UETO XXXI. — Številka 47 22. novembra 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Dr. Matevž Grilc na slavnostni seji NSKS: Več samopomoči! V čast mi je danes ob tej važni obletnici naše narodne organiza-oije spregovoriti Vam nekaj besed, Pri čemer sem posebno vesel, da se nahaja med nami lepo število tistih narodnjakov, ki so pred 30 ietimi spoznali potrebo časa in ob realni oceni takratne svetovne politične situacije ustanovili NSKS. 2 grenkobo v srcu pa ugotavljamo, da je nas prav letos zapustil za vedno naš prvi predsednik dvor-hi svetnik dr. Joško Tischler, ki je tlolga leta vodil in oblikoval delo Paše organizacije, ki je posvetil vse svoje življenje slovenskemu na-rodu na Koroškem, in dosegel tudi Pajvečji uspeh z ustanovitvijo Slo-venske gimnazije v Celovcu. Dolž-Pi smo, da se ga spomnimo danes Pa tej slavnostni seji, z njim pa tudi vseh umrlih odbornikov in čla-Pov NSKS, (kratek molk). Četudi bi bilo prilično na mestu, se vendar ne bom ukvarjal s preteklostjo Paše organizacije, ampak bom skušal orisati današnjo situacijo slovenske narodne skupnosti in nakazati perspektive za bodočnost, 2opet enkrat se nahajamo v kritični, rekel bi, odločilni fazi. Politična praksa in celo verbalna stališča odločujočih politikov v deželi in državi izražajo popolno Peupoštevanje želja, potreb in pra-'dc manjšin v Avstriji. Sicer opa-■^Pio nekaj razlik med gledanjem 2vezne vlade in koroških deželnih °blasti, vendar kažejo izkušnje, da ^°nčno odločajo o teh vprašanjih Vedno le deželni faktorji, četudi je Manjšinska zaščita sigurno v bistvu v Pristojnosti dunajske vlade. Na ^eroškem se je rodil tudi usodni Mistrankarski sporazum, ki je šele °P1ogočil sklenitev zakona o narod-n'b skupinah iz leta 1976 in na tem 2akonu slonečih odredb iz leta 1977 zakonodajo torej, ki v vsakem °ziru odgovarja zahtevam skrajnih damškonacionalnih in protisloven-s|dh sil na Koroškem. ^ drugo pa prav ta sporazum Garantira, da bodo na Koroškem Odločali o našem vprašanju tudi v °doče krogi, katerih cilj je likvi-acija slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zakon o narodnih ?^uPinah, ki pogojuje pravice manj-s!ne z njenim številom, to je šte-V|i° tistih koroških Slovencev, ki ?°d vsestranskim pritiskom niso šli na kolena, pa je najboljša ^°dlaga za uresničitev tega cilja, .Sai se je v prvem naskoku posre-'lo našim nasprotnikom zbrisati tretjini dvojezičnega ozemlja n razdeliti koroške Slovence na ®ePi kategorij. Opozarjam, da je b tem zadržanju oblasti samo še brašanje časa, kdaj bodo potegnili atisti tisto črto, ki bo naznanila rpdno smrt slovenske narodne ^uPnosti v misli zakona o narod-(Dalje na 8. strani) 116 delegatov na občnem zboru NSKS: ne damo iz rok svoje usode! Radiše so bile v nedeljo v znamenju občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev. Kljub slabemu vremenu so avtomobili delegatov in članov zasedli vsak prost kotiček. Pred začetkom občnega zbora so se udeleženci zbrali v farni cerkvi na Radišah. V maši in pridigi Jožeta Ko-peiniga je bilo govora o vrlinah tudi v politiki, o odkritosti v medsebojnih odnosih. Domači župnik Jank je pozdravil občni zbor in dejstvo, da ga pričnejo z mašo. Po maši pa so delegati napolnili novi kulturni dom, ki je nastal iz bivšega farnega hleva. Dvorano so napolnili docela. S pesmijo „Pozdravljeni“ ter dvema drugima komadoma — vse zelo ubrano in na dobrem nivoju — je občni zbor pozdravil radiški moški zbor pod vodstvom Stanka Wrulicha. Na pročelju dvorane je bil napis: „Ne damo iz rok svoje usode“. Tako je občni zbor tudi potekal. Delegati, zbrani na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 18. 11. 1979, predlagamo sledečo soglasno sprejeto Resolucijo Delegati iz vseh koroških dvojezičnih občin, zbrani dne 18. 11. 1979 na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev, ugotavljamo • da kljub zagotavljanju s strani odgovornih oseb v deželi naše vprašanje v bistvenih delih člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ni rešeno; • da na zvezni ravni in s strani zvezne vlade manjka brezpogojna pripravljenost za enakopravne neposredne razgovore z manjšino; • da je slej ko prej izvenparlamentarni, nelegalni, tristrankarski sporazum edino merilo za avstrijsko manjšinsko politiko, ne pa potrebe in razvoj slovenske manjšine na Koroškem; % da za dokaz neresne avstrijske manjšinske politike v veliki meri niti nesprejemljivi minimum, leta 1976 sklenjeni zakon o narodnih skupinah (ZNS), ni izpolnjen; • da je razkosanje strnjenega slovenskega naselitvenega ozemlja na štiri volilne okraje ponovni poizkus onemogočiti slovenski narodni skupini zastopstvo v koroškem deželnem zboru, z namenom nasplošno slabiti politično moč celotne manjšine; • da so avstrijske stranke južno Koroško namenoma gospodarsko in socialno zanemarjale in zapostavljale, da bi tako na hladen način z odselitvijo in gospodarsko-socialnim pritiskom do kraja oslabile življenjsko voljo slovenske manjšine; • da so naši uspehi na gospodarskem, kulturnem in političnem področju edinole sad našega lastnega upornega dela ob politični podpori celotnega slovenskega naroda in avstrijskih somišljenikov, kajti z zadolžene avstrijske strani nismo deležni resnega pospeševanja; • da manjšine in narodi povsod po svetu in mi zahtevamo samostojno politično odločanje in avtonomijo kot edino podlago za uspešno reševanje notranjih in mednarodnih sporov; zato zahtevamo • ne glede na zakon o narodnih skupinah (ZNS) takojšnje brezpogojne, enakopravne, neposredne, stalne razgovore na zvezni ravni o uresničitvi odprtih vprašanj člena 7, o gospodarsko-socialnih vprašanjih južne Koroške in o vseh drugih vseobsež-nih problemih naše narodne skupnosti in prostora, v katerem živimo; • razgovore s koroško deželno vlado o upoštevanju slovenske manjšine kot avtonomnemu subjektu v koroški deželni ustavi in deželnih zakonih, spremembo deželnega volilnega reda v smislu manjšinskih določil ADR in Senžermenske državne pogodbe; • dejansko vključitev, vgraditev in upoštevanje slovenske manjšine v bilateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma Koroško in SR Slovenijo, in s tem v zvezi gospodarsko, kulturno in politično ukrepitev vsakega posameznega pripadnika slovenske manjšine kot celote, da bomo sposobni za enakopravni razvoj v prostoru, v katerih živimo. Občni zbor je nato izvolil odvetnika dr. Janka Tischlerja za predsednika občnega zbora. Vsega skupaj je bilo navzočih 116 delegatov, sklepčnost bi bila dana že pri 76. Delegati so prišli iz vseh občin dvojezičnega ozemlja. Prvi govor je bilo poročilo predsednika NSKS dr. Matevža Grilca. Njegova izvajanja so bila obširen lok od spomina na letos umrlega prvega in častnega predsednika NSKS dr. Joška Tischlerja — udeleženci so se ga spomnili v minuti molka — preko trenutnega stanja manjšinskih pravic vse tja do položaja po volitvah; od pogajanj z vlado pred sedmojulijsko zakonodajo do stališča do sosvetov. Dr. Grilc je posebno poudaril, da je bil sedanji zunanji minister Fahr tisti, ki je leta 1976, ko so Slovenci bili za pragmatično rešitev in celo kratko pred soglasjem s partnerji, prekinil razgovore in je nato bil uresničen diktat Heimatdiensta. Grilc je opozoril tudi na dejstvo, da v zadnji periodi ni bilo nobenih rednih kontaktov s koroško deželno vlado in je ponovno zahteval tudi pogovore z zvezno vlado. Naše vprašanje mora biti prav tako na mestu, ko gre za razgovore med Avstrijo in Jugoslavijo, manjšina mora od tega profilirati, je zaklical dr. Grilc in žel pri tem močan aplavz. Sledilo je tajniško poročilo mag. Filipa Warascha. Njegova izvajanja prinašamo na 3. strani. Nato je poročal glavni urednik NT Jože Wakounig. Omenil je ob- NSKS DNE 18. 11. 1979 Člani 00: Straja vas: Peter Millonig, Šmohor: Anton Gotthard, Škofiče: Ernst Piček, Hodiše: Miha Mothe, Dobrla vas: Jože Pasterk, Žitara vas: Peter Stern, Sele: Franci Roblek, Vrba: Janez Lesjak, Borovlje: Valentin Waldhauser, Škocijan: Franc Starc, Šentjakob v Rožu: Jože Ottowitz, Rožek: Janez Kanzian, Bek-štanj: Valentin Kargl, Celovec: dr. Janko Tischler, Djek-še: Anton Warasch, Železna Kapla: Franc Smrtnik, Galicija: Jože Urank, Pliberk: Franc Valeško, Globasnica: Štefan Gregorič, Suha: Janez Kolter, Podklošter: Franc Wutti, Žihpolje: Peter Hribernik, Šmarjeta v Rožu: Hanzi Mihor, Žrelec: Nužej Tolma-jer, Bilčovs: Milan Kropiunik, Kotmara vas: Joži Pack, Bistrica v Rožu: Bošti Malle, Velikovec: Janez Kuchling. bajanje 30-letnice NT z jubilejno številko, veliki uspeh ponatisa Po-lanškovega romana „Križ s križi“, kar najde tudi drugod posnemalce, kritično pa se je dotaknil tudi pomanjkljivosti kot npr. jezikovnih težav. Močno in ponovno je apeliral na udeležence, naj pomagajo z domačimi dopisi popestriti vsebino Našega tednika, predvsem domačo stran. Za Slovenski informacijski center je spregovoril dipl. inž. Franc Kattnig. Bilanca 30-mesečnega dela: 3000 natisnjenih strani, deloma tudi v sodelovanju z drugimi izdajatelji. Standardna dela: poročanje o primeru Warasch, zakon o narodnih skupinah (s ponovnim ponatisom) ter najnovejša — „Setev in žetev“. Sledila je diskusija. Selški delegat Marjan Olip je vprašal, zakaj NSKS ni demantiral poročil o odstopu Filipa Warascha; dr. Grilc je odgovoril, da bi s tem le še povečali špekulacije, ki pa so se ob današnjem Waraschevem poročilu razblinile in so docela prazen nič. — Bilčovski delegat Herbert Seher se je izrazil za doslednost pri samostojnem nastopanju. Glede sosvetov naj bi se našel način, kako kljub bojkotu priti do subvencij. — Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je ugotovil, da NSKS tudi ni uresničil načrtovanega šolskega odbora. Opozoril je na manjkajoče stališče osrednjih organizacij do gospodarske srednje šole; delegatom je drastično predočil nevarnost skupne šole 10-do 14-letnih za manjšinsko šolstvo. Tudi glede prijav naj bi se zgodilo več. — Bilčovski delegat Schel-lander je navezal na štiri problemske konference NSKS leta 1977 in vprašal po zaključkih v ta namen ustvarjenih komisij. Dr. Grilc je priznal, da je ta kritika upravičena in potrebna ter se o tem še ni sklepalo. — Jože Golavčnik iz 2'itare vasi se je dotaknil odnosov do ZSO in dejal, da bi si ob večji koordinaciji lahko prišparali precej denarja. — Dipl. trg. Joža Habernik je vprašal po dopisniški mreži za NT. Glede tajniške službe mag. Filipa Warascha je dejal, da je bila tajnikova odločitev pravilna, saj ta-(Nadaljevanje na 4. strani) ČLANI PREDSEDSTVA NSKS: Predsednik dr. Matevž Grilc; podpredsedniki Ignac Domej, Fridi Sabotnik, mag. Filip Warasch; osrednji tajnik Jože Wakounig; namestnik Karel Smolle; nadaljnji člani: Monika Zeichen, Nante Olip, Blaž Kordež, Sigi Kolter, dr. Franc Wutti. PAPEŽ V TURČIJO 28. novembra bo papež Janez Pavel II. potoval za tri dni v Turčijo. Obiskal bo Istanbul (Carigrad), Smirno, Efez in Ankaro. Papež se bo v Istanbulu na Fanarju srečal s patriarhom Dimitrijem I. Papadopulom, najvišjim predstavnikom grško-pravoslavne Cerkve. Že leta 1967 je obiskal papež Pavel VI. takratnega patriarha Atenagora na Fanarju. S tem korakom se je bistveno zboljšalo razmerje med Vatikanom in pravoslavjem. Janez Pavel II. je izjavil, da bo obhajal skupno z Dimitrijem praznik svetega Andreja, patrona vzhodne Cerkve. JUŽNA AFRIKA: POGAJANJA? Če je mogoče verjeti južnoafriškim časopisom, so bila pred kratkim v Pretoriji, glavnem mestu Južne Afrike, pogajanja med zastopniki dvanajstih afriških držav. Pogovarjali so se baje o gospodarskem sodelovanju. Poročil o takih pogajanjih je bilo že več, vprašanje je seveda, v koliko so resnična. Po zadnjih notranjih pretresih v Južni Afriki in zaradi svetov-nopolitične izolacije, je državna oblast začela odpravljati nečloveško rasno diskriminacijo vsaj na nekaterih področjih. Pot do enakopravnosti črnega prebivalstva pa bo verjetno še dolga. POVODNJI V JUGOSLAVIJI Dolgotrajno deževje je povzročilo v južnih predelih Jugoslavije katastrofalne poplave. Najbolj prizadeti so kraji v Makedoniji, na Kos-metu, v ožji Srbiji in v Črni gori. Uničeni so mostovi, ceste, veliko stavb je porušenih. V Črni gori so povzročili hud preplah tudi potresni sunki. Manjše poplave so bile tudi v Sloveniji, predvsem na Kočevskem, kjer je reka Rinža prestopila bregove. Tudi v severni Grčiji je zaradi poplav, po dolgem sušnem obdobju, nastala velikanska škoda. Ponekod so uničeni vsi posevki. IZRAEL — EGIPT Te dni so se Izraelci umaknili, prej kot je bilo domenjeno v mirovni pogodbi, z območja okoli samostana svete Katarine na Sinaju. To je tudi dokaz, da je sprava z Egiptom za Izraelce resna stvar. Do leta 1982 se bo Izrael umaknil s celega sinajskega polotoka. Kar se je začelo pred dvema letoma z obiskom predsednika Sadata v Izraelu, se torej nadaljuje kljub divjemu nasprotovanju nekaterih krogov in držav, ki jim ni za mir na bližnjem vzhodu. Te dni je bila v Izraelu vrsta atentatov, za katere so prevzeli odgovornost Palestinci. PARIZ: ATENTAT ARMENCEV Zadnji ponedeljek je povzročila bomba hudo škodo v predstavništvu turške letalske družbe: prizadeti sta bili tudi predstavništvi dveh drugih letalskih družb. Odgovornost je prevzela tajna vojska za osvoboditev Armenije. Že več let se vrstijo v raznih krajih napadi Armencev proti predstavništvom Turčije. Turki so namreč v številnih pokolih v prejšnjem in v našem stoletju pomorili milijone Armencev. Najhujši pokol je bil v prvi svetovni vojni. Armenci so prisegli, da ne bojo mirovali, preden ne bojo maščevali nedolžnih žrtev. Dr. Zwitter ob 30-letnici NSKS Zastopnik SZDL Slovenije čestita NSKS Dovolite mi, da Vas v imenu republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije najtopleje pozdravim. Delovanje med socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije in Vašo organizacijo se je v zadnjih letih, kot ve- ste, pomembno okrepilo. Ta zadnja leta so bila ravno leta povečanega nemško-nacionalističnega pritiska na slovensko-narodno skupnost v Avstriji in čas, ko so v Avstriji nastajali medstrankarski sporazumi in pravni predpisi, ki pomenijo poskus enostranske in samovoljne revizije pravic Slovenske in Hrvaške narodnostne skupnosti, pravic določenih v avstrijski državni pogodbi, katere sopodpisnik je tudi Jugoslavija. Odločnost celotne slovenske narodne skupnosti, da temu pritisku ne popusti, da se združena enota bojuje proti njim, je okrepila tako sodelovanje med osrednjima slovenskima organizacijama in njuno enotnost, in ta enotnost je prispevala tudi k krepitvi vezi z domovino matičnega naroda. Podpora, ki Vam jo v Vaših prizadevanjih za uresničitev pravic iz avstrijske državne pogodbe nudi socialistična federativna republika Jugoslavija, je nedoumna. Naj to ilustriram z navedbo iz zadnje od not vlade socialistične federativne republike Jugoslavije z dne 11. 11. 1976, ki je nedvomno izrazila tudi voljo vseh naših narodov in naših narodnosti. Citiram: „Socialistična federativna republika Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije ne bo sprejela — tako kot tega tudi doslej ni storila — nikakršnega omejevanja oziroma revizije jas- (Dalje na 4. strani) Dovolite mi, da v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem izrečem najprej zahvalo za povabilo naše delegacije na slavnostno sejo ob 30-letnici obstoja vaše organizacije in izrazim iskrene čestitke k temu pomembnemu jubleju. Hkrati čestitam predsedniku dr. Matevžu Grilcu in vsem ostalim odbornikom k ponovni odnosno novi izvolitvi in želim odboru mnogo uspeha pri izvajanju odgovornih in raznolikih nalog v korist obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Mislim pa, da je prav, da se zahvalim tudi vsem bivšim odbornikom, zlasti bivšemu centralnemu sekretarju mag. Filipu Waraschu, za njihov doprinos v našem skupnem prizadevanju za rešitev naših življenjskih vprašanj. Ce smem kot predsednik druge osrednje organizacije in kot človek, ki sem po svojem položaju vestno spremljal delo in razvoj današnjega jubilanta — Narodnega sveta koroških Slovencev — ves čas od njegove ustanovitve, od bolečega razhoda v začetku do peripetije in od tedaj do danes v zna- menju stalnega zbližanja, ob tem jubileju izreči tudi željo, potem tole, ki velja prav tako za nas: da moramo ob upoštevanju zgodovinskega dejstva politične diferenciacije v naših narodnih vrstah in v medsebojnem priznanju in spoštovanju tudi pri razumljivem in legitimnem zagovarjanju in uveljavljanju svojstvenih interesov lastne organizacije vedno varovati dostojanstvo, v vseh skupnih nacionalnih težnjah pa mimo vseh dejanskih ali tudi samo dozdevnih različnih pogledov kot doslej vedno iskati in najti ter proti vsem varljivim vabam in zlasti proti vsem uradnim in neuradnim nevarnim poskusom razbijanja naših vrst obvarovati in krepiti akcijsko enotnost, ki edina je garant, da končno dosežemo vsepovsod, kjer stoletja živimo, pravice, ki nam grejo po državni pogodbi in kot avtohtonemu prebivalstvu v koroški domovini, v kateri nočemo biti tujci, marveč enakopravni deželani poleg nemškega soseda. V tem smislu kličem: na iskreno in nerazdružljivo sodelovanje za dosego popolne enakopravnosti vse do zmage naprej! MWUWJWWWJWJW** - s* Resolucija solidarnosti Pouk slovenske materinščine v Ukvah v Kanalski dolini je ponovno pred velikimi težavami: sprva so vrgli iniciatorja slovenskega pouka prof. Venosija ter župnika Gariupa iz šole. Sedaj pa še dodatna šikana: v novozgrajeni šoli (s pomočjo tirolske deželne vlade) so uvedli obvezne vaje za nemščino. Ob tem času, tako so odredile oblasti, ne sme biti prostovoljnega slovenskega pouka. Tako Slovenci kakor Nemci so v Kanalski dolini manjšina; vendar se kaže, da južnotirolska manjšina nima solidarnosti z drugo manjšino. Ob tem najnovejšem aktu zatiranja slovenskega jezika so delegati NSKS na svojem občnem zboru sprejeli sledečo resolucijo: Delegati NSKS zbrani na občnem zboru dne 18. 11. 1979 smo s ogorčenjem vzeli na znanje zadržanje in ravnanje pristojnih občinskih in šolskih oblasti glede slovenskega pouka za šoloobvezne otroke v Ukvah (Ugovizza) v Kanalski dolini v videmski pokrajini. Kot pripadniki slovenskega naroda, živeči na Koroškem v Avstriji, podpiramo z vso odločnostjo protest staršev teh otrok proti nezaslišanemu ravnanju šolskih oblasti ter pričakujemo takojšnjo ugoditev vsem zahtevam za uresničitev slovenskega pouka, ker gre za eno najosnovnejših pravic v Kanalski dolini živeče slovenske narodne skupnosti. tecUtUcw Uotne-tdat - bednikov Uomentae - tednikov Uomentac - tednikov kotne BORUT SOMMEREGGER: zbdML Morda je naključje. Isti dan in ob istem času, ko so na Radišah v novem Kulturnem domu zasedali delegati na občnem zboru NSKS, je deželni glavar Wagner spet posvetil enega svojih govorov narodnostni problematiki. Ob istem času, ko so izvoljeni delegati, ki so zastopali celotno dvojezično ozemlje, izvolili svoje legitimno zastopstvo, je Wagner polemiziral o nekih „poklicnih govornikih“, ki da so se specializirali na narodnostno politiko in tako preprečujejo, da bi „prišlo do izraza pravo mnenje prizadetih“. V svoji tipični nemščini — dvomljivo čast jo slišati tudi v slovenskih(?) oddajah imamo v zadnjem času vedno večkrat — je mimo ostalih polemik spet podvomil v upravičeno zastopstvo osrednjih organizacij. Lahko bi zdaj polemizirali z deželnim glavarjem o legitimnosti osrednjih organizacij, vendar naj bo tu prostor za resne stvari. Samo to: pravo mnenje prizadetih bi bil Wagner lahko slišal v nedeljo na Radišah. Pravo mnenje prizadetih in odkrita beseda bosta najbrž tudi ostala dva znaka nedeljskega občnega zbora, kjer so delegati, ki jih ni imenovala nobena centrala, ampak so jih krajevni odbori sami določili, da zastopajo svoje občine, z vso vnemo in prizadetostjo nekoga, ki se čuti tesno povezanega z našo osrednjo organizacijo, marsikaj povedali na račun predsedstva. Če iz diskusijskih prispevkov lahko potegnemo nekaj zaključkov, potem tudi tega, da je prišel za NSKS čas, ko je treba pregledati notranjo strukturo organizacije in preveriti dejanske vzroke nefunkcionalnosti posameznih odborov. Preiti je treba iz politike reagiranja, v katero so nas silile vse tri stranke z vso brutalnostjo, v politiko agiranja, ki je svoje začetke dobila v gospodarski in drugi samopomoči. Delegati so ponovno izrazili željo po večjem sodelovanju obeh osrednjih organizacij, ki imata edini pravico, da nas zastopata, pa če to komu paše ali ne. V svojem poročilu je dosedanji osrednji tajnik omenil tako imenovane „skupne službe“ NSKS in ZSO, ki so vse drugo kot skupne, vendar bi bil čas, da najdemo skupni imenovalec, in da ne bi že delili pri otroških vrtcih na levo in desno. Razumljivo je, da je bil Filip Warasch sploh v centru pozornosti, saj so poskušali časopisi skonstruirati ob njegovem odstopu prav vse, tja do personalne krize ali celo menjanje kurza Narodnega sveta. Naš odločni „ne“ k sosvetom, k zakonu o narodnih skupnostih in naša volja, da si hočemo še naprej krojiti svojo usodo sami, je najboljši odgovor vsem, ki bi radi videli kakršnokoli menjanje politike. Da pa o nekakšni personalni krizi ne more biti govora, je potrdila izvolitev Filipa Warascha, ki bo Narodni svet odslej zastopal kot podpredsednik, potem ko je prej vse svoje sile vložil v organizacijo kot osredni tajnik. Naj še mu tudi za to delo na tem mestu zahvalimo. Z njim in novim predsedstvom, ki so ga bistveno po- mladile nove osebnosti, je zagotovljena tudi kontinuiteta dela, ki naj sloni na izkušnjah tistih osebnosti, ki so pred 30 leti ustanovile NSKS v prepričanju, da mora biti manjšina politični subjekt. Ob teh ugotovitvah naj se še ustavim pred navideznim protislovjem med politiko in kulturo. Ustanovitelji NSKS so izhajali iz tradicije, ki je spoznala, da ne moreta biti ne politika niti kultura sami sebi namen-Kot mora biti politika v službi ohranitve narodnega življa, se je kulturnoprosvetna dejavnost vsa leta podrejala istemJ cilju. Govoriti o nepolitični kulturi pa bi bilo skrajno nevarno, ker take kratkomalo ni. Taka razmišljanja so bila v ospredju pri tistih kaplanih in župnikih, ki so v začetka našega stoletja začeli ustanavljati kulturna društva, o čemer nazorno priča dokumentacija KKZ „Setev in žetev", ki jo bodo te dni predstavili javnosti. Ob teh ugotovitvah naj še dodam, da je občni zbof potrdil usmeritev, da je treba med večino iskati resnične zaveznike in se zavzemati za tesne stike z matično domO' vino. Ta načela so nenazadnje tudi del dediščine, ki smo jo prevzeli od ustanovitelja NSKS dr. Joška Tischlerja. Ko1 na vseh dosedanjih občnih zborih, je tudi v nedeljo bil° govora o Našem tedniku. To je za oblikovalce našega listo lahko znak, da je bralcem Naš tednik res pri srcu. Očitk® odtujevanja, ki naj bi nastalo med bralci na podeželju uredništvom, pa je treba vzeti resno in jih uredništvo ne t>o podcenjevalo. POPRAVEK V zadnji številki NT se nam je v komentar Boruta Som-mereggerja vnesla neljuba napaka, ki potvarja izpoved in je v protislovju s komentarjem samim. Dotični stavek bi se pravilno moral glasiti: „Danes za celotni Narodni svet ni problem sodelovanje z matično domovino“. —' Uredništvo. nož tednik Filip Warasch na občnem zboru NSKS: Iskati pot do našega človeka! Nedavno sem bral v Našem tedniku, da je naša organizacija močna dovolj, da prenese tudi kritiko. Zato mi bo na današnjem občnem zboru dovoljeno, da kritično in samokritično ocenim organizatorično delovanje naše organizacije v obdobju zadnjih treh let. Naj začnem pri resoluciji na zadnjem občnem zboru NSKS dne 15. maja 1976, ki nalaga naši organizaciji ustanovitev sosveta strokovnjakov pri osrednjem odboru in predsedstvu NSKS, na področju npr. manjšinskega prava, gospodarstva, kulture, šolstva itd. Priznati moram, da so taki odbori ostali — če — večinoma na papirju. Izvzeti je treba gospodarski odbor, ki je bil ustanovljen in tudi opravljal svoje delo v okviru svojih zmogljivosti. Prva skrb novoizvoljenega predsedstva leta 1976 je veljala preprečitvi ugotavljanja manjšine, ki je grozilo za 14. 11. 1976. Pripravili smo skupno z ZSO protestno pismo na vse zvezne poslance, informirali smo javnost na tiskovnih konferencah, prirejali smo protestne shode in zborovanja, toda preštevanje nismo mogli preprečiti. Kljub temu smo z vso vnemo organizirali bojkot preštevanja, ki je prav gotovo imel svoj vidni izraz v znani akciji selskih aktivistov, v protestnih napisnih akcijah podeželske mladine ter v organiziranem nastopu našega človeka, ko organizatorjem preštevanja niti ni uspelo našteti na Koroškem toliko „Slovencev“ kot na Dunaju. Ne smemo prezreti, da smo iskali stike tudi s politiki izven koroške in verjetno se še spomnjate, da je sprejel delegacüo koroških Slovencev 1. oktobra 1976 tudi tirolski deželni glavar Wallnöfer. Če iz današnjega vidika poskušam analizirati bojkot preštevanja mamšine, potem ugotavljam, da nam je leta 1976 v bistvu uspelo nagovoriti volilce KEL 1975 in njihove družinske člane. NEVARNI POLOŽAJ PO BOJKOTU Že na seji predsedstva 1. 12. 1976, takoj po bojkotu, sem ugotovil, da je politični položaj po bojkotu preštevanja mnogo nevarnejši od prejšnjega. Stranke bodo morale priti v konflikt s Heimatdienstom. Po dosedanjih izkušnjah pa stranke v manjšinskih zadevah ne vodijo načelne politike, marveč stalno kapitulirajo pred KHD-jem. Besede, izgovorjene leta 1976, so se torej, kakor danes vidimo, do zadnje črke uresničile. Prav bo, da v tej zvezi spregovorimo tudi o prizadevanjih naše organizacije za zadovoljivo rešitev manjšinskega vprašanja. Ni namreč slučaj, da smo do zadnjega vzdržali na pogajanjih s strankami na Dunaju, četudi se je že zelo zgodaj kazalo, da bodo naposled le spet poslušali izključno koroške stranke in s tem KHD. Tajništvo NSKS je sodelovalo pri stališčih obeh osrednjih organizacij za osnutek zakona o narodnih skupnostih in ne nazadnje tudi odločilno sooblikovalo stališče osrednjih organizacij do vprašanja sosvetov, ki je od razgovorov na Dunaju dne 31. 1. 1977 do danes v ospredju vseh kontaktov med zvezno vlado in nami. Tudi do sedaj zadnje pismo zveznega kanclerja dr. Kreiskega osrednjim organizacijam z dne 18. julija t .I. v bistvu ne vsebuje nič drugega kot željo, da bi se naše stališče do sosvetov spremenilo. Do stvarnih predlogov kancler Kreisky ni zavzel stališča, marveč je odgovoril, da je v bistvu do naših problemov zelo odprt, pač pa da bi bil sosvet pravo mesto za obravnavo obstoječih problemov. Bolj jasen je bil Kreisky do gradiščanskih Hrvatov, ki po mnenju zveznega kanclerja nimajo pravice do zaščite proti asimilaciji, če pripadniki manjšine to zahtevajo. Torej je politika zvezne vlade jasno usmerjena v podporo asimilacije in ne v njeno prepoved, kot to zahteva 5. odstavek člena 7 avstrijske državne pogodbe. V borbi proti zakonu o narodnih skupnostih, proti sosvetom in izvedbenim določilom zakona se je NSKS poslužil tudi vrste mednarodno pomembnih akcij: ob zasedanju odbora proti rasni diskriminaciji OZN na Dunaju smo organizirali skupno z ZSO mogočno demonstracijo z avtomobili na Dunaj, predali smo nekaj dni pozneje peticijo na predsednika pododbora ter na generalnega sekretarja Waldhei-ma; generalnega sekretarja Waldheima smo ob njegovem obisku na Koroškem tudi osebno obiskali, znan Vam je še pohod po dvojezični Koroški in nenazadnje naš nastop na beograjski konferenci s tiskovno konferenco za mednarodne časnikarje. Narodni svet koroških Slovencev pa je v želji za boljše odnose z avstrijskimi oblastmi navezal tudi stike z zveznim predsednikom dr. Rudolfom Kirchschlägerfem, in dosegel, da so se nekateri procesi proti slovenskim aktivistom, posebej proti selskim fantom, unikili. VOLITVE: USPEHI IN NEUSPEHI Obširno se je predsedstvo NSKS bavilo z volitvami, ki se v posebni meri tičejo nas koroških Slovencev. V obdobje od zadnjega občnega zbora padejo tri za nas merodajne volitve: volitve v kmetijsko zbornico dne 21. novembra 1976, občinske volitve dne 25. marca 1979 ter deželnozborske volitve 7. oktobra letos. Šlo bi predaleč, če bi danes poskušali podati analizo teh volitev. Kljub temu pa želim ugotoviti, da pri zadnjih deželnih volitvah nismo dosegli uspeha, na katerega smo upali. Vzroki zato so povsem pri nas samih. Mi smo tisti, ki smo v zadnjih letih premalo delali na podeželju, ki nismo iskali zadostnega stika z našimi volilci. In mi smo bili tisti, ki si nismo znali v zadostni meri razdeliti posameznih nalog. Opozoriti želim na dejstvo, da vse premalo pritegnemo k sodelovanju mlado generacijo, ki na ta način izgublja stik z nami in polagoma s slovenskim vprašanjem sploh. Tudi nisem zagovornik tiste teze, ki se glasi, da nimamo več možnosti političnega udejstvovanja ter da se je treba z vso silo vreči na kulturo. Politika in tudi kultura ne smeta biti sami sebi namen. Politično in kulturno udejstvovanje bosta služili namenu, če bosta služili ohranitvi slovenskega naroda na Koroškem. Do danes torej nismo našli prave poti do našega človeka. Vidim predvsem dve poti: 1. Na področju kulturnega ustvarjanja moramo proč od nekih manifestacij, na katerih vidimo vedno spet iste ljudi, in nazaj k izobraževalnemu delu po naših vaseh. Naj nam bodo v zgled starejši sotrudniki, ki brez velikih šol skoraj brez izjeme brezhibno berejo in pišejo v slovenski materinščini. 2. Tudi na političnem področju moramo najti več doslednega stika do našega človeka. Če izhajam iz vzrokov za rezultate zadnjih deželnih volitev, potem je gotovo bistven vzrok ta, da ni bilo potrebnega neposrednega kontakta med kandidati ter zaupniki in volilci. Vpeljati bomo morali neki sistem, npr. članarine, tako da bomo vsaj enkrat letno morali do vsakega somišljenika naše organizacije in pridobivati nove. PRI USTAVNEM SODIŠČU ISKATI PRAVICO! Z veseljem ugotavljam, da se je ob zadnjih volitvah posrečilo Koroški enotni listi razširiti svojo bazo na nekatere nemškogo-voreče prijatelje, predvsem pa je pravilna odločitev, da se delo po volitvah ne sme prenehati. Bistven korak tudi predstavlja uresničitev napovedi pred volitvami, da bomo vložili pritožbo pred avstrijskim ustavnim sod-ščem. Poleg splošnega zahtevka, naj se razveljavijo koroške deželnozborske volitve z dne 7. oktobra 1979, je pritožba pomembna predvsem iz dveh razlogov: a) Ustavno sodišče je prvič konfrontirano s problemom posamične ali kolektivne manjšinske zaščite in bo moralo odločiti, ali velja na Koroškem in Gradiščanskem avstrijska državna pogodba iz leta 1955 ali pa samo neki zakoni, ki jih je naša država sprejela na pritisk protislovenskih sil na Koroškem in mimo mednarodnih določil. b) Trdili smo, da je koroški deželni zbor razdelil Koroško na 4 volilna okrožja tako, da je samovoljno razdeljeno tudi naselitveno območje koroških Slovencev. Tudi tukaj ustavno sodišče ne bo moglo mimo ugotovitve, ali živimo na strnjenem ozemlju ali pa le v nekih na-selkih, ki jih ni treba upoštevati. VEČ RESNIČNEGA SKUPNEGA DELA! Posredno se je predsedstvo NSKS na svojih rednih sejah bavilo tudi z gospodarskimi problemi, kajti po imenovanju gospodarskega odbora po občnem zboru 1976 smo se stalno srečavali s problemi okoli razdvojenosti na dva gospodarska odbora (pri NSKS in ZSO) in s tem nefunkcionalnosti le-teh. Gospodarsko zapostavljanje koroških Slovencev je namreč slej ko prej dano in se izraža predvsem v tem, da dobiva nastanitev nekega gospodarskega projekta vedno tedaj politično ost, kadar so nosilci projekta Slovenci. Naj spomnim v tej zvezi na poskus „Gorenja“, da bi ustanovilo v Pliberku svojo podružnico ali na težave pri prevzemu tovarne celuloze v Rebrci, ko bi bilo skoraj na stotine delovnih mest brez pomisleka žrtvovanih na ljubo blodnim nemškonacionalnim idejam. Koroški Slovenci moramo dobiti zato močno lastno gospodarsko predstavnico v obliki skupnega gospodarskega odbora, ki bo kos vsem intrigam in napadom od zunaj. Ko gre za tako imenovane „skupne službe“ obeh osrednjih organizacij, ne morem mimo tega, da omenim glavne pomanjkljivosti, ki so: 1. Do danes torej ni skupnega gospodarskega odbora. 2. Glede otroških vrtcev v Celovcu in Šentprimožu do danes ni prišlo do sklepov o skupnem vzdrževanju. Saj nista otroška vrtca na voljo le „desničarskim“ ali „levičarskim“ Slovencem, zato je tudi prav, da se vsi Slovenci v enaki meri brigamo za oba otroška vrtca (močan aplavz). Skrbeti pa bomo morali tudi za prvi in najstarejši vrtec — pri šolskih sestrah v Šentjakobu! 3. Slovenski znanstveni institut je danes izključno ustanova ZSO. 4. Na področju informativne dejavnosti imamo danes tako imenovani Slovenski informacijski center ter Slovenski informacijski in dokumentacijski center, torej zopet dve organizaciji, ki naj bi skrbeli za eno in isto stvar. Apeliram na Vas, cenjeni delegati, da z vso svojo težo zahtevate od obeh osrednjih organizacij, naj v najkrajšem času najdeta skupni jezik in skupno organizacijsko obliko vsaj za zgoraj navedene dejavnosti. Na številnih sejah predsedstva NSKS (bilo jih je skupno 39) ter tudi na sejah osrednjega odbora je bilo govora še o personalnih zadevah, saj imamo danes v okviru NSKS, NT in KKZ 11 nameščencev, ter o prošnjah številnih organizacij za finančno podporo. Iz finančnih virov NSKS so v preteklih letih dobivale redno podporo na primer naslednje organizacije: Krščanska kulturna zveza, Klub slovenskih občinskih odbornikov, Koroška dijaška zveza, SAK, DSG Sele, Klub in revija mladje, Kluba slovenskih študentov na Dunaju in v Gradcu, otroški vrtec v Celovcu in otroški vrtec ter sred- nja šola za ženske poklice šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. WARASCH ZAPUŠČA SVOJE DELOVNO MESTO Delegati NSKS, člani NSKS! Ko danes po osmih letih službovanja zapuščam delovno mesto osrednjega tajnika NSKS, se prisrčno zahvalim vsem, ki so mi v teh letih — tudi ob najtežjih časih, ko sem bil v zaporu in v preiskavi — stali ob strani. V prvi vrsti velja zahvala pokojnemu dr. Tischlerju, pa tudi sedanjemu predsedniku dr. Matevžu Grilcu, ki me z njim veže odkrito prijateljstvo in seveda vsem ostalim članom predsedstva in kolegicam ter kolegom-sotrudnikom v okviru NSKS. Ne bi pa bilo poročilo tajnika popolno, če ne bi oddal poročila tudi o odnosih s pristojnimi partnerji v Sloveniji. Na občnem zboru leta 1972 smo postavili te odnose na nove, zdrave temelje. Odnosi so se odvijali in se odvijajo tudi danes na temeljih odkritega sodelovanja, prijateljstva in nevmešavanja v notranje zadeve ene ali druge strani. Vrstili so se številni obiski in kontakti, tako s predstavnki SR Slovenije kot z zastopniki zveznih organov v Beogradu. NSKŠ je našel odprta ušesa za naše probleme pri jugoslovanskem veleposlaniku na Dunaju in pri generalnem konzulu v Celovcu. Zavzetega sogovornika in odkritega prijatelja za naše probleme pa smo vedno našli v osebi predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča, ki se mu s tega mesta za to posebej zahvaljujem. SKUPEN ODBOR MANJŠINA — JUGOSLAVIJA! Zdi se mi pa primerno, dragi delegati, da naslovim na pristojne organe v Sloveniji in Jugoslaviji ponovno željo, da se ustanovi pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu poseben odbor iz pristojnih predstavnikov federacije in republik, ki so zadolženi z obravnavanjem manjšinske problematike i n koroškimi Slovenci, ki bi na občasnih sejah preverjal sprejete sklepe in predlagal nove ukrepe, ki se dajo uskladiti z jugoslovansko zunanjo politiko in našimi interesi. Taki odbori obstojajo med Dunajem in Južnim Tirolom in redno delujejo v korist prizadete manjšine. Zastopnik SZDL Slovenije čestita NSKS (Nadaljevanje z 2. strani) nih in preciznih obveznosti, ki za republiko Avstrjo izvirajo iz državne pogodbe, in ki se nanašajo na pravice in zaščito Slovenske in Hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, in se tudi ne bo odpovedala pravicam, ki jih ima na temelju tej pogodbe.“ In nadalje iz istega dokumenta: „Z namenom, da bi zares in popolnoma uresničili državno pogodbo, bo vlada socialistične federativne republike Jugoslavije izkazovala vso podporo slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstriji, da bi popolno uresničili cilje njunega pravičnega boja za doslednjo izpolnitev člena 7 državne pogodbe“ Ta nota je izrazila, da ponovim, voljo delavskega razreda Jugoslavije in vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, in ta volja in ta podpora je bila izražena tudi v nedavnem v obisku zveznega sekretarja SFRJ Josipa Vrhovca na Dunaju. Gospe in gospodje, pripravljeni smo tudi v bodoče krepiti sodelovanje z Vami, kot sestavnim delom slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem, in to na temelju vzajemnega zaupanja in spoštovanja. V tem duhu Vas še enkrat pozdravljam in Vam želim še veliko uspešnega in plodnega dela. Hvala! Resolucija za samostojnost Narodni svet koroških Slovencev podpira Klub slovenskih občinskih odbornikov ter Koroško enotno listo (KEL), tako, da bosta KEL ter KSOO v bodoče na eni strani mogla samostojno delovati, na drugi strani pa doseči enako bližino do NSKS-a ter do Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev naj se do naslednjega občnega zbora trudi v pogajanjih z ZSO, da bo ZSO do KSOO in do KEL zavzela stališče v smislu predložene resolucije in v isti meri finančno in politično podprla Klub slovenskih občinskih odbornikov in Koroško enotno listo; o teh pogajanjih naj predsedstvo sproti poroča na sehaj osrednjega odbora ter na prihodnjem občnem zboru. 116 delegatov na občnem zbora ISIS (Nadaljevanje s 1. strani) ka služba ni življenjska, kar velja tudi drugod. Omenil je pomanjkanje strokovnih in servisnih služb te še možnosti boljše konkurenčnosti Slovenske gimnazije. Glavni urednik Wakounig je odgovoril, da je mreža dopisnikov ponekod dobra, ponekod manj in apeliral na udeležence, naj dopisujejo. — Ivan Lukan iz Celovca je predlagal, naj bi volili delegati predsedstvo NSKS po posameznih funkcijah in ne po listi; nadalje samo povečanje na 9 članov predsedstva, ker bi bile drugače težke redne seje. Warasch je odvrnil, da naj bi se z 11 člani povečala baza, razen tega naj po predlogu predsedstva nameščenci ne bi bili več člani predsedstva, da bi s tem zanikali očitek, da delajo politiko le „poklicni Slovenci“. — Miha Zablatnik, Bilčovs, je dejal, da bi volitev po posameznih funkcijah bila bolj demokratična. Karel Smolle: Volitev po listah ima prednost, da vsak predsednik izbere team, s katerim naj dela. Lukan: Predsedstvo pri listi niti ne ve, kdo od delegatov se strinja s posameznimi člani predsedstva. Sledilo je glasovanje, pri katerem je dobil predlog predsedstva (volitev po listi z 11 člani) večino — 70 glasov. Po odmoru pa so ugotovili, da bi bila potrebna dvotretjinska večina, ki je ta predlog ni dosegel. Dr. Tischler je dal predlog še enkrat na glasovanje. Od 107 navzočih je glasovalo sedaj 82 za ta predlog. Še prej pa je podal Herbert Seher poročilo nadzornega odbora. Urgiral je redne seje predsedstva in osrednjega odbora, dejal je, da se predsedstvo ni bavilo s klavzurami ter poročili nadzornega odbora. Opozoril je na pomanjkljivo informacijo in izvajanje ter da je bilo premalo sestankov po vaseh in da so bile priprave na volitve prepozne. Zahteval je skladnost dela s pravili ter ureditev članstva. Razrešnici so sledile volitve. Predlagana je bila le lista bivšega predsedstva. Potem ko je bil zavrnjen predlog po tajnih volitvah, je pri odprtih volitvah glasovalo 85 od 107 delegatov za predlagano listo. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ivan Lukan, Pavel Buch in Mirko Smrečnik. Občni zbor je nato sprejel še tri resolucije ter dve k poslovniku. Katoliška prosveta v Celovcu prireja v četrtek, 29. 11. 1979, ob 19.30 v dvorani Slomškovega doma (Mohorjeva), 10.-Oktober-Straße 25, v Celovcu predavanje z barvnimi slikami g. duh. svetnika Vinka Zaletela POLJSKA — DOMOVINA NAŠEGA PAPEŽA Vsi prisrčno vabljeni! „RADIŠE V PESMI IN V SLIKI“ (Petje ob predavanju dia-slik) Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: petek, 23. 11. 1979, ob 20. uri SPD „Zvezda“ v Hodišah vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 24. 11. 1979, ob 19.30 pri SABOTNIKU na Rodi. PLES pri ŠOŠTARJU v Globasnici, v soboto, 24.11. 1979, ob 20. uri. — Prosta vstopnina. — Igrajo „Katarinski fantje“. SAK — (Slovenski atletski klub) — vabi na PLES ki bo v soboto, 1. 12. 1979, ob 20. uri pri Čimžarju v Dvorcu ob Rjav-škem jezeru (Rauscheie See). — Za veselo razpoloženje bo poskrbel „Kvintet izpod Obirja“. SJÜf SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Mßf j IZ LJUBLJANE ' GOSTUJE PRVIČ NA KOROŠKEM! SEN ZELENJAVNE NOČI v soboto, 8 decembra 1979 ob 19.30 uri v KULTURNEM DOMU v LOČAH v nedeljo, 9. decembra ob 14.30 uri v FARNI DVORANI v ŠKOCIJANU Na to izvenredno prireditev vabi Krščanska kulturna zveza (KKZ) Gostovanje v Števerjanu V nedeljo, 11. novembra 1979, sta se tamburaški ansambel iz Hodiš in moški pevski zbor „Kočna“ iz Sveč peljala v Števerjan. Čeprav je bil koncert napovedan šele ob 16. uri, so prispeli v Števerjan že ob 13.30 uri. Povabili so Korošce na dobro kosilo, nakar so se nastopajoči pripravljali za nastop. V dvorani se je zbralo lepo število poslušalcev. Najprej sta goste prisrčno pozdravili dve zastopnici tamkajšnjih organizacij. O koroških problemih (ki so slični goriškim) in o zgodovini pevskega zbora „Kočna“ iz Sveč pa je spregovoril podpredsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu dr. Janko Zerzer. Nato so tamburaši pod vodstvom Dorice Sabotnik začeli s svojim programom. Goričani so se hitro ogreli, kar je pokazal obilen aplavz. Tudi Svečani pod vodstvom Antona Feiniga so znali navdušiti Števerjance. Povezovala pa je Tat- jana Feinig, ker se je zdela potrebna razlaga koroških narodnih pesmi v rožanskem in podjunskem dialektu. Na koncu prireditve so morali tako tamburaši kot tudi pevci še nekaj dodati. Po tej dvourni prireditvi so pripravili Števerjanci v kleti kulturnega doma še mrzel bife, pri katerem ni manjkalo tudi obilo izvrstnega domačega vina, ki je pevce in tamburaše kmalu ogrel in spravil v najboljšo voljo. Ni trajalo dolgo in že so peli vsi — števerjanska mladina in Korošci — z največjim navdušenjem skupne slovenske pesmi, kakor so to: En hribček bom kupil, Sinoči je pela, Mi se imamo radi in še celo vrsto drugih. Ob četrt na osem so se začeli spravljati, zadnje Korošce pa so spravili ob kakih osmih v avtobus. Ob slovesu so si želeli vsi kmalu tako veselo svidenje, najprej na Koroškem, nato pa spet nekje na Goriškem. IVierski biro ^ dipl- inž. Goftlieb Kraschl, | inženirski konsulent za izmerjenje sodnijsko zaprisežen strokovnjak je predal z 1. novembrom 1979 svoj I MERSKI BIRO | svojemu sinu — civilni geometer dipl. inž. Gert Kraschl inženirski konsulent za izmerjenje 9020 Celovec, August-Jaksch-Str. dovoz Sponheimerstraße (ORF), tel. 85 3 81 I I Zahvaljujem se vsem prijateljem in naročnikom za izkazano zaupanje in prosim, da le-to tudi prinašate mojemu sinu! 9 * * * * ★ * H PRAVOČASNI božični nakupi zagotavljajo največjo izbiro, najboljše posvetovanje in prijetno vzdušje. Dobro nakupovati — doma nakupovati! * * * * * ★ ★★★★★★★★★ Oder mladje Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na mladinsko igro „ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK“ v nedeljo, 2. 12. 1979, ob 18. uri pri PUŠNIKU v LOČAH. Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah. Po predstavi „Odra mladje“ bo „MIKLAVŽEVANJE“ Miklavža, ki bo obdaril otroke, bodo pozdravili: Tamburaški zbor iz Loč Otroški pevski zbor Šolarji s recitacijami Starše z otroci, ter prijatelje našega društva prisrčno vabimo na ta večer! Vabilo Einladung na zum KONCERT KONZERT dekliškega pevskega zbora des Mädchenchores DEVOJKESA MÄDCHEN VON DER NERETVE (Bosna) NERETVA (Bosnien) at.rr.v.rf; okoli 1000 koncorlo» » Koc«" D?.' Jugoslawien. dne/am 2.12.1979 ob 14.30h um 14.30h v Mestni dvorani v im Rathaus-Saal in BOROVLJAH FERLACH priredilelj: Krščanska Veranstalter: Christlicher kulturna zveza Kulturverband inob19.30h und um 19.30h pri Schwartzlu v im Schwartzl-Saal in PLIBERKU BLEIBURG prireditella: KrSianska Veranstalter: Christi. Kulturverband kulturna zveza in MPZ "Podjuna”. Pliberk und der gern. Chor "Podiuna", Bleibur SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI vabijo ob svoji 20-LETNICI na SLAVNOSTNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 25. 11. 1979, ob 14.30 v dvorani Marijanišča: Pregled zgodovine SKS z diapozitivi Ansambel „Mladi mi“ ter igra „Trije tički“. „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu vabijo na lutkovno predstavo Marjana Beline „LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA“ v nedeljo, 25. 11. 1979, ob 10. uri (takoj po maši) v farni cerkvi v Šentilju. Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju. V nedeljo, 25. 11. 1979, ob 14.30 v farni dvorani v Kotmari vasi. Prireditelj: Farna igralska skupina v Kotmari vasi. NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). —• Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. - V.