492
GRISA:
HEJ, ZALILI STE MI ROŽE .
Hej, zalili ste mi rože po navadi stari dobri moji, zvesti moji sluge in vrtnari!
Kaj vam mar lic razoranih, izsušenih, velih  — kaj vam mar škropilnic zlatih in studencev belih :
Hej, zalili ste mi rože s svežimi vodami, moje lice, mojo dušo s svetlimi solzami . . .
ORISA:
PRED SV. FLORIJANOM.
r o dolgih letih sem tvoj hram pozdravil, ti ognjegasec, sveti Florijan, klobuk sem snel ponižen in skesan in z vernim srcem tvoj spomin proslavil.
Korak lahak v tujino sem zastavil, v velikih ciljev veličastni dan, brezskrbno zmeril sem življenja plan in  dobri dom in drage sem ostavil.
A vstali so viharji pred menoj in ciljev zarjo noč je prehitela, nazaj me vrgel je napor in boj.
Neznana roka me je sem privela
pred tvoj obraz: glej, človek — mučenik,
zalij mu rane blaženi svetnik! . . .
GRIŠA:
TIHO PLAVAJO.
Tih o plavajo kakor bel oblak sanje o pomladi, čez življenja mrak.
Na zelenih vejah, v rožnatih vrteh se budi življenje in ljubezni smeh .
Kedar solnce sije, mislite na nas, vrnite se k meni pesmi tisti čas!
Dobro jutro, solnce, bog daj, beli dan, zbogom, bolna lica in pogled hladan!