dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana ' - št. 5/XXVI maj 1985 40 let svobodnega življenja V letošnjem maju praznujemo 40. obletnico osvoboditve jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takrat je zmagovita partizanska vojska dokončno premagala tuje okupatorje in domače izdajalce. Ta zmaga in hkrati konec druge svetovne vojne pa ne pomenita samo popolnega zloma sil osi in poraza fašizma. Ta vojna je povzročila tudi globoke ekonomsko-socialne in druge spremembe v svetu v korist socialističnih sil. V Jugoslaviji je potek narodnoosvobodilne vojne po svoji društveni vsebini pomenil nenehno prehajanje širših množic na revolucionarne pozicije in nenehno rast dveh osnovnih elementov, ki sta zagotavljala zmago socialistične revolucije: oborožene sile in ljudske oblasti. Partizanska vojska je bila ves čas boja osnovni instrument revolucije. Imela je nalogo, da zagotovi hkrati z izgonom okupatorjev tudi oblast bojujočega se delovnega ljudstva in dosežke revolucije ubrani pred kakršnimi koli zunanjimi ali notranjimi sovražniki. To je bila revolucionarna vojska tako glede na svoje notranje odnose, socialno sestavo moštva in poveljniškega kadra, kakor glede na idejnopolitično usmeritev. Visoka politična zavest in globoka prepričanost v cilje gibanja sta bili osnovna združevalna sila osvobodilnih enot. Drugi osnovni element revolucionarne preobrazbe je bila ljudska oblast. Njen sistem se je nenehno prilagajal razmeram ter se je razširil na vsem osvobojenem in polosvobojenem ozemlju. Ta ljudska oblast je že med osvobodilnim bojem v svoji praktični politiki, kadar koli in kjer koli so dopuščale razmere, skušala izvajati socialne ukrepe in uveljavljati čim širšo demokracijo, ki je bila hkrati ostra do domačih izdajalcev in okupatorjevih pomagačev. Zaključna ofenziva jugoslovanske armade se je začela marca 1945 in končala sredi maja z razbitjem nemških in kvizlinških formacij in osvoboditvijo vsega jugoslovanskega državnega ozemlja. To je bilo leden dni po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Pod tretjo jugoslovansko armado je kapituliralo nad 300.000 vojakov in oficirjev nemških enot s štabom armadne skupine »E« z generalom Aleksandrom von Lohrom na čelu, ustaško-domo-branskih formacij in četniških enot, ki so se skušale s krčevitim odporom prebiti proti Avstriji. S tem je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije končala štiriletno vojno najširših razsežnosti zoper okupatorja in njegove sodelavce kot močna armada z 800.000 borci. Po dokončni zmagi pa se je nadaljeval proces — ki se je začel že med narodnoosvobodilnim bojem — razvijanja in utrjevanja izbojevanih zmag revolucije, graditve nove državne organizacije in utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vladimir Kočevar Kako smo poslovali in kakšne rezultate smo dosegli v prvem trimesečju leta 1985 Pravtako kot v lanskoletnem prvem tromesečju, smo bili tudi v letošnjih prvih treh mesecih dokaj zadovoljivo oskrbovani s surovinami in ostalim repromaterialom, zato so primerjalni podatki in indeksi s preteklim obdobjem dokaj re aini. število zaposlenih delavcev se je ponovno zmanjšalo, in sicer za 1 odst., zmanjšala pa se je tudi fluktuacija, in sicer je v tem obdobju znašala 1,4 odst., kar pomeni, da je bilo skupno število vstopov in izstopov delavcev v delovni organizaciji majhno. Kljub nekoliko zmanjšanemu številu zaposlenih smo v tem obdobju izdelali 2,498.196 m2 gotovih tkanin, kar je 1 odst. več kot v istem obdobju preteklega leta, temeljni plan pa smo presegli za 2 odst. Iz proizvodnega poročila je razvidno, da so pliš tkanine in pliš pletenine v precejšnjem porastu, do-čim je proizvodnja ploskih tkanin v padanju. Razveseljivo pa je, da so še boljši rezultati fizične produktivnosti. Tako jp bila za 2,2 odst. večja produktivnost od istega obdobja leta 1984, v primerjavi na leto 1983 pa celo za 28 odst. Planirano produktivnost pa smo presegli za 5,6 odst. Rezultati večje fizične proizvodnje in produktivnosti pa so prispevali k boljšim finančnim pokazateljem, če jih primerjamo na isto obdobje preteklega leta. Značilno za to obdobje pa je, da smo po nekaj letih zopet že v prvem tromesečju presegli rezultate, ki smo jih načrtovali s temeljnim letnim planom. Iz indeksov rezultatov poslovanja za celo delovno organizacijo je razvidno, da ■fo porabljena sredstva veliko hitreje naraščala — rast je 75 odst. od naraščanja naših prihodkov -— rast celotnega pri- hodka je 66 odst. Posledica tega je manjša rast dohodka, to je 44 odst. in zmanjševanje naše akumulativnosti, kar še povečuje nelikvidnosti delovne organizacije. Prav zaradi tega moramo v bodoče posvetiti večjo pozornost in vložiti vse napore, da bodo naša porabljena sredstva — stroški manjši od ustvarjenega prihodka, kajti le take bo ostalo več sredstev za lažje in boljše poslovanje, kot tudi za razširjeno reprodukcijo. Nekoliko slabše rezultate beležimo na področju izvoza, saj smo v prvem tromesečju izvozili komaj 22 odst. celotne gotove prozvodnje. Količinski izvoz v primerjavi na prvo tromesečje leta 1984 je manjši za 7 odst. Količinski izvoz bi bil sicer z ozirom na naročila tujih kupcev lahko večji, toda zaradi nekvalitetnih surovin ni bilo možno izdelati kvalitetnega blaga. Podatek nam sicer pokaže, da smo vrednostni izvoz v celotnem prihodku povečali za 50 odst., k čemur pa je pripomogel višji tečaj tujih valut. Vzrok slabšim deviznim prilivom, kot tudi slabšim prilivom, doseženih na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev z našimi kupci v letošnjem tromesečju, v primerjavi z lanskoletnim istim obdobjem, je zaradi dodatnih deviznih obveznosti iz pripadajočega dela delovni organizaciji im zaradi še vedno neurejenih pogojev s področja zunanjetrgovinske menjave. V pripravi je namreč nov devizni zakon, ki bo stopil v veljavo šele v letu 1986. Vse TOZD kot DSSS so dosegli toliko prihodkov, da so lahko pokrili vse materialno poslovne stroške in izdatke ter ustvarili toliko dohodka, da so lahko razporedili obveznosti za splošno in skupno porabo ter za zakonske in pogodbene obvez- nosti, ostanek pa razporedili za že porabljeni del čistega dohodka, to je za osebne dohodke m stanovanjsko gradnjo. Ostali del ustvarjenega čistega dohodka pa se začasno uporablja za obratne poslovne namene. Ta del je začasno razporejen po sklepih zborov delavcev za: rezervni sklad, drugo skupno porabo in poslovni sklad. Posamezne vrednosti, kakor tudi primerjalni indeksi, so prikazani v tabelah finančnih rezultatov. Tudi v letošnjem letu je rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo omejena z družbenim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka, kateremu je prilagojen panožni — za našo podskupino dejavnosti — sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Primerjalna analiza in dovoljena rast naših osebnih dohodkov bo narejena kasneje, ko nam bodo znani podatki za podskupino dejavnosti. osebnih dohodkov v letošnjih prvih mesecih precej nižja, če jo primerjamo na povprečne osebne dohodke celega leta 1984. Družbeni dogovor o omejitvi nekaterih izdatkov, kot so: dnevnice, potni stroški, nadomestila za prevoze v službene namene, reprezentančni stroški in reklama je še vedno v veljavi. Skupni omenjeni stroški v prvem trimesečju ne presegajo dovoljene rasti, kajti celotni prihodek ima višjo rast kot omenjeni stroški, kljub temu, da se je večina teh stroškov podražila za več kot 150 odstotkov. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta se nelikvidnost v gospodarstvu ni izboljšala, temveč lahko trdimo, da se je še povečala. Nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva se je odražala tudi v naši delovni organizaciji, zato smo morali najeti kratkoročni likvidnostni kredit din 100,000.000,00. Seveda pa se bo posledica povečanja kratkoročnega kredita in skokovitega naraščanja obrestnih mer — saj je stopnja obresti že Povprečno izplačani neto OD na delavca iz ur dela brez boleznin nad 30 dni v letu 1984 I.—III. 1985 Indeks TOZD »Surova tkanina« 25.879 36.330 140,3 TOZD »Gotova tkanina« 23.100 32.292 139,8 TOZD »Energetika« 31.933 42.195 132,1 TOZD Predilnica Laško 24.846 34.512 138,9 DSSS 31.219 42.027 134.6 DO DEKORATIVNA 25.994 36.083 138,8 Izplačana sredstva za osebne dohodke iz čistega dohodka so v primerjavi na isto obdobje 1. 1984 porastla za 72 odst., planirana pa presegla za skoraj 10 odst. Ker so se osebni dohodki precej povečali šele proti koncu lanskega leta, je rast 62 odst. — vplivala na zmanjšanje našega dohodka in čistega dohodka v I. polletju letošnjega leta. Za zmanjšanje nelikvidnosti v naši DO je že narejen program dela in ukrepov, ki bodo prikazani v sklepih in sprejeti na zborih delavcev. Poročilo o proizvodnji januar—marec 1985 V prvem trimesečju je količinska proizvodnja presegla temeljni plan z indeksom 102.3 v TOZD Surova in 101.9 v TOZD Gotova tkanina. Če pogledamo proizvodnjo po vrstah tkanin opazimo, da pri ploskih tkaninah zaostajamo, in to na letni plan, še bolj na doseženo proizvodnjo v preteklem letu. Vzrok je v zmanjšanih naročilih grobih ploskih tkanin, oziroma zvečanju tanjših — go- stejših, katerih proizvodnja je zato v padu. Lepo pa presegamo plan, kot tudi lanskoletni obseg v pliš tkaninah, še bolj pa v pliš pletenini. Za to proizvodnjo smo letos skoraj normalno oskrbovani; manjše zastoje, ki so se pojavili zaradi pomanjkanja PES in nylona, smo pokrili z delom v tretji izmeni, zato smo kljub temu znatno presegli temeljni plan. Produktivnost na zaposlene- ga je nasproti temeljnemu planu večja za 4.7 v TOZD A in za 9.1 v TOZD B; ti stroški so nekoliko nižji za doseženo produktivnost nasproti letu 1984, seveda so pa zelo visoki v primerjavi z letom 1983, ko je bila proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin močno okrnjena. Za izvoz je proizvodnja izdelala 396.000 t.m. tkanin (od tega kar 337.000 plišev). Na celotno proizvodnjo predstavlja to 22 odst., na proizvodnjo plišev pa 39 odst. Za izvoz smo proizvajali predvsem kosovno barvane pliše. Od 922.000 t.m. stkanih plišev smo barvali 542.000 t.m ali skoraj 60 odst. Količina kosovno barvanih plišev je presegla lanskoletno. Kljub temu nismo uspeli vedno pravočasno slediti naročilom, predvsem tudi zaradi nekvali-tete surovin za surove pliše, ki so v januarju in februarju po- POROČILO O GIBANJU KAKOVOSTI IZDELKOV JANUAR—MAREC 1985 Dejansko PlaniranoIndex Popusti — metri s popustom 158.700 — količinski % 8,43 5,1 165 — vrednostni % 1,51 0,84 180 Bonifikacije - % 0,52 0.47 110 Komercialna nižanja - % 1,04 0,45 230 SKUPAJ - % 3,08 1,80 170 vzroeali ogromen izpad izvozne proizvodnje in seveda popuste za domači trg, kar je tudi razvidno v poročilu o kvaliteti. Prikazana situacija kaže, da smo pričeli letošnje leto, v pogledu kakovosti izdelkov, izredno slabo. Že ob zaključnem poročilu o kakovosti izdelkov za leto 1984 smo opozorili, da se je pričela kakovost slabšati. Predvsem v zadnjih dveh me- secih leta. Tudi januar je bil podoben, medtem 'ko kažejo podatki za februar in marec nekoliko ugodnejšo sliko. Tako je gibanje popustov v količinskem pogledu, v odstotkih na celotno izdelano količino blaga na-sledn j e: — januar: 10,6 odst. — februar: 8 odst. — marec: 7 odst. Vzrok za tako situacijo tiči v letošnji izredno zahtevni kolekciji, še vedno tu in tam neustreznem materialu in seveda v našem nekakovostnem delu. Polovica vseh napak odpade na material. V drugi polovici pa prednjačijo tkalske napake, napake barvarne tkanin, napake pletilnice ter tudi napake obdelav v apreturi. Z dobavitelji preje smo v stalnih kontaktih. Vsako kvalitativno odstopanje jim takoj javimo ali pa prikažemo ob naših obiskih pri njih ali pa jih kličemo k nam. Več nekakovostnih pošiljk je bilo vrnjenih ali pa vrnjena samo odbrana nekakovostna količina preje. Predilci v dosti primerih valijo krivdo na nekakovostno vlakno. Zato skupno z njimi ali pa tudi samostojno reklamiramo to pri proizvajalcih vlakna. Normalno bi bilo, da bodo ta prizadevanja rodila določene uspehe. Največ, kar lahko storimo, pa je vsekakor odvisno le od nas samih. Predvsem moramo pri slabih prej ah z večjo pazljivostjo preprečiti slabo kakovost, oziroma se truditi izdelati blago normalne kakovosti. Odpraviti moramo vse napake, ki izvirajo iz malomarnega dela. Strokovni kader pa mora uporabiti vse svoje znanje in sposobnosti, da preprečimo čimveč strojnih napak. Seveda pa je pri tem neofohodno sodelovanje vseh. Z aprilom mesecem stopi v veljavo Pravilnik o nagrajevanju za kakovost. Tudi od tega akta, oz. izpolnjevanju njegovih členov v praksi, pričakujemo določeno izboljšanje. REZULTAT POSLOVANJA I,—III. 1985 ZA DO DEKORATIVNA Realizacija I,—III. 1984 Plan I,—III. 1985 Realizacija I,—III. 1985 Indeks I,—III, 85 I,- -III. 85 I,—III. 84 L- -III. 85 1 2 3 3:1 3:2 Realizacija izdelkov in storitev 761.240.604 1.202.702.000 1.236.909.646 162,5 102,8 — domači trg 556.272.400 702.868.000 928.645.063 166,9 132,1 — izvoz 204.968.204 499.834.000 308.264.583 150,4 61,7 Realizacija TOZD Energetika in vzdrževanje 38.121.783 56.744.250 66.896.712 175,5 117,9 Realizacija TOZD Predilnica Laško 132.473.339 209.433.250 210.267.605 158,7 100,4 Realizacija DSSS 29.861.874 49.952.500 61.453.096 205,8 123,0 Interna realizacija v TOZD in DSSS 2.337.405 — 1.715.461 73,4 — Realizacija materiala in odpadkov 178.985.421 192.600.000 319.989.097 178,8 166,2 Drugi izredni prihodki 13.729.832 8.600.000 31.294.568 227,9 363,9 CELOTNI PRIHODEK DO 1.156.750.258 1.720.032.000 1.928.526.185 166,7 112,1 — Materialno poslovni stroški 834.883.922 1.295.443.000 1.459.806.040 174,9 112,7 — Amortizacija 36.733.019 52.315.000 58.285.669 158,7 lil,4 DOHODEK DO 285.133.317 372.274.000 410.434.476 143,9 110,2 Del dohodka za DSSS 29.861.874 49.569.500 44.241.252 148,2 89.3 Za svobodno menjavo dela 24.437.111 34.929.250 42.134.570 172,4 120,6 Za dajatve po zakonu in pogodbah 22.818.379 36.429.750 17.206.348 75,4 47,2 Cisti dohodek 208.015.953 251.345.500 306.852.306 147,5 122,1 Za osebne dohodke 101.625.332 159.524.000 175.161.359 172,4 109,8 Za stanovanjsko izgradnjo 9.559.103 13.916.750 12.907.007 135,0 92,7 Za drugo skupno porabo 9.643.472 11.662.500 14.221.559 147,5 121,9 Za rezervni sklad 10.526.666 13.475.000 .14.848.657 141,1 110,2 ZA POSLOVNI SKLAD 76.661.380 52.767.250 89.713.724 117,0 170,0 — posojilo nerazvitim 12.625.729 20.717.773 164,1 — združ. SIS mater, proiz. in za ceste 16.334.144 21.700.521 132,9 — združevanje z OZD (Viskoza Ložnica, Laško) 1.882.480 — Prosta sredstva poslovnega sklada za nova osnovna in obratna sredstva 45.819.027 47.295.430 103,2 Skupno delo Rada bi povedala nekaj besed, o katerih sem pogosto sama razmišljala. Mnogokrat sem bila slabše razpoložena, pa bi me razvedrila samo ena lepa beseda. Marsikdaj sem pričakovala ali pa samo želela, da bi mi kdo rekel kaj spodbudnega, a se to, žal, ni zgodilo. Pogosto smo ljudje preveč zaverovani vase in premalo pri- sluhnemo ljudem v svoji okolici. Ne znamo in nočemo se poglobiti v sodelavce, jih razumeti in jih včasih spodbuditi s prijazno besedo ali pogledom. Prav nič nas ne stane, le malo dobre volje, če bi imeli malo več posluha za sočloveka v težavah. Skoraj vsakdo ima vča- sih službene ali osebne težave, ki jih najlaže premaga, če ima pri drugih ljudeh vsaj malo razumevanja. Pogosto je prav, da ne rečemo nepremišljenih besed, ki lahko sodelavko ali sodelavca užalijo ali celo globoko prizadenejo. Zato je potrebno raz- misliti, kako poveš svoje misli, ne pa, da takoj izbruhneš. Vsakdo izmed nas lahko prispeva k dobremu delavnemu in tovariškemu vzdušju, če ima vsaj malo hotenja in dobre volje. Želim si tudi, da bi se lahko večkrat v manjših skupinah pogovorili o drobnih, vendar pomembnih problemih in vprašanjih, ki zanimajo posameznika. Takšni delovni razgovori zbližujejo ljudi in jih spodbujajo k ustvarjalnemu razmišljanju in konstruktivnemu reševanju problemov. Kadar pride do napake pri delu, je treba raziskati vse okoliščine, ne pa takoj naprtiti krivdo posamezniku. Seveda je za napako skoraj vedno kriv človek, vendar je treba proučiti vse dejavnike, ki so vplivali na napake pri delu. To pa lahko ugotovimo samo tako, da se s človekom pogovorimo. Prav tako je treba človeku dati priznanje, kadar ga zasluži. Mnogi delavci naredijo marsikdaj več in bolje kot pa je to njihova delovna dolžnost. In prav ti dobri posamezniki bi večkrat zaslužili spodbudno besedo, kajti občasna pohvala daje človeku novo voljo za delo. Sodobni delovni ritem zahteva celega človeka, vse njegove sposobnosti in znanje. In vendar je človek pri delu najpomembnejši dejavnik. Prav delavec — človek s svojim razumom in s svojimi čustvi potrebuje toplino, ki mu jo lahko da samo drug človek — sodelavec. Prav to človeško toplino pa lahko dobimo samo od drugih ljudi in dobili jo bomo toliko, kolikor jo bomo tudi sami dajali. Delo je tisto, ki nas vse združuje. Vsakdo ima svoje mesto v združenem delu in delo vsakega posameznika je potrebno v delovnem procesu. Zato je treba vsako delo spoštovati, ga razvijati in si s skupnimi napori prizadevati, da bomo jutri bolje delali in sodelovali pri doseganju skupnih ciljev. Vida Medle Izobraževalna tema Požarna nevarnost v bivalnih in drugih individualnih prostorih Da se zaščitmo pred nastankom požara, moramo izvajati požarno preventivne ukrepe. Kako in zakaj do požara pride, smo omenili. Širjenje požara in s tem povečevanje škode pa je odvisno od urbanistične urejenosti, vrste gradbenega materiala, višine stavb ter od nevarnih področij na stanovanjsko enoto. Po urbanistični razporeditvi delimo stavbe v posamezne — individualne, vrstne in blokovne ali podobne zaprte sisteme. Čim bolj je namreč stavba samostojna in je dostop možen iz vseh strani, tem lažji je dostop za reševanje. Čim bolj pa je sistem zaprt, tem težji je dostop in možnost reševanja. Včasih si dostop sami otežkočimo z raznimi preprekami, velikokrat pa je problem v slabi cestni povezavi in razgibanosti terena. Po vrsti gradbenega materiala delimo stavbe v tri skupine. V lesene, h katerim prištevamo tudi lesno-montažne, iz opeke in betonske. Veliko stavlb je zgrajeno tudi iz vseh treh materialov. Po kvaliteti gradnje se odločimo za eno od omenjenih skupin. Lesene imajo to slabo lastnost, da rade gorijo. Gorenje pa pospešuje predvsem notranja oprema. Opečne stavbe, predvsem starejše, imajo lesene strope in leseno strešno konstrukcijo, pri novejših pa pogosto predstavlja nevarnost notranja oprema, ki naj bi zaščitila stene pred zunanjim] vplivi. Stene se oblaga z raznimi gorljivimi snovmi (stiropor, ta-pison ipd.), kar zvišuje požarno obremenitev. S stališča preventive tako nismo prida pridobili glede na lesene stavbe. Betonske stavbe so sorazmerno bolj varne. Ravno tako pa za doseganje boljše toplotne odpornosti oblagamo stene z raznimi materiali. Pri nastanku temperature pri požaru nad 400 °C (700 K) pa njihova dobra lastno upade in so take zgradbe ravno tako konstrukcijsko nevarne. Po višini delimo stavbe v pritlične — atrijske, enonadstropne in večnadstropne. Posebno večnadstropne so zelo nevarne, ker obstaja velika možnost širjenja požara vertikalno in horizontalno, za reševanje pa je potrebna že posebna oprema. Na te pogoje velikokrat nimamo posebnega vpliva, razen če smo stavbo gradili po našem načrtu. Da pa bi vendar vplivali na stopnjo požarne ogroženosti, bomo glavno skrb posvetili nevarnim področjem v stanovanju in delo v teh prostorih. Glede na stopnjo nevarnosti jih delimo: I. podstrešja II. hodniki, stopnišča in dvigala III. kleti IV. bivalni prostor V. provizoriji Prvo, kar je, bomo v vsakem prostoru poskrbeli za čim manjšo požarno obremenitev, to je, da bomo imeli na m2 površine čim manj gorljivih snovi. Največja nevarnost je na podstrešju, kjer se navadno najmanj zadržujemo. Dostikrat pa odlagamo vse tisto, kar tja ne sodi: papir, krpe, staro pohištvo ipd. Na j večja nevarnost pa je takrat, ko to šaro naložimo okrog dimnikov. Dva metra okrog naj ne bi bilo ničesar, kar je gorljivo. Na podstrehi naj bi bil prostor za kak- tudi druga gasilna sredstva (zemlja, pesek). To naj nas opozarja, da ne bomo mi tisti povzročitelji. Če kadimo, ne odmetavajmo ogorkov na listje, ampak ga ugasnimo z nogo. Če pa kurimo, izvajajmo masksi-malne preventivne ukrepe. Pri ognju bodimo skozi prisotni, ko pa želimo oditi, pokrijmo žerjavico z zemljo ali pa jo polij-mo z vodo. Le na ta način bomo očuvali naše naravno bogastvo in pljuča. Stane Istenič šno vrečo peska ali mivke in lopato. Podobno je to na hodnikih in stopniščih. Vsaka stvar, ki je v teh prostorih, ovira normalno hojo predvsem v času, ko bi do požara prišlo. Na hodnikih je prostor le za zidne hidrante in ročne gasilne aparate. V času požara pa se skušamo teh prostorov ogniti, razen, če nismo v akciji, dvigal pa sploh ne smemo uporabljati. Ti prostori so pomožni dimnik, zato se po teh prostorih ogenj, predvsem pa strupeni plini (dim) najhitreje širi. Iz teh razlogov poskrbimo, da imamo v strojnici, če imamo dvigalo, obvezno ročni gasilni aparat na CO2. Nekoliko manj nevarni so kletni prostori. V teh skrbimo, da nimamo butan-propan jeklenk, da so shranjena drva in premog suhi, kurilno olje ter druge vnetljive snovi pa shranjene po predpisih. V vseh prostorih vzdržujemo zračenje in smo pozorni na vsako spremembo temperature in nastajanje raznih plinov, če do sprememb pride, ustrezno ukrepamo. (se nadaljuje) Gozdni požari April in maj so spomladanski meseci gozdnih požarov. Preko zime se je nabralo listje im dračje, podrast pa še ni tako močna, da bi zaščitila podlago. Posebno nevarno je takrat, ko je sušno obdobje ali pa, da je področje skalnato in je malo zemlje. Potreben je samo nekdo, ki s svojo nepremišljenostjo zaneti požar. To je lahko cigareta, morda taborni ogenj, včasih pa se marsikaj zgodi, če se zažiga travo. Že vsak najmanjši ogenjček nekontrolirano preraste v požar, posebno če je prisoten tudi veter. Res je, da na ljubljanskem področju ni več toliko požarov, saj kdor se spominja nekaj let nazaj ni bilo leta, da ne bi gorelo na Šmarni gori. Sedaj se pa vse prepogosto pojavljajo na področju Katarine. Za gasilce je gozdni požar zelo neugoden. Zahteva veliko vzdržljivih ljudi, saj se navadno razširi na velika področja. Namučiti se je potrebno s prenosom vode po vzpetinah. Le redko se dogodi, da je v bližini voda, zato se včasih uporablja Naši jubilanti V prvem polletju letošnjega leta je 67 delavcev praznovalo jubilej dela v Dekorativni Veliko lepih, pa tudi težkih trenutkov je za nami. Vemo pa, da bomo le s skupnim delom in sodelovanjem kos vsem težavam, je med drugim v svojem nagovoru dejal generalni direktor Deset delavcev je doživelo v Dekorativni 30 let dela Vaška krčma vselej navduši gledalce Kdor poje, zlo ne misli Zvoki stare, domače melodije so vedno dobrodošli Programska konferenca mladinskih organizacij Na programski konferenci osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije Dekorativne, ki je bila 21, marca, smo mladi pregledali delo v preteklem letu in si zadali naloge za prihodnje leto. Glavne naloge so: — izvesti anketo med mladimi o njihovi dejavnosti v prostem času, šport, hobiji, druge interesne dejavnosti ter družbenopolitično delo. Rok: april — evidentiranje kandidatov za mladinske delovne akcije Rok: konec aprila — Športno zabavno srečanje z mladinci Predilnice Litija, ki bo letos v Dekorativni Rok: 15. junij — Položitev venca ob dnevu borca v bivšem obratu B Rok: 4. julij — Piknik mladincev Dekorativne Rok: julij in avgust — Športno tekmovanje DIKLI Rok: začetek septembra — Pohod v gore ali izvet v neznano Rok: začetek septembra — Položitev venca ob dnevu mrtvih v bivšem obratu B Rok: 1. november — Novoletna zabava — organizirali jo bodo mladinci Iskre TOZD TV Pržanj Rok: konec decembra Predvidevamo tudi naslednje stalne naloge: — sodelovanje pri športnih in kulturnih dejavnostih sindikalne organizacije — očiščevalne akcije — predlaganje mladih v vrste zveze komunistov V razpravi je bil program podprt in dopolnjen. Predvsem je potrebno v ta program vključiti tudi družbenopolitične aktivnosti. Poleg tega pa je potrebno posvetiti več pozornosti izobraževanju mladih ter na primer organizirati o stanovanjski problematiki ali po- dobnem razgovor oziroma okroglo mizo. Organizator prostočasnih dejavnosti pri OK ZSMS Ljubljana Šiška je povabil mlade, da se vključijo v delo Centra interesnih dejavnosti v Zgornji Šiški. Poudaril je tudi, da se mora osnovna organizacija bolj učinkovito povezati z občinsko konferenco. Ugotovili smo tudi, da moramo izboljšati informiranje. Te aktivnosti so uresničljive le ob sodelovanju vseh mladincev. Prepričani pa smo, da če bomo vsak po svojih močeh prispevali, bodo temu primerne tudi obresti. Vemo pa, da kjer je volja je tudi pot. Janja Hofer Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD — A Jarmila Vostri — pripravljalnica Verica Robida — tkalnica Nataša Ceglar — pripravljalnica Saša Modrijan — pripravljalnica VRNITEV IZ JLA Igor Vidmar — barvarna preje TOZD — B Franc Koštrn — šivalnica TOZD PREDILNICA LAŠKO Alojz Zikovšek — barvama DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD — A Stanko Pšak — odselitev Marija Simovič — upokojitev TOZD PREDILNICA LAŠKO Ana Dernovšek — starostna upokojitev Martina Centrih — v poskusni dobi Vinko Mačkovšek — sporazumno Gabrijela Gorišek — starostna upokojitev PREMESTITVE Marija Žinko TOZD Surova tkanina, iz pripravljalnice v pletilni co Sašo Pirc DSSS, razvojna služba v TOZD Surova tkanina DELOVNI JUBILEJI 30 let Jože Okorn Bogdan Reisp Jožica Osredkar 25 let Marija Kavšek Ana Auer Ana Štern Štefka Strok 15 let Agata Uhan Kati Smajlovič Hilda Podbevšek Terezija Lackovič 10 let Vjekoslava Balent Ismeta Mušič ROJSTVA Novica Ilič — hči Sonja Šušteršič — sin Jelica Horjak — hči Mihael Horjak ml. — hči POROKE Anita Masličič — por. Mehle Marija Gene — por. Škrinjar ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za pisno in ustno izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti, osnovni organizaciji sindikata pa za podarjeni denar namesto venca. Štefka Kranjc ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja, sindikalni organizaciji sindikata pa za podarjeni denar namesto venca. Hvala! Marija Mesarič ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Se posebej se zahvaljujem Predilnici 2 za dragoceno darilo in šopek rož, ki me bo spominjalo na radosti moje delovne dobe. Zahvaljujem se tudi delovni organizaciji Dekorativna za mi izrekli sožalje in sočustvovali z menoj ter sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Marija Soklič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se sindikalni organizaciji najlepše zahvaljujem za prejeti denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje. Marija Sotlar ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega sina se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje, osnovni organizaciji sindikata pa za podarjeni denar namesto venca. darilo. Posebno se zahvaljujem, ker iste nas sprejeli v takih težkih trenutkih, ki smo jih imeli iv »Volni« Laško. Mladi so odhajali in se po svojih zmožnostih zapolili drugje, starejši pa se nismo mogli odločiti za odhod. Zato še enkrat hvala in želim celotnemu kolektivu mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Anica DERNOVŠEK SODELUJTE S PRISPEVKI V SVOJEM GLASILU! Katarina in Alojz Rajh Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.