stev, ki uničuje tudi rje. V Sloveniji širokemu krogu ni tako poznano, zato se mi zxii prav, da njegove kakovosti v krat- kem opišem. Zelo ga priporočajo v sadjarstvu za preprečeva- nje in uničevanje škrlupa na jablanah, jabolčne ple- sni in monilije. Poleg te- ga zelo dobro uničuje rde- čo listno pegavost, bre- skovo plesen, marelično monihjo, mondlijo na viš- njah in Češpljevo rjo. Ce hočemo uspešno zatreti monilijo, moramo škropiti s saprolom že v času cve- tenja. Up>orabljamo ga > 0,125 koncentraciji. V nasadih hrušk ga ne pri- poročamo, ker je za hru- ške fitotoksičen (ožiga). Odlično zatira ribezovo rjo, ribezov listni ožig in ribezovo pepelasto plesen. Uporabljamo ga v 0,1 do 0,1.'> *o koncentraciji. V isti koncentraciji ga uporablja- mo za uničevanje malino- ve sušice. škropiti je tre- ba po obiranju malin. V zelenjadarstvu ga pri- poročajo za uničevanje ple- sni na kumaraJi. škropiti je potrebno po okužbi vsa- kih 7 do 14 dni s koncen- tracijo 0,1 do 0,15 "/o ali najmanj 1 lit. sredstva na ha. Sapros zelo dobro uni- čuje fižolovo rjo. P^ižol je treba prvič škropiti 3 do 4 tedne po setvi, nato pa vsakih 10 dni v koncen- traciji 0,15 o/o aH 1 lit. sred. stva na ha. Za gojitelje odraslih rastlin je saprol nejK>greš- Ijiv. Z njim škropijo vrt- nice, krizanteme, pelargo- nije, begonije itd. Proti pepelastim plesnim ga uporabljajo v 0,075 "b kon- centraciji, proti rjam in nekaterim drugim bolez- nima pa povečajo količino, in sicer na 0,15 "/o. Poleg odličnega fungicid- nega delovanja, Saprol za- vira razvoj rdečega pajka. Ce večkrat uporabimo Sa- prol, nam skoraj nikdar ni potrebno še dodatno uporabljati sredstva (akar- cida) za uničevanje rdeče- ga pajka. Ing. FRANC SATLER Komisija pri ocenjevan,iu DROBNE IZ PODSREDE Podsredški krajani se ta dni močno jeze na doma- čo krajevno skupnost, ki jim je poslala dopis o zvi. šanju cene vode. Menijo namieč, da je vodarina znatno prevelika, ker se večino del pri vpdovodin naredili sami, le cevi in pa potrebno aT>araturo je pr- speval komunalni sklad občine. Kubični meter vode sta ne torej 300 SD, dnevni pavšal na človeka pa zna. ša kar 300 litrov vode na dan, za živino eo ( in m drobnico 30. Povprečno pride tako na gospodinj- stvo okoli 2000 1 vode ali v dina-rjih 6 dinarjev na dan. Krajani Podsrede menijo, da je takšna cena odnosno joavšal prevelika, zato so na zboru koristnikov vode pred dnevi izrazili svo^e negodovanje tako, da so krajevni skupnosti poslali posebno pismo. Podsredčani upajo, da bo letos končno urejen njihov gasilski dom, ki ga gradijo že lep čas. V do- mu, ki so ga zgradili veči- noma s svojimi sredstvi na s sredstvi iz solidarnos- ti po potresu, bodo pros- tori krajevne skupnosti, za kulturo in še kaj. Četudi imajo v Podsredi kup problemov (ne nazad. nje bi bilo dobro, če bi .se že enkrat končno zmenili, kdaj bodo razširili poko- pališče), se vodstva kra- jevne skupnosti pa tudi de. legati sami bolj redko se- stajajo. Nekdo nam je skoraj hudomušno povedal, da je imela kraje-vr-a skupnost lani eno samo sejo. ENO! Predvidevamo, da je bili izredno p>estra. MILENKO STRASEK *j 7 — 17. februar 1977 NOVI TEDNIK — »tran 13 # Kaj se skriva zn niuliin ogla- som, objavljenim v Tedniku pred .šti- rinajstimi dnevi in v Ljubljanskem rint\niku pred tremi tedni? 0 Smo na sledi šii.šmarstvu in za- vajanju ljudi, ki so obupali nad zdrav- niško jiomočjo in se zato raje zateče- jo k tistim, ki obljubljajo zdravilne kaiiljice ali pa morda tabletko sreče? # Mogočna hiša ob Ljubljanski ce- sti S« v Celju je izdala skrivnost. # Recept za odpravo »kole.strola« v krvi in poapnenju žil posreduje Jože Tomažic", ki postreže lahko tudi z lit- rom tega zvarka, če ga toliko .seveda hočete. % Za našo akcijo, ki uspela, smo kupili samo en deci. Dovolj, da .smo ga poskusili in ugotovili, kaj se skriva v njem. Cisto eksaklni pa vse- eno ni.snio bili, ker droge (tavžentro- ža, česen ali kaj drugega) niso mogli ugotoviti v celjskih laboratorijih. % Morda pa bo v nadaljevanju te akcije, kjer je nehote sodelovala tudi bolnica X. N. iz firušovja pri Šem- petru, misterioznost »grenčice« od- krita? Oglas, ki vabi.. . Ob pol deveti uri, v jutranjem času, sem se oglasila na Ljubljanski ces- ti 80 v Celju, ker sem sledila oglasu, objavljenem v našem časniku pred štirinajstimi dnevi. Pisalo je, da ob težavah, ko se nabere preveč »kolestro- la« v krvi, znajo pomagati, hkrati pa tudi odpravljajo nadaljnje poapnjenje žil. Tisti, ki je dal oglas in ki zdravi »kolestorol« mi je prišel tudi odpret. Najprej me je nezaupljivo pogledal in me takoj vprašal koliko »kolesetrola« imam v krvi. Nabita z njim, namerili so mi ga 360, sem mu »odgovarjala« in sem bila zanj prava »pacientka«. Vzel me je resno in me povabil v prvo nadstrop- je, kjer ordinira kar v dnevni sobi. Možakar, ki ponuja svoje znanje po ča- sopisih, je star 58 let in je upokojenec. Kako se pišete je vprašanje, ker na- pis na vhodnih vratih nosi ime Jože Tomažič, v malem oglasu v Ljubljan- skem dnevniku pa navaja Tomaž. Naj bo tako ali drugače, saj je vseeno, le da je pravi. Tisti, ki odpravlja sta- rost in ljudi pomlajuje. Lahko bi mu rekli Celjski Faust ali domači ?ozna eliksir, da ohran- ja mladost. Do kraja obupana »Zadnji dve leti sem opazila, da mi peša spomin in da se težko kon- centriram. Pri umskem delu sem ime- la pogostne glavobole in večkrat sem imela tudi vrtoglavico, zlasti zjutraj. Primanjkovalo mi je volje do dela in jesti ne morem. Po večjem naporu začutim šumenje v glavi, zlasti v uše- sih in hitro sem utrujena. Občasno čutim bolečine v nogah, kamor me vedno zebe. Oh, te mrzle noge, še po- leti jih »čutim«. Tudi nasploh se ne- lagodno p>očutim in zdravila, ki sem jih ves čas dobivala, mi nič ne poma- gajo. Zadnje tri mesece so na pregle- du opazili, da imam 360 holesterola v krvi. Imela sem zdravila, najprej at- romidin, jx)tlej pa lipostabil, vendar se mi stanje ni izboljšalo. Ker sem že čisto obupala, sem prišla k vam in vi ste moje zadnje upanje.« Tako sem tvezila in prepričevala domačega zdravnika. Hej, punca, us- pelo ti je, sem mislila, ko je postavil predme litersko steklenico, napolnjeno z rumeno tekočino. Naj poskusim, je dejal in jaz sem res poskusila. Prinese) mi je veliko žlico in tistega vraga na- lil. Ker je močno koncentriran, je de- jal, se jemlje z vodo. In prinesel je deciliter vode ter vsebino iz žlice zlil vanjo. Ko sem popila, me je pošteno streslo in treslo me je še tedaj, ko je vstopila še ena »pacientka«. Iz Gru- šovja pri Šempetru je prišla in z na- potnico za bolnišnico v torbici. V kr- vi se ji je nabralo preveč holestero- la in arterioskleroza je za njenih šti- rideset let še premočna. Predno pa se le odpravi na težavno p>ot na ležanje v bolnišnico, se je odpravila tako kot jaz, po sledi malega oglasa. Jaz, da fintiram, ona zato, da si odpravi teža- ve, ki se ji nabirajo že več let. In vrgle smo pravo »tračpartijo«, ki je trajala do desete ure. Uro in pol, medtem smo spile kavico, ki jo je sku- hala žena Jožica in si izmenjale »iz- kušnje«. Moram reči, da mi je sopa- cientka, imenujmo jo kar N. N., veliko pomagala, da sem spoznala zahrbtno bolezen arteriosklerozo ali kot se temu po domače pravi — staranje. Tudi N. N. je poskusila zdravilo, ki naj bi pripomoglo, da se danes Jože Tomažič počuti zdravega in čilega. Pred tremi leti je imel srčni infarkt in se je zdravil tudi v Radencih. Tam je spoznal nekega Švicarja, ki mu je ponudil »zdravilo« proti nadaljnjim mo- rebitnim nevšečnostim. »Teh zdravil sem spil že za okoli 250.000 dinarjev in jih nimam več veliko. Tri leta jih že jemljem in jih rad ponudim naprej. Hitro jih zmanjka. Ljudje berejo in pridejo. Tablete? Tistih ne jemljem, ker od njih ne smem nič spiti. Ob tem, kar vam dam, pa lahko spijem kozar- ček. Zdravniki so mi predpisovali at- romidin, pa mi ni nič pomagal. Vedno sem imel mrzle noge, pa me sedaj po- tipajte. Sezul je nogavice in mi pokazal nogo. Potipala sem stopalo in ugotovi- la, da je res toplo. Predvsem pa se je pogovarjal, pogovarjal in našteval do- brodejne učinke, ki preprečujejo nas tajanje holesterola v krvi (po njego- vem »kolestorola«). Rekla sem že, da mi je v akciji veli- ko pripomogla moja sotrpinka, ki je med drugim rekla, da ima doma zelo razvajeno družino in se zato težko odpove dobrotam, ki jih sama priprav- lja in postavlja na mizo. Tudi N.N. je poskusila zvarek, ki ga prodaja Jože Tomažič. Vedela je povedati, da je po okusu zelo podoben tistimu, ki ga je pripravila že sama. Kupila je neke suhe koreninice v Av- striji in jih je namočila v žganju. Pa ji niso nič pomagale, zato je raje pri šla še sem, po čudežno zdravilo. Samo en deci. Tako kot jaz, le da ga je do- bila v drugačni steklenički. Tisti, ki je pač prišla pod roko. Obe sva pla- čali zanj po pet tisoč starih dinarjev, skupaj deset. Steklenica — en liter — znaša torej 50 starih tisočakov. Za to ceno je vedel tudi dimnikar, ki je ta dan šaril tod okoli in je naši N. N. tudi vedel povedati, da ga dobi pri Jožetu Tomažič. velja pa za en k--. Misteriozne koreninice v špiritu S siekleničko za pet tisoč dinar;-v v torbici moja akcija še ni bila kon- čana. Kaj je v njej, kaj se skriva za mladostnim eliksirom, smo se spra- ševali v redakciji in začeli vrteti te- lefon. Laboratorij ta in ta, končno pa smo izvedeli, da v Celju sploh nimamo in- stitucije, kjer bi lahko podrobno ana. lizirali vsebino omenjenega zvarka. Za- dovoljili smo se z grobo analizo, ki pa je bila napravljena strokovno. Ugo- tovili smo, da je v sestavi, ki jo pro- daja Jože Tomažič 96 odstotkov čis- tega špirita, 0,073 metanila (vrsta alko- hola), en procent pa je .suhe snovi ali ekstrakta zdravilnih zelišč. Katera so to, se z grobo analizo ni dalo ugotovi- ti, lahko pa jo opravi Zavod za kon- trolo zdravil v Ljubljani, ki izdaja ates. te. Kaj je naša akcija pokazala, kakšen namen je imela? Predvsem je ugotovi- la, da se ljudje kljub izredno razviti zdravstveni službi radi še zatečejo k mazaštvu, take ali podobne vrste. Po- stavljamo institute in gradimo od- delke z velikimi kapacitetami in še večjimi strokovnjaki, zmanjka pa nam časa, da se s človekom, ki je prišel po pomoč, pogovorimo. Odkrivamo ta- bletko sreče ali kapljice pomiajenja prostor zanje pa je v ambulantah. Ker ljudje tega ne dobe, posJcu- šajo drugje in se zatečejo k zeliščar- jem ali v našem primeru k prodajalcu, ki pravi, da sam zvarka ne pripravlja. A Jože Tomažič se je vsedel in je znal prisluhniti tegobam današnjega časa. Iz tega si je tudi skoval dobiček, ki ni postranska stvar. Žalostno je to, da si ga kuje na račun lahkomiselnih ljudi, ki verjamejo njegovi rumeni te- kočini. Morda pa se bo oglasil kdo, ki mu je to »zdravilo« tudi resnično po- magalo, morda se bo naša akcija celo nadaljevala, če bomo ugotovili, da so koreninice N. N. dale enake rezultate in so istega okusa kot Tomažičeve. Na ta način bomo celo lahko odkrili nii- steriozno snov, ki jo namaka (on ali kdo drug) v čisti špirit in potem pro- daja po deci ali liter, jemlje pa se zjut- raj na tešče. Eno žlico vsako jutro, zmešamo z vodo. Nazdravje neumnosti, večni mladosti in oživelemu šušmarstvu! ZDENKA STOPAR VSAK DAN JU VIDIMO A NE OPAZIMO CESTA JIH JE ZDRUŽILA Ostanki ledu so se držali ploč- nika na Mariborski cesti v Celju, kjer smo srečali zakonski par — Albino in Toma Kocen. Zaposlena sta pri Javnih napravah kot ce- starja. Stanujeta v Celju, na Mari- borski cesfci, kjer je več ali manj tudi njun »resor«. PometaLa, či.sti- ta pločnik, drobita led. Opravljata delo, ki ga malokdo opazi in se nanj spomnimo šele takrat, kadar nam spodrsne na olupku ali pa se spotaknemo ob kupu smeli. Z delom pričneta zgodaj, tako kot vsi delovni ljudje. Ob šestih, pometata ali krampata pa do dveh. Aprila meseca bo dve leti kar sta v Celju. Delo jima je priskrbel Tomov brat, ki je bil v Celju že zaposlen. V vasici blizu Ljutomera se je Kocenovim rodilo šest otrok. »Ime- li smo hudobnega očeta, ki je svo- jo zlobo pokazal zlasti potem, ko je prišla k hiši mačeha. Strahotna revščina je bila doma. Namesto, da hi otrokom dali kruiaa, so nas strahcvali. Oče nas je slekel do go- lega in obesil za palce, pod nami pa je podkuril. Tako nas je mu- čil. Ko mi je bilo pet let sem že pasel živino. Iz pastirčka sem zra- sefl v hlapca. Samo tri leta sem se šolal. Nisem dovolil, da bi me uči- telj tepel, ker sem zamudil k pou- ku. Najprej on, potem še oče do- ma. Enkrat sem iz razreda pobeg- nil kar skozi okensko šipo. Od hlapca sem prešel k zidar- jem, pet let sem bil delavec v Av- striji. Več sem zaslužil denarja kot tukaj, a kaj ko denar ni vse... Prevečkrat sem slišal, ko sem de- lal na cesti, zanieljive psovke, češ, glejte Jugoslovana. Zmerjali so me tudi z banditom, s parti^an^m. Vedno v zaničljivem tonu. Tega ni- sem mogel prenesti, ker sem po- šteno delal.« Tomo žolčno pripoveduje kako ranjen je bil njegov ponos. Ni zdr- žal, čim se mu je ponudila prilika, jo je odkuril v domovino. Rad jo ima, ker je tujino spoznal z gren- ke plati. Beseda — bandit je rani- la njegovo srce, kjer ni prostora 2a žalitve in poniževanja. »Pri komunalnem podjetju za- služim okoli 270 starih tisočakov. Dovolj je to, ker tudi žena prinese domov vsak mesec po 250 tisoč. Skromna ^s^.^Nič na slabšem nisva kot v Avstriji, kjer je življe- nje dražje.« Iz podobnega gnezda kot je bi- lo Tomovo se je zvalila tudi nje- gova žena Albina. V krajini z viso- kimi jagnjedi, v ra\mini, kjer ne vidiš obzorja. Deset otrok je bilo pri hiši, šest je ostalo živih. In kolikor let Albina pomni so vsa napohijena z delom. Najprej pastirička, potlej deset let dekla pri bogatih gospo- darjih. Ko se je spoznala s To- mom, mu je kot žena sletiila v Av- strijo. Pomivala je posodo, zdaj skupaj v Celju pometata cesto. Z delom je zadovoljna in pravi, da imata dovolj za življenje. »Najbolj in predvsem pa je važno, da člo- vek pošteno živi. Tako me je nau- čila mama in njen nasvet me spre- mlja v življenju. Nič me ni sram delati na cesti, sram je laiilco tiste- ga, ki ne dela.« Albina je tri leta mlajša od šti- riintridesetletnega Tomija, ki je bolj rahlega zdravja. Močnejša je od moža, bolj preudarna in bolj tiha. Tomo je večni upornik, ob- čutljiv in hitro ranljiv, zlasti kar zadeva njegov ponos. O čem sanjata ptici, ki sta se izlegli v najrevnejšem gnezdu? O baraki, ki stoji na krpi zemlje iii je njuna last. Vse ceste peljejo v smer, kjer naj bi enkrat zrastla hiška. Za začetek baraka, potlej pa hiška. Denar zanjo služita na ce- sti, ki je oba tudi združila. ZDENKA STOPAR 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 197 Naš drugi zapis o delu inšpektorjev celjskega občinskega inšpektorata je tokrat namenjen veteri- narski inšpekciji, ki jo vodi doktor Kovač. Gre za iz- redno občutljivo področje dela, saj zajema tudi živi- la živalskega izvora, ki lahko zaradi trenutka malo- marnosti in nepazljivosti povzročijo katastrofo. Te- mo smo obdelali na kratko, saj bi bilo sicer na eni strani časnika težko zajeti vse številne podrobnosti in primere, dejstvo pa je, da se bosta marsikatera delovna organizacija in odgovorni delavec v njej na- šla v teh vrsticah. Te vrstice pa namenjamo zaščiti človeka, potrošnika! Doktor Kovač Je uvodoma takole pojasnil delo oziroma delovno področ- je veterinarske inšpekcije: 1. varstvo živali pred kužnimi, parazitnimi in vzrejnimi boleznimi in 2. varstvo člo- vekovega zdravja pred boleznimi, ki se prenašajo z živine na ljudi in varstvo clcveka pred neprimernimi ali po- kvarjenimi živili živalskega izvora. ODSTRANJEVANJE ŽIVALSKIH TRUPEL »Je že tako, da imarn predvsem ak- tovko, žig in papir, operativo pa oprav- Ija veterinarska postaja Celje,« je po- vedal doktor Kovač. Njihovo delo so različna cepljenja preventivnega pomena, in sicer proti, živalskim kužnim boleznim. Takšen primer je pasja steklina, ki trenutno prihajR k nam s Koroške. V Sloveniji so jo že zabeležili v Prekmurju na li- sicah. Postaja ima še gospodarsko dejav- nost, v katero vključuje zdravljenje žl- vaM, kar pomeni kurativo, in vsako- dnevno osemenjevanje na določenih točkah. Novost pri tem je tudi ose- menjevanje na domačih kmečkih po- sestvih, česar prej m bilo, zdaj pa pri- krajša poti kmetom. S strani skupščine občine Celje je inšpekcija pooblaščena za delo v klav- nici, mlekarni ter v kontroli internega prometa z živalmi in izdelki živalskega izvora. Idealno gledano bi morala in- špekcija s pomočjo postaje vsakodnev- no razpolagati s sliko dovoza in od- voza živali ter živil na celjskem območ- ju ter s tem, kaj se dogaja v skla diščih. Področje dela inšpekcije Je tudi or- ganizacija veterinarsko-higienske služ- be (konjaške), odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov. Ob tem je potreb- no povedati, da je skupščina občine Celje dala iniciativo za medobčinskč sodelovanje na tem področju, kar so sprejeli vsi, razen občine Velenje. Tak- šna izoliranost Velenja pa seveda otež- koča delo. Delo se je seveda tudi tu spremenilo. Od klasičnega dela (nekdaj smo imeli »šinterje« — po domače) je razlika v tem, da zdaj mehkih delov živalskih trupel in kosti ne zakopavajo več ah mečejo v jame, temveč jih pošiljajo v tovarne za proizvodnjo mesne in kostne moke. Celjska lokacija na La- hovni je ena od štirinajstih zbiralnic v Sloveniji. Dalj časa je že očitna po- treba po specialnem kaminou za pre- voz teh odpadkov. Občine so prispe- vale sredstva za nakiip, vendar tovarna kamiona še ni dostavila zaradi dolo- čenili težav pri sestavi tega vozila. Odvažanje je pomembno zaradi tega, da ne pride do različnih okužb vode in sploh živali. To je sistem, ki ga je vpeljala že Marija Terezija. CENE NEPRIMERNE USLUGI Pomembna je tudi kontrola na me- stih, kjer je večje zbiranje živali za prodajo. To je tako imeinovani celjski svinjski sejem na sotočju Voglajne in Hudinje. Moramo zapisati, da je celj- ski svinjski t' g pod vsako kritiko. Na njem ni vode za umivanje, ni stranišč, ni tehtnic, skratka, vse je do skrajno- sti zanemarjeno in primitivoio, istočas- no pa so cene za storitve visoke. Nova lokacija svinjskega sejma je na Tehar. ju, vendar se vse skupaj premika zelo počasi. Inšpekcija je postala pozorna na vi- soke cene storitev glede na nudenje uslug na sedanjem svinjskem trgu. Namječ, komimalno podjetje — TOZD Javne naprave, ni ponudilo ob tem, da pri organizaciji vsakega sejma zbere določeno vsoto denarja, nikakršne po- trebne opreme. Res pa je, da so tu tudi objektivne težave zaradi določanja toč- ne lokacije bodočega svinjskega sej- mišča. Desna roka inšpekcije je tudi labo- ratorij v živinorejsko-veterinarskem za- vodu Celje za diagnostiko živalskih kužnih bolezni. Vzorce pošiljajo inšpek- torji v celjski laboratorij aU v Ljub- ljano. ZASTARELO IN PREMALO Zelo pomembno področje dela in- špekcije je kontrola preskrbe ljudi z živili živalskega izvora. Nedvomno zavzema tu prvo mesto celj^Jca klavnica, Hmezad TOZD Mes- nine, ki obratuje že 12 let. Celjska klavnica je ob tehnološki zastarelosti postala tudi mnogo premajhna. Zmog- ljivost, 8.(X)0 ton mesa na leto, je bila prekoračena že leta 1974, kljub temu, da je bila ta kapaciteta programirana do leta 1980. Trenutno je klavna hala zaprta, za- radi večjih obnovitvenih del. Ta dela bodo pripomogla k izboljšanju higien- skih razmer v klavnici, žal pa se zmog- ljivost ne bo povečala vse do tedaj, ko bodo zgrajene nove hladilnice, saj je kapaciteta vsake klavnice odvisna od hladilnic. Mesnine že pričenjajo z grad- njo novih hladihiic. še vedno pa je odprto in močno prisotno vprašanje sodobne telmologije klanja. Tudi mlekarna je v velikem zao- stanku glede na zmogljivosti in tehno- logijo dela. Dejstvo je, da so jo raz- mere prehitele zaradi velikega narašča- nja odkupa mleka. Dnevno odkupi mle- karna na celjskem območju kar 75.000 litrov mleka. Tolikšno količino glede na sedanje zmogljivosti niso sposobni prevzeti, zato vsak dan odvažajo mle- ko v tovarne za predelavo v mlečni prah, de^lno pa vozijo pasterizirano mleko tuda v Dalmacijo. SODOBNA PONUDBA — NEREŠLJIVA UGANKA stanje je precej pereče, kar pa ne- ugodno vpliva na nihanje kvalitete mle- ka in mlečnih izdelkov. Tako inšpek- torji ugotavljajo, da prihaja zaradi ve- likih količin ponujenega rnleka do ob- čutnega nihanja higienske kvalitete. Tudi tu se kaže rešitev, saj je delovna organizacija po odločbi skupščine ob- čine že dobila novo lokacijo, in sicer južno od sedanje mlekarne v smeri proti Savinji. Zgradili naj bi najsodob- nejšo mlekarno z zmogljivostjo 200 ti- soč litrov mleka dnevno. Letošnji od- kup se že predvideva v višini 85 tisoč litrov, tolikšna zmogljivost pa bo pK)- trebna, saj je v celjski občini 3.800 krav. Velikega pomena je tudi delo h> špekcije v maloprodajni mreži, torej tam, kjer je potrošnik največkrat in najbolj dovzeten za razne nevarnosti, ki mu pretijo zaradi nesolidnega skla- diščenja živil. Osnovna je ugotoviiev, da so pioda- jalne živil v velikem zaostanku za so dobno ponudbo. Predvsem velja to za hitro pokvarljiva živila, to pa so pred- vsem živila živalskega izvora. Zlasti je to vprašanje pereče v obstoječih kla- sičnih prodajalnah, opremljenih samo z vitrinami. Inšpektorji iz dneva v dan ugotavljajo, da so zmogljivosti seda- njih prodajaln mnogo premajhne. To velja tako za mesnice kot za trgovinske lokale, razen za nekatere najbolj so- dobne, pa že tudi tu se kaže, da bodo zmogljivosti kmalu prekoračene. Naše mesnice so še vedno adaptira- ne stare zasebne prodajalne me.sa, tako da lahko trdimo, da danes v Celju ne razpolagamo s sodobno urejenim lo- kalom. KAJ JE TO OSEBNA HIGIENA? Kontrola živil poteka preko jema nja vzorcev po liniji sistematičnega nad- zora. Inšpektorji sicer ugotavljajo, da se higiensko varstvo živil izboljšuje, vendar osebje zaposleno v prodajalnah, mssnicali, skladiščih itd., ne kaže do- volj visoke higienske ravni v odnosu do dela z živili. Naj tu znova opozorimo na daja- nje kruha in sprejemanje denarja z isto roko. Na čiste in nečiste delovne poti, na mnogokrat neverjetno malo- maren odnos do živil, ki pridejo v skladišče, do skrajno slabega odnosa pri upoštevanju predpisov v prometu z živili. Posledice tega velikokrat nosi- jo delovne organizacije, največkrat pa potrošnik. Osebna higiena in higiena delovnih sredstev, skratka sploh odnos do higi- ene dela z živili so za nas neznanke, živila niso drva in premog, stroj za rezanje mesa je potrebno zvečer oči- stiti, ne pa pustiiti, da v njem gnije meso vse do drugega dne. Splošna raven tovrstne higiene je na — i>su. Pri kontroli sodobnih možnih oku- žitev pa inšpektorji opozarjajo posebej na pesticide. Ugotovljeno je namreč, da so pesticidi prisotni v vseh vzorč- nih primerkih, ki so jih vzeU v klav- nici, mlekarni, maloprodaji ter tržni- ci, vendar .še vedno v dovoljenih mejah. ... ZAVIT V STANIOL PAPIR Zlasti opjazno pa je pri mesni indu- striji tisto, na kar smo že večkrat opo- zarjaU na sitraneh našega časnika. Gre za stvar, ki je sicer popolnoma legalna, kljub temu pa je vredna obsojanja in tudi obveščanja potrošnika. Gre za odstopanje od znanih stan- dardov določenih mesnih izdelkov, za proizvodnjo le-teh in »okrasitev« teh izdelkov z novimi imeni. Tu ndkakor ne gre za izboljšanje izbire in večje pestrosti proiizvodov, temveč — eno- stavno povedano — za izdelke slabše kvalitete, ki jih sicer z očmi zaznamo pod starimi imeni kot kvalitetno bla- go, v njih pa ni več tistega, kar je bilo nekoč. To so predvsem hrenovke in šun- karice. če danes zahtevate v mesnici hrenovko, vam prodajalka mirne duše vrže na papir dunajsko klobasico. Če- prav bi vas morala opozoriti, da to ni več hrenovka, izgleda pa kot hre- novka. Tako p>otrošnik v dobri veri v star proizvod kupuje mnogo slabšo kvaliteto. Inšpektorji so opažih tudi močno naraščanje črnih zakolov. Koljejo kmet- je sami in drugi, ki od kmetov kupu- jejo živino ter jo sami koljejo. Lani je Koteks tobus odkupil 1733 govejih in telečjih kož, od tega na neposred- nem celjskem območju približno 400. Kaj narekuje tolikšno število črnih za- kolov? To so pomanjkanje določenih vrst mesa, cene in vedno večje število hladilnih skrinj. Naj vas kot zaključek današnjega zapisa spomnimo še na akcijo v celj- skih gostiščih, ki smo jo pred meseci opravili s celjskimi inšpektorji. Takrat smo poročali o nekaterih »čudnih« najdbah, neurejenih prostorih in tudi neurejenih razmerah. Večina zadev (go- stišče Culk, Zupančič, Samopostrežna restavracija, itd.) še ni dobila svojega epiloga. Končana pa je zadeva s ho- telom Celeia, ki je bil kaznovan s še- stimi starimi milijoni, odgovorna ose- ba (glavna kuharica) pa z 250 starimi tisočaki. Kazen, oziroma kazni, niso majhne. Upajmo le, da delujejo pre- ventivno, koristno za potrošnika in gosta. MIL.A.N SENICAR Fotografija: Jure Krašovec NOVI TEDNIK - stran 15 Določeni žsnalci nas opozarjajo, da se nam bliža gripa. Zato je dobro, da si to nevšečno obolenje nekoliko ogle- damo in se pripravimo, kako bomo najhitreje ozdraveli, če se nas že lo- ti. Gripa ali influenca je sipecifična infekcijska bolezen ljudi in jo pov- zročajo virusi .iz skupine influence. Običajno zajema dihalni sistem in je altulna, kratkotrajna bolezen z značil- nimi znaki. Gripa se javlja najpogoste- je ob koncu zime oziroma ob začetku pomladi in se pojava v oblika epide- mij. Včasih pa se pojavi v pandemi- čni obliki po vsem svetu. Največja, hkrati pa tudi najhujša- pandemija se je začela na več mestih v Evropi v prvih mesecih leta 1918. Bilo je konec prve svetovne vojne, ljudje so Dili izmučeni in lačni. Začela se je v naj- hujši obhki v Španiji tn po razbur- ljivih poročilih je bolezen takrat do- bila me »španska«. Konec leta se je pojavila še v severni in jiižna Ame- riki, ^zajela tudi Azijo in se leta 1922 tudi končala ter pustaila za seboj pri- bližno 25 milijonov žrtev. Oboievanje povzroča virus, ki »pa- da v tako imenovano skupino viru- sov influence. So zelo majhni, le 82 milimikrono^^ (1 mikron je 0,00- mm; 1 milimikron. je 0,001 mikrona). Loči- mo tri tiipe virusov influence in sicer virus A, virus B in virus C. Z novi- mi nazivi, ki so jih dobili virusi leta 1953 v Rimu jih imenujemo m'iksoviru- si influence. Najpogosteije se okuži- mo z virusi tipa A in B, medtem ko je infekcija z virusom C redkejša. Vse tri oblike imajo mnogo skupnih lastnosti, med seboj pa se razlikujejo le toliko, da lahko bolnik, ki je pre- bolel npr.: influence A ponovno zboU za influenco B in obratno. Sprejemljivost za influenco je splo- šna. Boieaen se prenaša s kašljanjem, kihanjem in se širi z isto hitrostjo, kot jo ima danes promet. Zato se bolezen širi zelo hitro. Odpomosit (ijnunost) po influenci je kratkotraj- na, ker se povzročitelj odlikuje po izraziti spremenljivosti in se po ne kajkratni pasaži skozi ljudi že toliko spremeni, da povzroči ponovno obolCr nje organisma, ki je že prebolel pr- votno okužbo. Inkubacija, to je čas, ki pret«če od trenutka okužbe do obolenja, tra- ja pri influenci zelo kratek čas: en do tri dni. Obolenje se začne z visoko vročino, bolečinami v sklepih m mi- šicah, pridružita se še glavobol in vnetje grla. Bolnika trese mrzlica in je prizadet. V obraz je rdeče zabuhel, vročina narašča (do 40C). Lxfluenca sama ni tako nevarna. Ker jo spremlja visoka vročina in je oboleli izmučen ter neodporen, pride pogosto do vdora patogenih balJterij, ki povzročijo tako imenovano sekun- darno iJifekcijo. Običajno zbolimo za pljučnico in to tri do štiri dni po tem, ko je padla temperatura. To je tudi običajni vzrok smrti. Pravega zdravila zoper gripo ui. Lahko se zaščitimo s cepivom, ki vse- buje posebno pripravljene povzročite- lj e influence (mrtve ah žive) in raz- vijejo v našem telesu imuna telesa (obrambna telesa) in tedaj ne zboli- mo oziroma, če zbolimo, zbolimo v lažji obliki. Zaščita s cepivom je pri- poročljava predvsem za stare ljudi in za tiste, ki bolehajo za boleznimi sr- ca in ožilja. In če zbolimo za gripo? V lekarni so na razpolago zdravila, ki olajšajo znake, znižajo vročino in omihjo bo- lečine. Dobro je, da imamo te table- te v domači priročni lekarni tn tako ne delamo gneče v čakalnicah zdrav- stvenega doma. Zdravnika kličimo le tedaj, če sumimo, da nastajajo kom- lokacije (znaki: stalna visoka vročina, močna oslabelost bolnika, težko di- hanje in težave s srcem). Zehščarji zoper gripo priporočajo uživanje brinjevih jagod, ki jih po- časi zgrizemo in prežvečimo. Bolezen lahko 2iinatno olaošamo s pitjem na- slednjega čaja, ki vam ga pripravijo v lekarni: 30 g listov poprove mete, 20 g korenin sleza, 10 g p>elina in 30 g lipovega cvetja. Sčep mešanice s sko- delico vrele vode, pustimo malo sta- ti ter dodamo še sok ene limone. Pi- jemo čez dan po malem v požirkih. Seveda je dobro, da gripo preležimo v postelji ter se tako izognemo kom- plikacijam, ki nas lahko dolgo vtak- nejo v neprijetno bolniško. BORIS JAC^ODIC 25 Po odhodu nekaterih pohodnih stotnij na fronto si je] ^ predložiti seznamke z imeni njihovih mož. Prijavil jih ; Zavarovalnici in plačal za vojaka dvesto kron zavaroval- ''^e. Težke tisočake je tvegal, a ne zaman. Za vsakogar, \ ' le pustil življenje tam zunaj, je prejel tisočak. Tako] ■ računal, da mora vojna trajati vsaj še leto dni, pa se' 'w posel bogato obnese. Toda že zdaj je kril izdatke, saj ■ ^ila izgubila neka stotnija na Doberdobu sto štirideset ■Oš na mah. ^ Vestno je prebiral časopisne notice pod naslovom, ^"^rt na bojišču« in uradne liste o izgubah. Nato je iskal ^ena na seznamku zavarovalcev, v katerem je v opombi '^^e označeval kraj in dan smrti. Afed zavarovanci sta bila tudi Ivan Meglic in Milan ''avjiar. gospodu Otorepcu je pogosto prihajal narednik z 'o-dnimi podatki o polkovih izgubah. V veselih govorih so tedaj minevali večeri Otorepcu in ^J'^dniku, ki je rad lovil poglede z debelušno gospo Oto- 'Pčevo. Ta je tiščala k njemu roke in noge ter mu ^''^enljivo pomežikavala, saj njen mož je bil tedaj ves *erot)on t; račune. Bila je prav dovzetna za marsikaj. Otorepec je govoril tudi o vojni: »Pravijo, da se skoro sklene mir. Toda čemu? Zdaj, ko smo povsod zmagoviti, naj gre do konca! Brez pardona! Rusi so naredili revolucijo, carja so odstavili, Romuni so na tleh. Wilson- naj bo rajši lepo priden, da mu še Arne- rike ne vzamemo!« Jedli so in pili, navdušenja jim ni zmanjkalo. Da, tako so tekli dnevi, veliki dnevi prav za prav, in v njih je bilo treba samo pravibio rabiti pamet, pamet! Bilo je v jutru na veliko soboto sedemnajst. Zares je bil umrl Bog. Lebring. V šesti baraki je bil dom enoletnih prosto- voljcev, poln. dušljivega plina, ki je uhajal iz železne peči, smradu po znojnih nogah, karbidu in naftalinu. Sopla so telesa krog in krog ob Stenah na slamnjačah, položenih na črna lesena tla. Nekdo je vpil v spanju nagle nerazumljive besede. In tam na višji etaži je nekdo pokašljeval iz votlih prsi. »Tagvoache, auf!« S slamnjač so se opotekale postave. Padale so kletvice v šestih jezikih. Tu so bili golobradci in sivolasci. Noetova barka, ki plove bog ve kam. V megleno jutro so zehala visoka, zamrežena okna barak. Vojaki so se postavili v vrsto, ki se je vila h kuhinji. Tjakaj so se pomikale še druge vrste od vseh strani k vhodom in kotlom. Z menažnimi skodelicami, da zajemalka vlije vanje grenko črno tekočino, ki je bila vsaj vroča in je polnila želodce. komaj so se vrnili in popili črnino, kruha ni skoro nihče imel, je vstopil poddesetnik. Krenili so v dvostope in okoli barake in spet okoli in spet. Počasi in potem hitreje skozi blato in luže. Cez uro je poddesetnik klical k raportu. Skoraj dvajset enoletnikov se je dvignilo, da si izprosijo dopust za prazni- ke. Tudi Tine Praznik je stal tam s temnim pogledom. Poleg njega je bil Matej Jurhar, dva razreda starejši od njega, vojak s fronte, kjer ga je bila podsula mina. Napihnjeni narednik se je razsrdil nad dolgo vrsto: »Ne mislite več na domače kolače, postopači, sramota naše armade! Kmalu dospe nova komisija, pregleda vas in požene na fronte, marš! Bolan je.le vaš patriotizem! In kako ste adjustirani, kako je prišit tale gumb, kako so ovite tele gamaše ...« &est vojakov je sfrčalo iz vrste. Tudi Jurhar. Tanek stotnik s pobarvanimi lici je priduhtel do vrste in spakovaje je govoričil: »Vi ste Praznik? Opremljeni ste vendar s črno piko, sumljiv tip ste, slab Avstrijec in-sploh tip.« Delili so kruh. Po dva sta prejela za tri dni hlebec pustega komisa, ki je bilo v njem dokaj divjega kostanja, lesa, slame. Praznik in Jurhar sta si prerezala hleb. In že je planilo šestero suhljatih rok v blato po drobtinice. Na dvorišču posebnega oddelka, ograjenega z visoko bodečo žico, so pred barakami postajale stotine ujetih Rusov. Iz njihovih nekoč mehkih obrazov so lačno zijale skaljene oči. Pravili so, da jih umre tudi po deset na dan. Skosi megle je pogledalo sonce. Tako, kakor včasih in zmerom, kakor da je vse v redu in prav v nebesih in na zemlji. Pa saj se vrti vse v starem tiru, tudi letos bodo cvetele cvetice in ptice zapojo spet. Pravzaprav se m mnogo reči spremenilo na svetu. Le zdi se drugače. Jurhar je široko iztegnjen počival na ležišču, vlekel dim iz cigarete in modroval tovarišem: »Nazadnje je na fronti vendar huje. SLamnjača je udobnost, čeprav trda in ušiva. Zdaj vidimo, kaj so ideali iz šolskih klopi: so brez kalorij in vitaminov, meglena pajčevina, prazna sopara, mehkužijo ti duha, da ga življe- nje laže stre. Zdaj smo v najboljši šoli. Vsi tisti izmišljeni ideali nikogar ne potegnejo iz blata k milim zvezdam.« Popoldne je stopil v barako narednik. Vsi so se izmu- znili pri drugem izhodu. Tine je še zaklepal kovček, ki je hranil v njem še kos svinjine in kruha, in že je bil narednik pri njem: »Takoj določite sto mož, da prevzamejo dve sto pušk, in jih oddajte bosanski stotniji! Dokažite svojo inteligenco! čakam v pisarni. Vaše ime?« Zunaj je sijalo sonce. Ob stenah so čepe dremali voja- ki, ki jih je gladne prva pomladna toplota premagala. Budil jih je po vrsti, meli so si oči in strmeli začudeno vanj. Vsakemu je dopovedal svojo nalogo v dveh, treh jezikih. Ob sedanji baraki je .zajel šestnajst ljudi in jih tiral k prvi deseterici. Toda te ni bilo nikjer več, porazgubila se je bila medtem. Na pomoč je dospel Jurhar. Ko je minila ura, je stalo pred narednikovo pisarno sto vojakov, dremajočih, opote- kajočih se. Prevzeli so puške in se napotilL 16 stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 17, februar 1 KAJ JE SREČA? Rad prebiram vaše odgovore, zato sem se odločil, da vam zaupam tudi jaz svoje stiske. Star sem dvajset let, iniam poklic, dobro zaslužim. Vendar se srečujem s problemi, ki so morda nenavadni. Ne vidim smisla življenja, cilja, za ka- terega bi bilo vredno živeti. Nekateri si želijo avto, drugi hišo, jaz pa nič. Preden sem šel k vojakom, sem imel dekle in takrat sem se počutil srečnega. Toda kaj, ko se je to tako hitro končalo, in sicer na njeno po- budo. Ne morem reči, da sedaj nimam deklet, toda resnično ljubiti ne morem več. To so avanture, ki se hitro kon- čajo. Nimam več upanja, da bi našel pravo dekle. Prosim vas, da mi odgovorite, zakaj se tako počutim in kaj naj storim, da bi moje življenje dobilo smisel, da bi lahko rekel — srečen sem. ANDREJ DRAGI ANDREJ, tvoje vprašanje ni majhno, nasprot- no, je bistveno vprašanje našega živ- ljenja, človek namreč že po svoji na- ravi teži k sreči, kajti za srečo smo ustvarjeni. Vendar nastane odločilno vprašanje, kaj je sploh sreča. Sam si ugotovil, da različni ljudje različno pojmu,jejo srečo. Nekateri si želijo avto, drugi hišo, ti pa ne vidiš sreče ne v enem ne v drugem. Dosegel si nekaj sreče v ljubezenskih avanturah in pri tem ugotovil, da prava ljubezen ni na razpolago kot kos kruha. Vprašal si me za nasvet in dala ti ga bom, čeprav si o sebi malo napisal. Mislim, da je v tebi nemir in neza- dovoljstvo, ker nimaš nobenih viSjih ciljev. Kaj pa ti so, me boš vprašal naprej. Višji cilj našega življenja lah- ko najdemo v najbolj preprostih stva- refi. Sežemo po knjigi, kjer se umi- rimo, pomagamo prijateljem, vključi- mo se v družabno življen,)e, ki je tako raznoliko, da lahko vsakdo najde nekaj zase. človek je resnično srečen tedaj, če lahko pozabi nase in misli na to, da bi pomagal drugim, s tem pa hkra- ti tudi najbolj pomagamo sebi. Stori tako tudi ti in odpri oči za ljudi, ki Jih imaš okoli sebe. Tako boš našel notranje zadovoljstvo in tudi pravo ljubezen. Ne skrbi, prišla bo in če bo prava. boS tudi srečen ob n.jej. DOMA SEM ODVEČ Sem v šestnajstem letu. Ko pridem domov se počutim odveč. Bazen mame me nihče ne mara. Imam pa fanta, ki je veliko starejši od mene in odliaja v tujino. Pravi, da me ima rad, a si mora služiti kruh tam, kjer ga lahko dobi. Ali naj ga čakam in mu osta- nem zvesta, dokler se ne vrne, ali naj mu r&Spm, da me naj raije pozaibl? MILICA dra(;a .milica, pri šestnajstih letih obljubljati zvei^obo je malo prcliudo, zlasti, ker ne veš koliiio časa bo tvoj fant odsoten in če ti bo tudi on zvest. Sama vidiš kako plavaš v pubertetniških težavah in temu primerna je tudi TVOJA občutljivost. Skušaj dozoreli In se postaviti na lastne noge, predvsem pa pazi, da te vsa- ka beseda, ki Jo slišiš v domačem krogu, ne iztiri. Ne veži se z obljubami, ki bi jih dajala fanlu, ki je mnoi;o starejši od tebe, kako pa bo v bodoče pa boš videla sproti, če ti bo, ko se VTne, še tako pri srcu, kar ia resno dvomim, se boš pač odločala ta- krat. In še moj nasvet: ne sprejemaj kak- šnih drasocenih daril, ki bi te vezala, osebno pa sem prepričana, da bi se tvoj fant lahko zaposlil tudi doma, kjer je še vedno za vse dovolj kruha. Seveda, če le hoče kdo dobro iclati. NATAŠA ALPINISTIČNI KOTIČEK AL! KONČNO ALP1N8STI ENOTNO V KATEGORIJAH Končno je tudi najvišji šix>rt.ni organ SOFK v Be- ogradu potrdil sistem točko- vanja za kategorizacijo v al- pinizmu. S tem bodo alpini- sti slej ko prej enakoprav- no udeležena pri delitvi sred- stev za razvoj in vrhunske dosežke. Alpinistične odseke in komisijo za alpinizem ča- ka pri tem obsežno in nehva- ležno delo, saj • podlagki ka- tegorij ne bo rekord, med- narodna zmaga in olimpijske igre, niti ligaški sistem, tem- več zbir točk, ki jiii bo zbral posameznik s preplezanimi smermi. Posamezna plezalna smer bo dobila določeno šte- vilo točk glede na višino, te- žavnostno stopnjo, višino iz- stopa, letni čas, značaj pri- stopia in sestopa, to je loka- cijo .(znana domača .stena a.li tuje gorstvo), ponovitev ali prvenstven vzpon. Zaenkrat ■ je opraivljen kra- Čun nekaj sto smeri, ki so bile preplezane lani in s tem bo že letos potrjen status najboljšim alpinistom Slove- nije, ki so bili zajeDi v la poizkus. V Ceiju bi prišla ta- ko v mednJarodni (najvišji) razred alpinista Franc Čun- žek in Franček Knez, v zvez- nega pa Jože Zupan, Ivan Lesjak in Vinko Deželak. OcenjevaiTje ni končano m bo brez dvoma še več čla- nov celjskega AO v visokih kategorijah. Kako hitro in na kiak način bodo občinske TKS in tudi republiške usk- ladile ta alpinistični vrinek med kvalitetno športno sme- tano, je pa vprašanje časa ter administrativne ažurnosti ali že bolestne togosti v do- sedanji praksi. Alpinisti upravičeno priča- kujemo da končno zmaga lo- gika in resnična vrednost športnega dosežka. Letošnje vreme je zimske- mu alpinizmu skoro zaprlo vrata. Celo običajen vzpon na vrh je zvezan z velikim tveganjem in naporom, zato v ^alpinističnih novicah s slo- venskih hribov že nekaj ted- nov ne zasledimo resnejšega vzpona. Mlada celjska plezalca Knez in Zupan sta kljub skrajno slabim razmeram 16. 1. 1977 ponoči ponovila čadovo smer v Turški gori, 23. 1. 1977 pa Steber štajerske Rinke. Ti vzponi naj ne bodo vzpodbu- da ostalim, ker so pristopi do sten in sestopi z vrha skrajno nevarni za plaz. * Snežne razmere: Logai'ska dolina 20 do 60 cm, Okre- šelj 150 cm, bivak. Savinjsko sedlo 200 cm, Korošica 200 cm, vrh Turškega žleba 250 do 300 cm. Sneg mestoma zmrznjen, povečini kložast, n^ severu pršič. Na sliki: SV stena štajerske Rinke: 1 — steber, ki sta ga plezala Knez in Zupan; 2 in 3 — še nere- šeni zimski problemi v tej steni. CIC MOJSTRSKA KANDIDATA Prva in druga plošča ŠK Ce- lje — Robert Cegler in Franc Pešec, ki sta letos postala tudi mojstrska kandidata, oba pa bosta sodelovala tudi na republiškem prvenstvu, ki bo v Laškem. (Foto: T. Tavčar) Ce ste že naveličali toplih debelih zimskih oblačil, potem boste lahko pomlad pričakali v prijetnih lahkih oblačilih, ki nam jih narekuje pomlad. Recimo v srajčnih oblekah, ki postajajo z novo sezono spet kar se da aktualne. Seveda jih bo moda nekoliko na novo oblikovala in postale bodo dovolj praktične, da jih bomo z veseljem nosile vse delov- ve dneve pa obenem dovolj lepe, da se bomo v njih dobro počutile tudi ob manjših svečanih priložnostih. Nove srajčne obleke imajo poleg klasičnih srajčnih ovratnikov zelo pogosto majhne ravne ovratnike, ki jih poznamo z ruskih moških srajc. Sicer pa so obleke v pasu stisnjene ali prepasane, normalno všit rokav pa včasih zamenja kimono kroj. Kot vidite, je pri srajčnih oblekah zelo malo modnih sprememb, tako da prav lahko oblečete in z veseljem nosite lansko obleko — nihče ji ne bo uganil letnice. PRIPOROČA V Veleblagovnici T lahko kupite na 0( delku usnjene galanterije mične žensk torbice, ki imajo ceno od 289,19 din d 812,60 dinarjev, Na voljo so vam v vse modnih oblikah in v vseh modnih barval Sicer pa si na omenjenem oddelk oglejte kaj vam ponuja Veleblagovnica za bližajočo pomlad in se odločite sam I 7 — 17. februar 1977 NOVI TEDNIK ~ stran 17 bOKOMET ČETRTIČ ZMAGALI NA VRSTI SO ŽELEZNIČARJI IZ SARAJEVA I preko 3000 IjubiLeliJev ro- jkonieta je prisostvovalo v F hali Golovec zadnji drami j , prvem delu rokometnega ' prvenstva v I. zveani ligi ned Celjem in gosti iz Pan- igya — Dinamom. Domačim vodstvom trenerja To- jeta Goršiča so CKišU v iz- ■ediK) težak boj z določenl- fu težavami: nekateri igral- j so poškodovani izven for- ne, tretji imajo »svoje« pro- ■ iieme, nastopilo je nekaj [liadincev, vse skupao pa je- jestilo to, da je boj v prvi Igi težak in da je treba pod sako ceno zmagati. To je jeoazadnje »zahtevalo« (uf>- avičeno ali ne, to je sitvar iresoj e!) občinstvo. Po vseh peripetijali — do- irih in slabih — je zmagalo leljsko SRCE! »Skipana« ikipa je ob pomoči vsega stalega uspela zmagati, os- ojiti dve novi točki in je daj na devetem mestu z 2. l^očJtami. Slednje so ibrali s štirimi zmagami, »rav tolikšnim številom re- nijev, petkrat pa so morali riznati premoč nasprotni- a. Prav zadnja tekma je bi- a nov dokaz, da imamo v Jeiju čudoviit tevir nadarje- dil rokometašev, ki tudi v Bjvečjih težavah probleme ešijo v zadovoljstvo nas fseh. Vsi so bili odličiv, norda bi za odtenek izpote- ?iili vratarja Zorka in mla- 1^ »bombanderja« ^ider- uha, ki je ob ščurku, Kau- aču in »doskorajšnjem mla- »olovico moštva. Verjetno incu Iveziču predstavljal e prav v tej »mešani« dru- Ibi igralcev »željnih afirma- aje« in igralcer »že izdela- nega potenciala« iskati vssrok za uspeh! In prav je tako! Zdaj prihaja sarajevski Zelemičar, katerega so Ce- ljani ob ponovnem nastopu v I. zvezni ligi lani na star- tu presenetili v prvem ko- lu, ko so nKU odščipniU to- čko (17:17). Gostje so kljub temu četrti na lestvici, C!e- Ijani pa zdaj pofcrebujetjo obe točki, kajto njihoivi ne- posredni tekmeci tudi pre- senečajo — pozitivno! Nova preizkušnja, nove obreme- nitve. Lahko je sedeti v dvorani in gledati, težje je ig^iati! (Deljski rokometaši to znago in upajmo, da če dru- ga ne ~ jih tudi tokrat kljiub vsem objektivnim te- žavam ne bo izdailo SRCE. Ce na kiatko režami ramo prvi del prverstva: Celjani so plan dc^eglti, žal pa se je pokazalo, da so ekipe tako izenačene, da ni več močnih in slabfii ekip. Favoritov enostavno ni vač. Visak© te- kma je bitka do konca! Najvažneje pa je, da vsd (tudi gledalci) pri tem oh- ranijo »hladne« živce, kajti samo z racionalnostjo lah- ko uspeš! TONE VR.\BL Pred tekmo z Dinamom je podpreds(Hl»ik skupščine TKS Celje Karel Jug izročil pokal Novega tednika — Radia Celje in TKS Celje najboljšemu športniku Celja za lansiko leto, olunpijcu in državnemu reprezentantu Vladu Bojeviču. Sled- nji je bil med proglasitvijo najboljšega športnika in šport- nice "v januarju na tomeji s študentsko reprezentanco po Poljski, tako da takrat ni dobil priznanja. Vlado Bojevič je ta laskav naslov osvojil že drugič za.i>orelteh pa so vzeli v za- kup staro planinsko Mesar- sko kočo Lendavčani. Ta in prihodnji mesec se bo na smučiščih na Golteh zvrstilo v smučarski šoU v naravi ok- rog 400 učencev osnovnih šal iz lendavske občine. Ob teh množičnih akcijah lahko pričakujemo, da se bo- do tudi celjske osnovne šole odločile za organizacijo smu- čarskih tečsijev na Golteh, če bodo za takšno organizacijo prejele dodatna finančna sredstva iz pristojnih inte- resniih skupnostih. Skratka snežne razmere m organiza- cijo smučarskih šol v naravi so trenutno le v sredogorju, K. JUG ŠAH: ZMAGA NAD HUMANICOM v dragem kolu IiUer .ša- hovske lige su C'4?ljani doma Igrali proti močno okrepl,ie- ni ekipi Hunianica iz Ciradca. .Srečanje je bilo vseskozi Ize- načeno in ko je kazalo, da bodo Oeljani zmagali z rezul- tatom 5:3 jc Roljert (k-gler na prvi plošči v časovni stiski spregledal figuro in izgubil srečanje. Končni reztiitat je Točki za C:elje so o.svojili Pe,šec, Studnička, Ojstrež in Pertinač, remlziral Je Draks- ler, medtem ko .so Clegler, Brvar in Planine izgubili. V tretjem kolu Cel.fani v nedeljo go.stujejo v Maribo- ru. J. K. ODBOJKA: TURNIR V LAŠKEM , v nadaljevanju regijskega odbojkarskega prvenstva Celja so vse ekipe nastopile v dru- gem kolu v Laškem. Največ uspeha so imeli predstavniki Ingrada iz Celja in Topol- šice. Rezultati: Ingrad — Šem- peter B 2:1, Ingrad — TIM 2:0, Braslovče —- Šempeter B 2:1, Topolšica — Tlm 2:0 in Topolšica — Braslovče 2:0. Vodijo odbojkarji Ingrada pred TopolSico, BraslovčamI, Timom Laško in Šempetrom B. Jk HOKEJ NA LEDU: DVA- KRAT ČETRTI MedU^m, ko člani Celja po končanem državnem prvenstvu v hokeju na ledu počivajo, pa so te dni zelo marljivi celj- ski pionirji In mladinci. Po- tem, ko so končali republi- ško prvenstvo v vzhodni sku- pini in osvojili v obeh kon- ifurencah drugo mesto, so v soboto in nedeljo zaigrali za tretje mesto v republiki. V obeh srečanjih so celjski ig- ralci pokazali viden napredek, toda žal niso uspeli. Tako so v obeh konkurencah osvojili četrto mesto v republiki. KOŠARKA BOJAZNI ZA IZPAD KLJUB TEMU NI v nadaljevanju II. ZKL — zahod so celjiski košarkarji v prvenstvena tekmi z lljubljan- sko Ilirijo doživeilj prvi poraz na domačih Ueh. Celjani so pričeU zelo obetavno. 2e v drugi minuti so vodJli z 10:2, v sedmi minuti že 24:10 tn Se v naslednji osmi minuti je bilo vodstvo kar 14 košev raa- iSke — 28:14. Potem je stopil na sceno odličen košarkar Ilirije, nekdanji steber Olim- pije Lorl>ek, ki je iz vseh po. Ziicdj zadeval koš Ctelijanov. Prednost je kopnela in v 12. min. je bilo le še 30:25. Pri- stranski sodnik Radoševič iz Ljubljane je v teh trenutkih dosodil kar dve aeebnd na- paki Pipanu v napadu, zelo zelo problema-bični in tako udarni ig^ralec CJelija, ki je imel že kar 4 osebne napa- ke, ni upal agresiivno poseči v tok dogodkov. To je bdto morda usodno za preobrat v tem srečanju. Sodnika sta z neenakim kriterijem pri so- j.enju prilivala ogenj na ne. raaloženje igralcev in gledal- cev. Celjani so v samem fi- nišu pomovzM lovili goste, venosebej potrdila lani z osvo- jitvijo dveh naslovov državne prvakinje med mladinkami, z letošnjimi nastopi za evrop- ski pokal po različnih smuči- ščih v tujini in seveda še po- sebej s prvim mestom na draavnem prvenstvu. Brez dvoma bi bdlo prav, da bi celjski smučarski šport pK>leg Andreje dobil še nekaj tako kvalitetnih tekmovalcev in tekmovalk, saj navsezadnje je v klubu dovolj perspektiv- nih smučarjev, ki pa jim je treba omogočiti redno in stro- ko\Tio vadbo. Zal Andreji ni- sta uspela naslednja dva na- stopa v slalomu in veleslalo- mu in zato tudi nima uvr- stitve v kombinaciji, na kar je največ računala. TONE VRABL Prvi državni naslov v članski konkuienci v alp.skcni smučanju je za Celje osvojila Aiidreja Jezernik (levo) na prvenstvu, ki je bilo zadnje dni pre.išnjega In prve dni tega tedna n» Golteh. Zmagala je v smuku. Na desni je trener celjskih smučarjev Marjan Rosina. Fotot: Tone Tavčut 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar OGUSl VEČJO količino sena prodam. Leveč, Partizanska c. 5, Ce. Ije. FIAT 850 šport coupe, ugod- no prodam. Kroflič, Pod- gorje 18, Celje. TRAKTOR Steyer 18 KM, no- vejši tip, v odličnem stanju, prodam. Jože Luzar, Mozir- " je št. 79. POMIVALNI stroj zanussi 3 x, prodam. Cena ugodna. Ro- zalija žveplan, Globoko 12 a, Rimske Toplice. KLAVIRSKO harmoniko — O basno prodam. Janez Go- renak, Svetelka 22, Dramlje. KLAVIR znamke Ropaš, pro- dam ugodno. Cena 6.000 din. Karolina Konščanski," Stanetova 7 (vhod iz Sa- vinove, nad Mesnico), Ce- lje. MANJŠE posestvo, primemo za vikend, ležeče ob repub. Mški cesti Dramlje — Špi- talič, z novo hišo 1,50 ha zemlje, ugodno prodam. Hi- ša takoj viseljiva. Ponudbe pod oznako »Ugodno«. KRAVO sivo-rjavo, 3 tele, 8 mesecev brejo, prodam. Jože Ribič, Latkova vas 32, Pre- bold. « ŽREBICKA, 14 mesecv in bikca 3 mesece starega pro- dam. Fani Sergan, Gornja Pirešica 133 — 63270 La- ško. PARCELO za vinograd na le. pem kraju, prodam. Framc Leber, Okrog 24, 63232 Po- nikva. NSU 1200, letnik 1970, nere- gistriran, prodam tudi po delih. Anton Zupaaic, Za- čret 38. Ogled vsak dan od 7.—18. ure. AVTO TAM 4500, prekuonik, kason 4 m, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Menjam tudi za osebni av- to in razne rezervne dele za škodo 1000 MB. Franc Tr. žan, Lahomno 40, Pot čce Lahonišek, Laško. PARCELO za vikend — desni breg Savinje pri Polzeli, prodam. Slavka Marovt, Pa- rižlje 28, Braslovče. POHIŠTVO: kombinirana so- ba, 2 kavča, 2 fotelja, vibri. na, omara, miizioa, T V mi- zica, prodam. R. Ribarič, Nušičeva 14, Celje, VII nad- stropje, stan. 36. PRODAM ali menjam za kra- vo — mlado simentalko, gumi voz, lahak, 15 col ter krožno žago za razrez hlo- dovine (pan žaga), Glinsko 7 a, pri Ljubečnd. ZEMLJIŠČE v Verpetah na Frankolovem prodam: gozd — 5755 kv. m, gozd 575 kv. m, pašnik 1223 kv. m, trav- nik 4326 kv. m, njiiva 967 kv. m. Ivan Falnoga, Voj. nik 179 a. SENO, večjio količino, pro- dam. Vpra,šati pri Ocvirk, Arja vas 13. DNEVNO sobo, skoraj novo, prodam zaradi selitve, tudi na ček. Kličite na telefon 23-619 vsak dan od 6. do 14. ure razen sobote. TRAKTOR Ferguson, Perkins motor, 50 KM, prodam. Cil- ka Pirš, Pristava 6, Vojnik. MOTOR od škode Š100 in menjalnik, prodam. Ivan Kostanj šek, Debro 21, La- ško. OSE.RNI avto zastava 1300, prodam za rezervne dele. Lahko tudi po dehh. EituI Gaj šek, Prožinska vas 58 b, štore. ENOFAZNI 1801 hieč, niova vel. 145 X 90 X 45 in lon- čena peč, rabljena, vel. l'M X 48 X 38, prenosljiva, je okvirjena, po ugodnih ce. nah naproda.]. Višner, Ce- lje, Plečnikova 6 (Aljažev hrib). OHRANJENO pohištvo: gar- derobna omara, knjižna omara, pisalna miza, jogi ležišče, prodam. Marulec, Celje, Simončičeva 2, Otok. NOVO prikolico aa osebni av- to prodam. Cena 3.900 din. Zadnja stranica se odpira vbena kljuka in luči so montirane. Tel.: 880-099. TELEVIZOR znamke stadino 2 ugodno prodam za 9000 din. Vprašati pri Rozman, Dečkova c. 56, Celje. VRTNO zemljo. -50 din kub. m, strešno opeko bobrovec, še novo, 1 din, zidno opeko stari format 1,50 din, vhod- na vrata, hrastova, zastek- ljena okna, ostrešje 9x6 m, televizor s stabilizator- jem 600 din, harmoniko, 90 basno, 1100 din, prodam. Ivan Tonko, Tmovlje 18. LOKAL za poslovni prostor v Beogradu na Bulevaru JNA, prodam. Drago Vile. Ujenčič, Kozarska 3, Rog. Slatina. PRODAMO globok otroški vo- ziček (uvožen), dobro ohra- njen. Naslov: Medved, Na zelenici 1, Celje, ali po tel. 25-469. Vprašati popoldne. OGREVANO sobo, v Celju aH okolici, p>o možnosti z upo- rajio kopalnice (kar ni po- goj), iščem. Ponudbe pod oznako »Resen«. V CELJU iščem neopremlje. no ali delno opremljiemo so- bo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod oznako »In- telektualec«. OPREMLJENO alli nao(prem- lljeno garsonjero ali sobo s posebnim vhodom, iščem. Plačam vnaprej. Ponudbe pod oznako »Marec 77«. M|jAJŠI opokojenfci nudim sobo s komforbom, hrano in plačilo za pomoč starej- ši osebi. Za^paslitev sbaina ali začasna. Oeflje, Oblako- va 3. SOSTANOVALKO Sfprojauem. Sallar, Kovinarska 10, TRIČLANSKA družina išče sobo m kuhinjo ali samo sobo, samo za pod leta. La- hko tudi iaven Celja. P^o- nudbe pod oznako »Plača- mo vnaprej«. OPREMLJENO sobo, central- no ogrevano, eventualno tu- di garažo, oddam v Celju, samski, čisti, mirni in po- šteni uslužbenki. Ponudbe pod oznako »Solidna« ali po tel.: 22-055 — Mai-jiana. SOBO v bližini Celja aa do- bo 6 mesecev iščem. Pla. čam vnaprej. Ponudbe pod »Predplačnica«. SOBO in kuhinjo iščeta mlada zakonca v okolici Ce- lja. Ponudbe pošljiJte pod oznako »Zelo nujno«. UPOKOJENEC išče sobo ali gre v skupno gospodinjstvo tudi na deželo. Ponudbe pod oznako »Iskrenost«. OPREMLJENO sobo v Celju oddam. Ponudbe pod ozna- ko »Takoj vseljivo«. ENOSOBNO stanovar^jie vza- mem v najiem. Ponudbe pod »Dober plačnik«. HOLTIVATOR, dvobrazdni plug, kupim. Ivan Udrib, Spodnje Grusovije, Šempe- ter v Sav. dolini. DIFERENCIAL od opel olim- pie, letnik 1952 kupim. Po- nudbe pošljite 3 ceno na riaslov: Rudd Kosec, Glin- sko 7 a, škofja vas. DOBRO ohranjen kavč ku- pim. Ponudbe pod oznako »Kavč«. FIAT 750 od 73 dalje Icupum. Zglasite se osebno z avto- mobilom na naslov: Viki Prislan, Poljče 2, Brai^v- če. Z.\ST-4VO 750 od letnika 1973 napre^i kupim. Ponudbe pod oznako »Gotovina«. IŠČEM kakršnokoli zaposli- tev v popoldanskem času. Ponudbe pod ocanaiko »Po- štena«. PRODAJALKO s polndm de- lovnim časom zaiposilim ta- koj . Slaščicama Ameba Redžepi, Mariborska c. 32, Celje. V SOBOTO, 5. februarja sem izgubila alato sra-pestnico z imenom. Poštenega najdi- telja prosim, da jo protii nagrada odda, ker md jie drag spomjin. Biljana Dor mitrovič, Drapšilnova 16, Celjie. VARSTVO otroka nudim na svojem doanu. Ponudbe pod oznako ♦»Vojnik«. FANTU, dekletu ali zakork. skenm paru, fci ima veselje do kmetijie, nudi možnost dedovanja. Vse insormaca- je nudd: Ivanka Novak, Šentjanž nad Storami. IŠČEM skrb-stvo za 7 mese. cev starega otroka v cenbru Celja. Ponudbe pod ozna- ko »Skrbna«. DOBREGA aiidarja aa notra. nja dela, potrebu,jiem takoj. Pismene ponudbe oddajte v bifeju Park Celje, Maist- rova 2, tel.: 21-763. IŠČEM vaa-sbvo aa dve leti sbaro punčko in 8 mesecev starega fantka, po možno- sti na dom.u. Centih, Velenj. ska 9, Žalec, tel.: 710-642. VARSTVO za 8 mesecev sta- ro punčko, po možnosti na domu, iščem. Orlovič, Ža- lec, Velenjska 9. MIRNA tričlanska družina srednjih Let s tremi otroki (9 — 11 — 13 let) prevzame srednje veliko posest ostarelimi. Naslov: j Oodavšek, Tmovlje &mo Celje. ZATEKEL se jie pes o Dobite ga pri Martinu ner, Kukovičeva 14, ( ZA 8 mesecev starega ot iščem varstvo. Balmaa Kersnikova 10. POSEBNA ZAHVALA Prav iskreno se zahM jem nepoznanima fant aa pomoč in dobrosrčno sta mi jo nudila v sobote poldne, 15. jianuarja, ko me v kritičnem stanju c Ijiala s svojim avtiom iz prijske ulice v bohiioo Še enkrat obema — prav srčna hvala. Rozika Peš Zgornje Hudinje. ZA OGLASE POD OZNA NE POZABITE NAPIS PISMENE PONUDBE, K ZAPRTO V PISME^ OVITKU, NA KATERO NAČITE OZNAKO, ODI TE V NAŠEIVI OGLASIŠ ODDELKU. NASLOV ZA LASE POD OZNAKO NI MG! I k- žt.7 — 17. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran Četrtek, 17. februarja ob 19.30: Pavel Lužan: »Zlati časi, lepi krasi« za IV. mladinski abonma. Petek, 18. februarja ob 15.30: »Zlati časi, lepi krasi« za I. mladinski abon- ma; ob 18. uri isto delo za aboimia Kozjansko. Sobota, 19. februarja ob 10. Uri: »Zlati časi, lepi krasi« za 2. šolsk/ abonma; ob 16. uri isto delo za 1. šol- ski abonma. Ponedeljek, 21. februarja ob 19.30: A. Miller: »Salemske čarmmice« — go- stovanje v Mežici. Torek, 22. februarja ob 12. uri: F. X. Kroetz: »Moška zadeva« za abonma PSC. Sreda, 23. februarja ob 17. uri: »Zla. ti časi, lepi krasi« za abonma Upoko- jenci; ob 19.30: »Moška zadeva« — go- glovgftje i3a gtg^iU.......______________________ UNION: do 20. februarja ob 16. in 18. uri ameriški barvni film »Ta ču- dovita bitja«; ob 20. uri pa italijanski bar^Tid film »Hudičev tajni agent«. Od 21. do 22. februarja angleško- italijanski barvni film »Romeo in Ju- lija«. Oa 23. februarja dalje ameriški barvni film »Kazen na planini EJiger«. DOM: do 19. februarja ameriški barvni film »Mister Mayestic«. od 20. do 21. februarja mehiški barvni film »DoUna bednih«. Od 22. februarja dalje ameriški barvni film »2relo«. SLG 8.20 Poročiia (Lj) 8.25 Od vsakega jutra raste dan: Radovljica, barvna oddaja (Lj) 8.55 625 (Lj) 9.3S H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, barvna nadaljevaiika (Lj) lil.OO Raziskovalci, serijski film (Lj) 11.50 Moasaik (LJ) 11.56 Vikersund: Svetovno prvenstvo v srna- ških potebSb, barvni prenos (EVR) pribl. 14.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb, posnetek (LJ) 1A.45 Potročila (do 14.50) (LJ) Nedeljsko popoldne: Križem kražom Pisana svet. Okrogli svet TV drama: Boti-e (Lj) 17.40 Porodila (Lj) lf7.45 Veliki poglavar, celovečerni film (LJ) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.3(1 TV dnevnik (Lj) ie..50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) 19.55 PropagaiKina oddaja (Lj) 20.00 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevan- ka TV Zagreb (Lj) 21.30 Gvineja, bai-vna dokumentarna oddaja (Lj) 21.45 Športni pregled (Sa) 22.25 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Nedeljsko popoldne (Bg) 19.,"» TV dnevnik (N. Sad) 20.00 Zabava vas Benny Hlll (Bg II) 21.00 24 ur (Bg II) 21.20 Celove^rni film (Bg II) PONEDELJEK 8.10 TV v šoli: Pravopis, Kemija, Uganke, Slovenščina (Zg) 9.30 TV v šoli: Za najmlajše. Metalurgija (Sa) lO.as TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, V naših krajih (do HI .10) (Bg) 14.10 TV v šoli, pono\'itev (do 15.30) (Zg) 17.05 Vrtec na obisku: Trgovina Cin-oi-rin (Lj) L7.16 Narava Japonske, poljudno znanstveni film (Lj) n.40 Obzornik (Lj) 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) 18.25 Mozaik (Lj) 16.30 Dogovorili smo se (Lj) 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (LJ) 20.00 M. Nikolič: Oprostite, lepo prosim, oprostite, TV igra (Lj) 21.05 Kulturne diagonale (Lj) 21.45 Mozaik kratkega filma: Hokej (Lj) 22.00 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 1.7.15 TV dnevnik (Zg) 17.35 TV koledar (Zg) 17.45 Polieder H 3, otroška oddaja (Zg) 18.00 Živel Je car (Bg) la.lS Književni klub (Sa) 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.30 TV dnevnik (Zg II) 20.00 športna oddaja (Bg II) 20.30 Aktualna oddaja (Zg II) 21.00 Dnevna kronika (Zg II) 21.10 Olovečemi film (do 22.40) (Bg II) TOREK 8.00 TV X Soli: Delegatski sistem, Split, PrOi. jekcija. Nemščina, TV vrtec. Evolucija življenja (Zg) 10.00 TV v šoli: l^rirodoslovje. Risanka, Glas- beni pouk (do 11.06) (Bg) 14.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) (Zg) 110.05 Šolska TV: Onesnaževanje celinskih vo- da, barvna oddaja iz oikla Človek in okolje (do 16.25) (Lj) 17.10 Zverinice iz Rezije; Trije botri prija- telji, barvna oddaja (Lj) 17.30 Pika Nogavička — serijski barvni film (Lj) 17.55 Obzornik (Lj) 13.10 Ljubljanski dnevi plesa (Lj) 18.40 Mozaik (Lj) 16.45 TV trimski test (Lj) 16,13 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 CX:i kritike (Lj) 20.36 Propagandna oddaja (Lj) 20.40 A. J. Gronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) 21.30 Glasbeni magazin (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.16 TV dnevnik (Zg) 17.35 TV koledar (Zg) ■ ir7.45 Narava Ja-ponske, film (Sa) 38.15 Dokumentarni film (Zg) 118.45 Glasbena oddaja (Zg) ie.30 TV dnevnik (Sa) 20.00 TV drama (Zg II) 21.3fl 24 ur (Bg II) 21.50 Zabavno glasbena oddaja (Zg II) 22.20 Znanost (do 23.05) (Bg U) SREDA 8.10 TV v Soli: I. M. Jamovld, Literatura, Slovnica (Zg) 9.0O TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Kra- tek fUm (do 10.05) (Bg) 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 15.00) (Zg) 17.00 Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica, barvna oddaja iz cikla (Lj) 17.15 Renoir, barvni dokiunentami film (Lj) 17.40 Obzornik (Lj) • 17.55 Na sedmi stezi (Lj) 18.25 Moizaik (Lj) 16.30 Glasba tak^ In drugačna, 1. del barv- ne oddaje (LJ) 10.16 Risanka (L)) 119.20 Cakcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 18.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 Film tedna: Služabnik (Lj) 21.50 Propagandna oddaja (Lj) 21.55 Včeraj, danes, jutri; Pravično delimo, kar imamo, barvna oddaja (Lj) 22.23 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik (Zg) 17.35 TV koledar (Zg) 17.45 Mali s^t (Zg) 18.15 Drago Uvanievič, izobraževalna oddaja (Zg) 18.45 Narodna glasba (Zg) 19.30 TV dne^-nlk (Zg II) 20.00 Od glave do pete (Bg 11) 21.00 24 ur (Bg II) 21.15 Svet danes, dokimientama oddaja (Bg ■■ II) ČETRTEK 8.00 T\' v šoli; .Aljaska, Antigona, Samo- upravna družba (Zg) 9.00 TV v šoli; Francoščina (Sk) 9.30 TV v šoli: Portret !aian.stvenika (Sa) 10.00 TV v Soli: Reportaža, Risanka fdo 10.35) (Bg) 14.00 TV v Soii, ponovitev (do 15.00) (Zg) 16.00 Šolska TV: Onesnaževanje celinskili vo- da, barvna oddaja iz cikla človek In okolje (Lj) 17.30 Mala čebelica (IJ) 17.40 Obzornik (Lj) 18.00 Mosalk (LJ) 1«.0S Viva Verdi, film (LJ) li8.3S P. Zidar: Ferenc, Ferenc — oddaja is barvne serije Utonilo je sonce (Lj) 19.15 Risanlca (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) lfi.55 Propagandna oddaja (Lj) 2C.0O Koncert v Slovenski filharmoniji, pre- nos (Lj) 21.00 Mednarodna obzorja: Mir ali vojna (LJ) 21.50 Miniature: Janez Vidic, barvna oddaja (Lj) 22.0.5 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Budimpešta: Hokej Madžarska : Jugo- slavija (s slovenskim komentarjem (Zg II) 18.15 Vreme ki počitek (Zg II) 19.30 TV dnevnik (Zg II) 20.00 Siva obala — serijski film (Zg II) 20.50 24 ur (Bg II) 21.10 Dokumentarna oddaja (Bg II) PETEK 8.10 TV v Soli; Kaj je par. Perutninska far- ma. Slovenščina, Ruščina, TV vrtec, Dneraik 10 (Zg) 10.00 TV v Soli; Angleščina, Risanka, Zgodo- vina (do 11.05) (Bg) 14.10 TV v šoU, ponovitev (do 16.46) (Zg) 17.10 Križem kražem (LJ) 17.25 Morda vas zanima: Milena Zupančič, barvna oddaja (Lj) 117.55 Obzornik (Lj) 18.10 Jugoslovanska folklora, barvna oddaja (Lj) 18.4a Mozail? (Lj) 18.45 Spekter, barvna oddaja (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) 20.00 Propaganda oddaja (Lj) 20.05 P. Heriat; Boussardelovi, barvna nada- ljevanka (Lj) 20.55 Razgledi; Prvo berilo, barvna oddaja (Lj) 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) 21.30 Ulice San Francisca, serijski barvni film (Lj) 22.20 TV dnevnik (Lj) 22.30 Namizni tenis Evropa 12, posnetek iz Sarajeva (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik (Zg) 17.35 TV koledar (Zg) 17.45 Magnet (Bg) 18.15 Pravemu človeku pravo delo (Zg) 18.45 Dnevnik 10 (Zg) 19.05 Kulturni pregled (Zg) 19.15 Risanka (Zg) 19.30 TV dnevnik (Zg II) 20.00 Studio 3 (Bg II) »1.00 Dnevna kronika (Zg II) 21.15 Glasbena oddaja (Zg II) SOBOTA 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) 8.16 Vrtec na obisku; Trgovina CJin-cl-rin (LJ)j 8.30 E, Rostand; CjTano de Bergerac (Lj) 9 M Zverinice iz Rezije; Volk išče drva v Črnem potoku, barvna oddaja (Lj) 9.20 Narava Japonske, serij.ski film (Lj) 9.45 Dokumentarna oddaja (Lj) 10.45 P. Heriat; Boussardelovi, barvna nada- ljevanka (Lj) 16.10 Košarka Zadar ; Bosna — prenos (Zg) v odmoru Propagandna oddaja (LJ) 17.40 Mozaik (LJ) 17.45 Obzornik (Lj) 18.00 Mladinski film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 119.2(1 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.50 Zunanjepolitična tema tedna (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 TV žehtnik (Lj) 20.35 Propagandna oddaja (Lj) 20.40 Alfredo, Alfredo, celovečerni film (Lj) 22.25 TV dnevnik (Lj) 22.40 635 (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Namizni tenis Evropa 12 (s slovenskem komentarjem (Sa) 16.30 TV dnevnik (Zg) 20.00 Feljton (Zg II) 20.40 G. Donizzeti: Lucia di Lammermooa-, 1. dejanje opere (Bg II) 21.40 24 irr (Bg II) 22.05 Dokumentarna oddaja (Zg II) POKVARJENE ZAVORE V Vitanju sta se v nepreglednem ovinku srečala voznik tovornjaka STAN- KO RETUZNIK, 55, iz Dobrave In DRA(X) JANCIC, 18, iz Stenice. Ko sta se za^gledala, je pričel Jančič zavi- rati, bile pa so pokvarjene zavore na njegovem osebnem avtomobilu in ga je zato zaneslo v levo, tako da je trčil v sprednja in zadnji levi blatnik to- vornjaka. Miličniki so ugotovili, da je vozil Jančič brez vozniškega dovolje- nja, in da je pri tej nesreči nastalo za 10.000 dinarjev škode. ZBIL ZBIL PEŠCA V Metlečah je vo2aiik osebnega av- tomobila MARTIN SIRK, 27, iz Vele- nja dohitel pešca ALOJZA KOMPANA. 25, iz Topolšice in ker ga je prehiteval pretesno, ga je zbil s sprednjim des- nim blatnikom na njiTO. Voznika, ki je s kraja nesreče pobegnil, so milič- niki kmalu našli v Topolšici. V slo- venj graški bolnišnici so ugotovili, da ima Kompan zlomljeno levo nogo, pre- tres možganov in odrgnine po hrbtu. PREHITRA VOŽNJA Blizu avtobusne postaje v Šempetru je voznico osebnega avtomobila TERE- ZIJO ŠIRŠE, 34, iz Dolenje vasi za- neslo na desno bankino, po kateri je vozila 12 metrov, nato se je prevrnila na streho in po desetih metrih drsenja obstala na desnem boku. Pri nesreči so se poškodovali voznica ter dva so- potnika, drugi trije sopotniki pa niso bila ranjeni. Koteks Tobus, TOZD — Proizvodni obrati INDE Vransko o b j a v lj a prosto delovno mesto 1. VODJA splošne kadrov- ske službe Pričakujemo, da imajo kandida- ti naslednje kvalifikacije, spo- sobnosti in delovne izkušnje: 1. visoka ali višja pravna ali upravna šola, moralnopolitična neoporečnost. Poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe z navedbo živ- ljenjepisa ter izobrazbe, prakse in potrdila o nekaznovanju poš- ljite v 8 dneh od objave na na- slov: Koteks Tobus, TOZD — Proizvodni obrati INDE Vran- sko, Vransko 136. Odbor za medsebojna razmer- ja v združenem delu BB BEOGRADSKA BANKA Temeljne banke Ljubljana — Poslovna enota Žalec, Savinjska 6 objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE POGOJI: — poleg splošnih pogojev se za- hteva še naslednje: nepopolna osemletka in do 1 leta delovnih izkušenj. Zaposlitev je za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: BEOGRADSKLA BANKA Temeljna banka Ljubljana — Po- slovna enota 2alec, Savinjska c. 6, v 8 dneh od dneva objave. BEOGRADSKA BANKA — TB Ljubljana — PE 2alec. MLADINSKA KNJIGA CELJE, Stanetova ul. 3, tel. 21-208 in 21-236 vabi k pogodbenemu sodelo- vanju POVERJENIKE za prodajo knjig na območ- ju Celja in okolice. .i Gozdno gospodarstvo Celje Obrat za kooperacijo Kozjan- sko — Podčetrtek r a z p i su J e delovno mesto VODJA OBRATA za koope- racijo Kozjansko s sede- žem v Podčetrtku Pogoji za zasedbo: — gozdarski inženir s strokov^ nim izpitom in 5 let prakise v gozdarstvu oziroma — gozdarski tehnik s strokovnim izpitom in 10 let prakse v goz- darstvu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o izobrazbi v 10 dneh od objave na naslov: Gozdno go- spodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13 — Kadrovsko splošni sektor. SGP »SLOVENIJA CESTE« n. sol. o. Ljubljana, Titova c. 38 < -'r ■ ' Objavlja prosto delovno mesto , ADMINISTRATORKE na gradbišču Pirešica —' TOZD Nizke gradnje POGOJI: 1 i — poslovni administrator. Delo-j vne izkušnje so zaželene. i Na delo sprejmemo za določen- čas, za dobo enega leta. < Na delo sprejmemo takoj, ali po! dogovoru. ; Ponudbe sprejema kadrovsko^ splošni sektor SGP »Slovenija' ceste« Ljubljana, Titova c. 38, in^ sicer 15 dni po objavi v časopi-' su. POČITNICE NA JUŽNEM TIROLSKEM (2) SMUČARSKI ELDORADO OB VSEH ŽIČNICAH KAR 42 UREJENIH PROG Plan de Corones ali nem- Sk.0 Kronplatz je 2275 metrov visoka gorska planota, le ne- kaj deset kilometrov odda- ljena od Toblacha. Ob nje- nem vznožju so tri večja tu- ristična mesta, od katerih je središče Bruneck (Brunico), obe ostali — St. Vigil in Olang pa sta v bistvu le iz- hodišči za pristop do smu- čišč. Plan de Corones je iz- vrstno izkoriščen. S svojo prirodho lego, ki je v neka- kem trikotniku med znanima središčema Cortino (jugo- vzhodno) in Gardeno (jugo- zahodno), postaja prava me- ka za smučarje. Pravzaprav je Plan de Corones za ta del Dolomitov povsem izjemna gora, Kopast je, brez večjih skališč in prepadov in neka- ko osamljen. Obdan pa je s strnjeno verigo dva in triti- sočakov, kot resnična »okro- nana glava ><. V primerjavi s Cortino, ki ima skupno kar 44 žičnic ali Gardeno, kjer je žičnic sku- paj 82, je pravzaprav maj hen. Toda tudi petindvajset žičnic, kolikor jih premore, je povsem dovolj, tudi za več tisoč smučarjev. V to smo se med obiskom lahko vsak dan znova prepričali. Edino čakanje, ki smo ga med eno- tedensko smuko spoznali, je bilo jutranje čakanje za vzpon z gondolo. Več tisoč smučarjev, ki so iz vseh treh središč čez dan dobesedno zavzeli Plan de Corones, pa se je ob številnih in dolgih vlečnicah in sedežnicah nato povsem porazg\ibilo na nepo- pisno lepih ln prostranih smučiščih. O smučiščih velja povedati, da so resnično enkratna. Vse imajo, od najlažjih, skorajda ravnih prog, pa do najzah- tevnejših, dolgih in strmih smučišč, kjer vožnja v doli- no traja po več deset minut. Toda ostanimo še za hip pri vlečnicah. Najkrajša med nji- mi meri 757 metrov, med- tem ko je najdaljša sedežni, ca dolga kar 1900 metrov. Povprečna dolžina vsake vlečnice je krepko čez kilo- meter, tako da vsaka vožnja dejansko nudi tudi kopico užitkov pri spustu v dolino. Posebej velja omeniti še to, da vlečnice niso osamljene, ampak povezane v dobro za- snovan sistem. Za smučarje, ki jim bolj ustrezajo kratke in manj zahtevne proge so napeljali krajše vlečnice. Za vse zahtevnejše, so proge daljše, s tem. da je treba med vožnjo iz doline navkre- ber enkrat ali tudi večkrat prestopati z vlečnice na vleč- nico. Ob vseh žičnicah je spelja- nih kar 42 urejenih in dobro označenih prog. Kot rečeno — od najlažjih, pa do pravih tekmovalnih, zahtevnih. (Mi- mogrede, tudi smučarski as Stenmark je del svojega tre. ninga lani opravil na eni teh prog). Vse proge izjemaio dobro vzdržujejo. Vsako ju- tro pričakajo smučarje sveže steptane in izravnane. Koliko tak napor stane, si lahko sa. mo mislimo. Ob jasnem vre. menu pa je bilo iz Brunecka prav lepo videti, kako so še dolgo po polnoči po strmi- nah Plan de Corones migota- le opozorilne lučke teptalnih strojev. Tu se zavedajo, kako zelo so odvisni od snega. Zato ga negujejo. Bolj kot otro. ka. Ko se pojavijo preveliki snežni grebeni in ko iapod snega pogleda prvi kamen ali trava, so na mestu že delav- ci, ki z lopatami izravnavajo progo, za njimi pa jo sveže stepta teptalni stroj. Ni lah- ko vzdrževati nad 50 kilo- metrov teptanih prog. Toda sezona je tu. Potruditi se je treba, »namolzti« kar naj- več lir, da bo lažje počakati na prihodnjo sezono, žičnice tukaj ne poznajo izgub. BRANKO STAMEJCie »Si.stcm žičnic na Plan de Corones omogoča ludi najzahtevnejšim, da se do sitega na smučajo.«f VESOLJE JE ČLOVEK RES SAM ČE SO BITJA — EDINO RADIJSKI SIGNALI Je človeška rasa edino ži- vo bitje tega ogromnega pro- stranstva, vesolja? To je vpra- sanje, ki ga zadnja desetlet- ja postavljamo vedno pogo- steje in verjetno se bodo z njim ukvarjale še številne ge- neracije. Morda pa tudi ne, morda bo odgovor že jutri, čez leto, čez deset... Nasprotniki dragih in spek- takulamih ameriških vesolj- skih raziskovanj se sprašuje- jo: čemu tolikšna vlaganja v nekaj, kar ni prineslo niče- sar uporabnega? Res je, da so zmagah v tekmi kdo prvi na Mesec (če je tekma sploh bila), poslali avtomatske son- de na vsak planet našega Sončnega sistema, pridobili vrsto neznanih podatkov o vesolju, toda — kaj zdaj, kam naprej? Ameriški znan- stveniki odgovarjajo na to vprašar^je s presenetljivim- poskušamo vzpostaviti stik z izvenzemeljskimi civilizacija- mi, vkolikor le-te obstojijo! Zanje je izrednega pomena to, da so tudi sovjetski stro- kovnjaki javno povedali ne- katere podrobnosti enakega programa. V pred kratkim objavljenim programom sov- jetske Akademije znanosti za naslednjih deset let je tudi izgradnja nove močne opre- me za vzpostavitev stikov z možnimi sosedi v vesolju! Američani zdaj vedo, da jim bo Kongres prej odobril po. trebna sredst-va za nadaljnja raziskovanja. Naslednje pomembno vpra- sanje pa je: na kakšen na. čin vzpostaviti stik? Strokov- njaki predvidevajo, da bi iz- venzemeljske civilizacije, ki so dosegle našo raven zna- nja — uporabile radio; toda za prenos sporočil po brez- mejnem interstelarnem ob- močju je radio — prepoča- sen. Na drugi strani pa lah- ko civilizacija, ki je na več- ji stopnji razvoja, kakor ze- meljslca, uporabi za naveza, vo stikov — če bi to seve- da hotela — metode, ki jih ne poznamo. Edino upanje je, pravijo strokovnjaki, da so »naši starejši bratje« prav tako radovedni in da se bo- do »spustili na naš nivo« in nam bodo poslali sporočilo z »dobrim starim radiom«. Eden najbolj ambicioznih poskusov te vrste je projekt Ozma II, ki sta ga sprožila Patrick Palmer z univerze v Chicagu in Benjamin Zucker- man iz Marylanda. Uporabi- la sta mogočno opremo Na- rodnega radioastronomskega observatorija in pazljivo opa- zovala 640 zvezd, podobnih našemu soncu in oddaljenih od nas tudi 80 svetlobnih let. Edino merilo v teh raziska- vah je bila ne najbolj pre- cizna izjava, da iščeta zvezde, pri katerih se vidi »nekaj čudnega«. Izdvojila sta de- set »čudnih«, katerim bosta v naslednjih mesecih name- nila večjo pozornost. Na žalost pa dosedanja ra- ziskovanja ne dajejo najbolj ohrabrujočih rezultatov. Stro- kovnjaki trdijo, da je potreb- no zgraditi radioteleskope, ki bodo imeli večjo možnost sprejemanja signalov od .se- danjih. Predlogov je več: zgraditi mamutski sistem z več medsebojno povezanimi radioteleskopi (Ciclop), po- staviti več manjših na eni od orbitalnih postaj ali ce na Mesecu itd. Vprašanje tudi, katero frekvenco bi up rahljali v tem lovu na sign le iz globine vesolja, če i jih kdo pošiljal, so labj emitirali v kateremkoli dej elektromagnetskega spektj od dolgih radijskih valov < X žarkov in celo v oblj moduliranih laserskih žarkoj Zaradi objektivnosti pa mj ramo zaipsati, da obstaja ti di del strokovnjakov (mar šinski), ki so prepričani, ( smo v vesolju edini. Mn nje, da nismo, imenujejo k< bolj fantastično kot pa rej no. Tako je prof. Gari Verschuur na posvetovanj najbolj znanim astronoma sveta izjavil: prav malo verjetno, da bi nekje v v solju prišlo do takšnih ok liščin — podobnih kot n Zemlji, iz katerih bi se r( dilo življenje! Naš planet j eden redkih, ki ima tako vi lik mesec na tako majhl razdalji. No, kljub vsemu pa še ni prej odtekajo ogromna srea stva za ugotovitev — je člo' vek res sam v vesolju. [ LETO 1977 bo še bolj noro, še topleje bo, še bolj drag" a kopalke ... še manjše kakor na naši sliki. KITAJSKA IN ZNANOST (6) SEDEM DNI DO POTRESA VEDNO VEČJE ZANIMANJE ZA NAPOVEDI Kitajci torej pri pro- gnoziranju potresa prav tako upoštevajo V2aie- mirjenost oz. obnašanje živali. Pojav še ni po- jasnjen, najbolj verjet- na pa je predpostavka, da občutijo živali vibra- cije, nedostopne člove- škim čutilom. Verjetno čujejo zvoke visokih frekvenc, ki se pojav- ljajo pri pokanju pod- z.emeljskih sten tik pred razpadom. PRIZNANJA KITAJCEM Tako je bilo v nekaj pičlih letih vzpostavlje- no koristno sodelovanje kitajskih poklicnih seiz- mologov in amaterjev, ki so bili na različne načine vzpodbujani k sodelovanju pri možno- sti napovedovanja potre- sov Julija lani je obiska- la Kitajsko skupina ameriških strokovnja^ kov. Gostitelji so jih opozorili na pojav, ka- teremu niti Američani ali strokovnjaki drugih držav dosedaj niso da- jali nobene pozornosbi. Kitajci so v nočnih po- tresih zabeležili v pri- zadetih območjih pojav svetlobe. Bili so mne- nja, da je to električno praznjenije, akumulirano pred potresom. Nekateri strokovnjaki Zahoda imajo kitajske ugotovitve in metode za nepojmljive, vendar jih kljub temu priznavajo. Zbrani na konferenci UNESCO v Parizu na začetku lanskega leta, so se strokovnjaki lah- ko prepričali v učinko- vitost teh metod. Pre- gledali so rezultate 31 napovedi med 1970. in 1972. letom. Kar 18 jih je bilo popolnoma toč- nih, sedem delno in le šest se jih ni uresničilo. PRAVOČASEN UMIK PREBIVALSTVA Znan je potres, ki je prizadel polotok Liaoning 650 kilome- trov severovzliodno od Pekinga. Bilo je 4. fe- bruarja 1975. To je zna- no potresno območje in strokovnjaki so dve leti zbirali podatke na tere- nu. Sedem dni pred po- tresom so odkrili po- tresna znamenja in »sprožili alarm«. Pet ur in pol pred katastrofo so ukazali hitro evakua- cijo prebivalstva, ali točneje ob 14. url. Ob 19.30 je to območje pri- zadel potres moči 7.3 stopinj, ki je v nekate- rih naseljih porušil 90 odstotkov vseh zgradb. To, da strahovit po- tres, ki je pred nekaj meseci opustošil Tang- šan, ni bil predhodno napovedan s strani seiz- mologov, ni čudno za- radi izredno hitrega sunka. Dogaja se namreč, da znakov pred potresom ni mogoče pravočasno odkriti ali pa se poja- vijo tedaj, ko je že pre- pozno za naglo ukrepa- nje. V omenjenem potresu je izostal pomemben predhodni znak: opazo- vanje živali, ki pa je v velikih mestih zelo težko, ker jih enostavno ni ali pa so zelo redke. No, v vsakem prime- ru postaja zaupanje in zanimanje zsl kitajsko napovedovanje potresov vedno večje, pozornost pa je vzbudila tudi pri- pravljenost Kitajcev — izrazili so jo na pariški konferenci UNESCO — da posreduje vse svoje znanje zainteresiranim. Vprašanje je, koliko se bodo v drugih državah odločili za te metode in tako vsaj delno spre- menili svoj način napo- vedovanja, če le-tega sploh imajo. PRIHODNJIČ: 10.000 TON NAFTE 7 NOVI TEDNIK — Gla.silo obrmskih organizacij Sociali.stične z.v^rvc delovnega li id,s'v,i Celio, La'-i