Poštnina plačana v gotovini Cena posameatne št. 1*50 Din <§t g V Ljubljani, dne 20. marca 1928. X leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina.................Din 40'— Polletna naročnina....................... 20'— Četrtletna naročnina..................... 10' - Za inozemstvo je dodati poštnino. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. === Oglasi po ceniku. ===== Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/L — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Treba si zapomniti I »Čirtovniičlki Glasnik« (št. 143 z dne 1. februarja t. I.) piše: Kadar gre voz v čaršiii ali v političnih strankah navzdol, t. j. ko zahtevajo upniki plačilo in dospejo roki za obveznosti v inozemstvu, »se zgane čaršija in milo toži nad državnim proračunom; ali ko začnejo volilei stokati od »dobrot« političnih ■pr e tresljajev v deželi, nalože politične stranke, ali boljše rečeno, ko posamezni politiki nimajo kam sipraviti kopo svojih in drugih napak, jo nalože brez pomisleka na hrbet državnih uslužbencev. Mar je bilo samo enkrat, da se poklicani in nepoklicani obregavaijo oib nas in da nam v čašo muk prilivajo še kapljo žolča? Kdo se ne spominja onih prvih let po vojski, ko je tudi naijvečji revček odprl trgovino na najbolj obljudeni ulici največjih mest? Kdo se ne spominja one divje tekme v razkošju! Kdo se ne .spominja barov in kabaretov in šampanjca! Kdo se ne spominja, kako malo je bilo avtomobilov po vojski, koliko pa jih je bilo do sedaj kupljenih in kdo jih je vse kupil?! Tedaj pa. ko je prišla prenasičenost, in je produkcija daleč nadkrilila koiizm; ko so zapadla plačila v inozemstvu v sp o redno s padanjem konzutna: tedaj je bil v očeli čaršije grešnik državni uslužbenec! Polomov tistih umetnih tvorb, ki so vzklile za časa inflacije, naj so krivi proračunski izdatki za osebne prejemke! Ne samo enkrat se je slišal javen protest čaršije proti velikemu proračunu za osebne izdatke. Govorilo se je, da to upropašča gospodarstvo, prešlo se je pa preko notoričnega dejistva. da vpliva bolj od proračuna državnih izdatkov na negotovost zrahljane trgovske ali obrtne hiše nekaj drugega, kar pa ni odvisno od volje države. Pozabilo se je, da plačajo gotove osebe ali obrati za vse državne davščine komaj po 15—20.000 dinarjev na leto. dočim pa trošijo za šoferja, bencin in popravila po 100.000 dinarjev. Potem pa vpijejo, da so krivi državni 'uslužbenci! Tako tudi nekateri naši politiki. Ko so z neutemeljenimi prepiri in pre-tresljaji srečno privedli notranjo situacijo do negotovosti in zavozili gospodarski voz brez potrebe v jamo, kar vse je naravna posledica prenatrpanosti z blaigom in drugimi proizvodi, se zazdi tudi njim proračun osebnih izdatkov kot nekakšno strašilo. Ko je bila povodenj, smo bili mi državni* uslužbenci po pojmovanju »nadležnih« naenkrat najbogatejši družabni sloj. Pritekli so na Pomoč poplavijencem, toda tako, da so odtrgali zanje kos kruha — nam lačnim! In ko se je sedaj v proračunu pokazal deficit, so nekateri politiki smatrali za pravično, da se luknja v proračunu zamaši s krpo iz uaše kože. Mi smo se že naučili, da nas malo cenijo, toda zelo težko se bomo privadili, da bi nas tirli žive. Borili se bomo, da prenösö odločilni faktorji svojo »pravično« namero na drug objekt! Vendar bi bilo dobro, naprositi pristojne faktorje, da nam prihranijo takšna ponižanja, rova rišem v državni službi pa priporočamo. da si zapomnijo vse te slučaje in da se čim-prej vpišejo v svoje strokovne organizacije, Iki edine jim morejo zagotoviti minimum za življenje. Odgovor na „Poslanico hišnih lastnikov Narodni skupščini“.* hišni lastniki so izdali na vse poslance Narodne skupščine predstavko, v kateri protestirajo iprdti ev. podaljšanju stanovanjskega zakona in proti previsokim davkom na hiše in zemljo. Alko bi bil ta dokument podprt z realnimi dokazi in pisan v dostojni obliki, bi ga ne omenjali. Toda, čujmo, do kakih gorostasnih trditev se povspenja in kam moti pes taco! hišni liusitniki slikajo najemnike kot gospodarsko močnejši element. Dobesedno trdijo: Najemniki sicer nimajo hiš, ker jih nočejo imeti, zato pa imajo denar, akcije, avtomobile in ves iuksiits ter živijo razkošno in razsipno. Da razsipno živimo! Skromno je število onih žen po raznih zabaviščih in plesiščih, kojih obleke ne bi prekašate svot, ki so si jih hišni lastniki odtegovali od svojih ust in tust svojih otrok, da imajo streho nad glavo in prihranek za dobo, ko bodo nesposobni za delo. Kar je najžalostnejše: ti bedni lastniki so proglašeni za ekonomično jačlje od onih, ki pirujejo vsako noč po raznih plesnih zabavali in zapravljajo tisočake pri kvartali po raznih klubih, čajankah in zakotnih krčmah. »Na vse te pavšalne trditve morejo imeti najemniki le en odgovor. Kjerkoli ima hišni lastnik stranko, ki na zgoraj opisani način razmetuje denar, pa mu ne plačuje zahtevane najemnine, jo naj tira pred pristojno sodišče. Tu ji naj dokaže razsipnost. Najemniki nimajo razloga zavzemati se za take elemente, če eksistirajo. Sodnik pa bo v tem slučaju tudi brez dvoma razsodil v prid hišnemu posestniku. Torej sodišče naj odloči v sporu za najemnino med hišnim lastnikom in najemnikom po zaslišanju obeh strank. Zakaj ne zahtevajo tega pravico- in resnicoljubni predstavi telji hišnih posestnikov ? Zakaj sc bojijo sodnijškega pravdoreka oni, ki se predstavljajo v spomenici za nedolžne žrtve razmer. postavljajo pa istočasno sledečo zahtevo: »iDa se nezasedena poslopja, odnosno stanovanja in lokali oproščajo davka, dokler se ne zasedejo.« Ha! Že iz te same zahteve spoznamo krivičnost hišnih posestnikov, ki bi najraje ipnevalili vse dajatve na ekonomično slabotnejše kroge. Radi brezštevilnih sodnijskih odpovedi se bodo izpraznila mnoga stanovanja. ker ljudje ne bodo mogli plačevati previsokih najemnin. Mansikaitera družina se bo razdražila ali se do skrajnosti utesnila, da se preživi. V dobi stanovanjske bede, kjer je danes že vsak kotiček zaseden, bodo stala po mnenju teli gospodov stanovanja prazna in davka prosta tam. kjer bodo 4 Čin nek -Društva stanova niških najemnikov v Maribor n« nam je poslala za objavo naša »Zveza«. Ta pa ni bosa.. Ali zgodba o projektu. Zadnjič so v ministrstvu za ... . ongä sklicali anketo strokovnjakov iz širne očetnjave. Šlo je za zakon o ... (ne vem več, ali je bil to »zakon o pobijanju korupcije« ali »zakon o umnem pridelovanju čevapčičev in ražnjičev«). Ko prične ministrski referent brati osnutek, se po petem paragrafu dvigne delegat iz province, češ »ta projekat smo že predlanskim zavrgli, ta ni pravi.« »Bogme, istina — pa sluga brž po pravega. Ko spet načelnik, (ali morda celo g. direktor sam) pride do 10. paragrafa, dvigne se spet drug prečanski nergač, češ, »tudi ta projekat ni pravi, lani smo ga odklonili.« In na zadnje so res našli» pravega, tistega, ki ga je referent sam izdelal. Kako naj bi se revež spoznal, sat je bil ta od leta 1921. že njegov šesti. No, sprejeli so ga, vsem je bil po godu ir» celo ministru je bil všeč. Zdaj pa pride dramatični razplet: ravno je njegova ekscelenca pomočila pero v ti n t ni k, pa vlada demisijonira. In po pravilu: kriza je, v krizi se ne dela je šel po poti svojih- peterih bratov in predhodnikov tudi ta šesti, skoraj že sprejeti projekt. Nič zato! Nič jeze, nič ogorčenja. Morda še pred 1. aprilom dobimo sedmi osnutek zakona o .. . onem, saj je nekaj kredita »za izradu zakonskih projekta« še na razpolago. Od prvega do šestega se pa načrt zakona itak ni dosti spremenil: za dva ali tri paragrafe ... To pa dokazuje, da prvi le ni bil zadosti dober in da vikši, ki vižaio in regi rajo to ubogljiv) o rajo, neprenehoma bde in skrbe za njen blagor. N. Erga. zahtevati lastniki ai nje nedosežne cene. Kaj bo posledica tega? Hišni lastnik, ki je kolikor toliko odvisen od najemnine hiše, bo pri zmernih cenah imel vse prostore zasedene ter bo plačeval davke od sipretjete najemnine. Hišni magnati ipa, ki jim ije najemnina postranska stvar, bodo imeli pri pomanjkanju stanovanj prazne hiše, ako ne najdejo strank, ki bi jim plačevale vsako ceno, naj bi bili oproščeni vseh dajatev. Iz tega vidimo, kako hočejo baš gospodarsko najjačtji prevaliti vsa davčna bre-irnena na ekonomično slabotnejše hišne lastnike in na stranke. Sicer pa si poglejmo zadevo še iz druge strani. Pred nami leži statistični izvleček, u katerega razvidi mo, kako so se zvišavali dohodki hiš v Mariboru po obratu. V 15 primerih najrazličnejših hiš v najrazličnejših ulicah mesta so se povečali dohodki: v 1 iprimenu na okroglo 12 kratni v 1 iprimenu „ 14 v 3 primerih .. 15 v 1 .primeru ,. 19 v 3 »primerih „ 20 v 1 primem .. 21 v l (primeru „ 24 v 2 primerih .. „ 25 ,, v 1 prim emu .. 31 v 1 primeru celo 40 ,, t. j. povprečno na 21-kratili iznos iz leta 1919. Posneli simo te podatke po točnih uradnih virih od preobrata - do konca 1. 1926. Iz tega sledi, da so znašali ob koncu 1. 1926 dohodi« hiš v Maribora že povprečno nad polovico zlate paritete. Z zvišanjem najemnin, ki jih diktirajo strankam hišni lastniki s 1. majem t. L, pa presegajo dohodki hiš 40-■kralni iznos iz 1. 1919 t. j. zlato pariteto. To so dejstva, ki jih kaže statistika. Gospodje hišni posestniki, ki ste obljubljali nekoč, da boste vsakega navijalca stanarine, ki se bo povzpel v svojih zahtevali nad zlato pariteto, sodnijislKo zasledovali, kje ste? Še obstojajo povsod društva hišnih posestnikov. Toda niti enega slučaja ne poznamo, da bi bilo kako društvo posredovalo pri sodniji. Poznamo- pa primere, ko je hišni lastnik odvetnik - • zvišal držav, uradniku brez lastnega premoženja stanarino od 50 predvojnih kron na 2000 f)in t. j. na štirikratmo zlato pariteto! Poznamo primere, ko zahtevajo hišni lastniki dve in večkratno zlato pariteto, toda intervencije r! Značilno pri tem jc, da zahtevajo take svote baš kapitalisti med lastniki. Posestniki, ki čuitijo sami na lastni koži težo razmer, navadno ne odirajo. S takimi se stranka običajno lahko pogodi; gorje pa najemni-kom v hišah oderuške kapitalistične internacij on ale! Proti tej so naijamnilki' že sedaj v dobi zaščite brez moči. Njih obljube so pleve, ki jih odnese vsaka -sapica. Zato morajo najemniki zahtevati, da se stanovanjska zaščita poostri talko dolgo, da bo mogel tudi najemnik izbirali med stanovanji. Upajmo, da bodo merodajni faktorji vpo-števali navedene razloge ter v državnem interesu ukrenili potrebno, da ne pride do ne-zaželjenlh dogodkov. Baš lastniki kapitalisti ovirajo rešitev stanovanjskega vprašanja, kar kaže zadosti jasno zgoraj omenjena spomenica in naravnost neznosni pritisk, ki ga proizvajajo s sodnijskimi odpovedmi. Fr. Rojec; Nevzdržne razmere. IV. Letos obhajamo desetletnico ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev v eno skupno državo. Toda bilanca tega. ujedinjenja in skupnega desetletnega vladanja je prežalost-na, ker je pri nas povsod preveč strankarske zagrizenosti in sebičnosti, a premalo pravega razumevanja za koristi, čast in bodočnost države in naroda. Imamo sicer jako drag parlament, ali dnevna poročila nam javljajo, kako se tam prepirajo naši poslanci in kako pre- hajajo strankarske vlade iz krize v krizo, malo pa čujemo o tamkajšnjem delovanju za blagor države in naroda. Zato postaja naše ljudstvo vedno bolj apatično za vse stranke in meče vse v en koš, češ, saj so vse enake. Vendar pa še hodi ob volitvah na volišča in voli one, od katerih čuti večji pritisk in pri-čalomje več osebnih koristi od njih. Priživotarili smo v deseto leto, odkar imamo skupno državo. Visoko bi se bili lahko dvignili v tem času v splošnem blagostanju in ugledu, ako bi bili imeli za ministrske predsednike može, kakor je češkoslovaški Ma-safyk in njegovi ministrski pomočniki. Lahko bi bila naša država pod vodstvom takih vzornih mož najdičnejša država v Evropi, tako pa je zdaj taka, kakršno so naredili naši nerazsodni in brezvestni političarji. Najžalost-nejiše im ‘najstrašnejše ipa je za nas to, da smo tako bogati na korupcijskih aferah in da se od izvestnih strani korupcija še vedno zagovarja in ščiti. To je rak-rana na našem državnem organizmu in dolžnost vsakega poštenega jugoslovanskega državljana je, da z vsemi svojimi močmi dela za njeno korenito iztreblijeinje. Stranka, ki se z vso odločnostjo ne bori zoper korupcijo in jo šc brani, ni poštena stranka in mora s korupcijo vred izginiti iz naše države. Temeljito pa jc treba poučiti tudi naše ljudstvo, da bo v bodočnosti vedelo, komu naj zaupa svoje glasove in da bo samo zahtevalo obračun od svojih poslancev, ako ne bodo pošteno izvrševali svojih poslanskih dolžnosti. Najboljši dokaz naših nezdravih političnih razmer je naš vsakoletni državni proračun in vodno iskanje posojila v inozemstvu. Kam zabredemo, ako bo šlo tako naprej! Država se mora vzdrževati iz lastnih sredstev in če se vzdržujejo druge revnejše, se mora tudi naša. Vedita posojila jo uničijo. Nepristransko se morajo znižati izdatki "in zvišati dohodki tam, kjer se to lahko izvede. Nasvetov jc bilo že dovolj izrečenih. Naši državni krmi-larji naj primerno in pravično skrčijo previsoke in nezaslužene dohodke v svojih vrstah in naj odstranijo iz države vsako korupcijo in strankarsko razsipavanje. Potem pa se bodo v proračunu lahko izkazali namesto primanjkljajev lepi prebitki. Ali pri nas hočejo že nekaj let kriti take primanjkljaje z reduciranjem najnižjih in najsiromašnejšili državnih nameščencev ter z zniževanjem njihovih že tako mnogo prepičlili službenih prejemkov. Pred kratkim smo čuli, da jc vladni zastopnik odklonil opustitev določbe za prevedbo poduradnikov in služiteljev v dnevničarje z izgovorom, da se morajo na ta način začeti zniževati ogromni stroški za pokojnic. Tako naj torej tudi pokojninske izdatke »reguli- sajo« najbeduejši državni uslužbenci! Ali bil ne bilo umestnejše in pravičnejše, odpraviti, neupravičene pokojnine ministrov, ki niso nP kaki državmi mamešičeinci, da se po upokojitvi oz. odslovitvi vrinejo k svojim prejšnjem poklicnim poslom in se ni bati, da bi kateri trpel pomanjkanje, ako se poprime dela. ki se ga je kot minister morda že odvadil. Naši državni krmilarii naj si vzemo za vzgled in posnemanje našega prvega jugoslovanskega kralja Petra, ki je šel med svetovno vojno v strelski jarek k preprostim vojakom, jih navduševal in se boril z njimi za domovino. Rekel jim jc: »Odvezujem vas prisege, ki ste jo prisegli meni, a opominjam vas na dolžnosti, ki jih dolgujete obrambi ogrožene domovine in naroda!« Vse vojake jc ta vilaidarjeva požrtvovalnost tako ohrabrila, da niso več mislili nase, ampak so se dalje borili kot levi za domovino. V nevarnosti* 1 je zidaj tudi naša .skupna domovina v sl od vedno večjih dolgov in vsled notranjih strankarskih prepirov. Dolžnost naših državnih krmilarjev je, da se vsaj nekoliko žrtvujejo po vzgledu svojega velikega prvega kralja Osvoboditelja in v la namen primemo »regulisajo« tudi svoje dohodke v korist države in naroda. Treba pa je tudi po željah in čuvstvih vseh dobrih in poštenih državljanov dati možnost vsem poslanskim skupinami, da sodelujejo v vladi, ker imajo vse pravico za to. Vsi strankarski privilegiji se morajo odpraviti in nad vsemi državljani po vsej državi morajo zavladati red, enakopravnost in pravičnost. To je pravi zmisel in končni smoter našega ujedinjenja in šele po izpolnitvi teli pogojev postane lahko tudi naša država močna, srečna in ugledna. Gospodom nudi krasne povišnike in obleke Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica. Najfinejši izdelek ob najnižji ceni. Iz zapiskov naše Zveze. Na 5. odborov! seji dne 5. januarja 1928 (pred občnim zborom 8. januarja 1928) jc bilo sklenjeno: 1.) da sc pozove Glavni Savez k izvedbi določb statuta sdede reorganizacije ostalilh pokrajinskih Zvez; 2.) da se udeleži Zveza po svojem tajniku g. .1. Bekšu občnega zbora ptt. uradništva v Celju -dne 6. januaiija 1928: 3.) da se Glavni Savez pozove, da skliče v januarju plenarno konferenco; 4.) da sc osvoji po g. dr. Ogrinu poslana resolucija za občrnii '»bor dne ,8. januarja 1928; 5.) dn se na strokovne svete pismeno l>0' Ameriški milišonarli. Pred nekaj leti so praznovali \ New Yorku stoletnico znamenite »Pete avenije«. Njena zgodovina le tesno združena z razvojem ameriške denarne aristokracije, ki nosi naziv »zgornjih štiristo«. Ob času, ko je »peta« šele nastajala, pred sto leti, tudi v Ameriki še nisi mogel kar čez noč postati iflilijonar in kdor je to b i, je bil pravi aristokrat. Bočim je Broadway cesta bančih zavodov, trustov in pisarn multirmlijonarjev, je bila peta avenija cesta zasebnih dvorcev milijonarskih bogatinov in jc to šc ostala. Nebotičniki bunk in delniških družb polagoma prodirajo tudi v to ple-menitaško peto avenijo, toda nekai multimilijo-narjev sc šc trdno drži v svojih palačah. Moderno le in priča o posebno dobrem okusu, če imaš ob peti aveniji svojo zasebno hišo. Svet je tu tako neznansko drag. da bi tla lahko s cekini tlakoval. In na takem kraju, zraven nebopraska s štiridesetimi nadstropji, mora imeti človek svojo lastno hišo v dve nadstropji, čisto sam zase. V petdesetih letih prošlega stolebia sta ležala nasproti sedanjega centralnega parka dva velika prazna prostora. Lastnik teh dveh zemljišč ju je nekega dne ponudil svojemu prijatelju, ki je trgoval s tobakom, za tri tisoč smotk. Tobačni kupec mu jc smehljaje se dejal: »Kaij mislite, da se ne morem drugače iznebiti svojih smotk?« Dandanes je vsak kvadratni meter tega prostora premoženje zase. Rodbina Astoriev sc ima zahvaliti za svoje bogastvo predvsem svojemu dedu, ki je kupil ob reki East River veliko sipino. Plačal jc zanjo deset tisoč dolarjev ... Zdaj stoji na tej sipini mesto Brooklyn, ncwyorSko predmestje, ki šteje dva milijona prebivalcev... » Polaganje prvega prekooceanskega kabla v petdesetih letih so proslavili z velikansko plesno svečanostjo, kjer se je zbrala vsa tedanja new-vorška »aristokracija«. Krojači v New Yorku so se že več tednov pred plesom branili novih naročil za obleke. »Dragocenosti, svila, čipke — vse je prepravljal trepetajoči odsvit plinskih svetilk. Vonj dišav in cvetlic ... Edinstven prikaz ...« so pisali tedanji poročevalci. Obenem s ceno sveta na peti aveniji so se pa tudi spremenili pojmi o blesku in razkošju. Ta kabelski ples je bil v primeri s slavnim ßradley-Martinovim plesom, ki Se ie vršil v devetdesetih letih v hotelu Waldoi f-Astoria, pravi malomestni plesni venček. Saj so samo šaljiva kotil jonska plesna darilca več veljala nego cel »kabelski ples«. Z dragocenostmi tega plesa bi bilo mogoče napolniti celo vrsto draguIjarsklh prodalialn ... Od tedaj jc preteklo trideset let in merilo se i spet bistveno spremenilo. »Watdorf - Astoria-j ustanovitelj rodbine sedanjih Astoriev, praded oh. Astor je bil doma iz. vasi Waldorf pri Heidel-ergu na Badcnskem in je nazval svoj hotel l’a voji rojstni vasi) je bil v tistih časih nujvečji in ajelegautncjši hotel vsega sveta. Pozneje s‘y rasli v New Yorku novi hotelski velikani, ki- 8-1 lOpolnoma zakrijejo: »Plaza«, »Bilmore«, »B0,1111 ylvania«, »Commodore« so razkošnejši in vS natno večji... Tudi merilo razkošja je post-^ Irugačno in razkošje samo sc ie spremenilo. Las -ie jahte in lastni aeroplani, svoj lasten ►is..., to vse spada dandanes k pojmu inultinu imarskega luksusa... , Najboljšo satiro na teli zgornjih »400« vse n1 « nenda roman Uptona Sinclairja »Metropolis*-em romanom je zvezana velikanska senzacija-Ko se je razvedelo, da piše Sinclair z življenja »400«, je izšla v -ncivvorških lS dedeča vest z debelo tiskanim naslovom: ” , Sinclair v lakajski livreji« Služabniki v Van ►eltovr vili »The Breakers« v Newportu so azkrinkali, ko si je zapisoval v beležnico. Av < -Džungle« so takoj odpustili Iz službe . . •« . Sinclair ie izjavil, da je to laž, vendar tmeriško občinstvo Še naprej verjelo, da 'n. liti nekaj resnice na- tem im to ie bila najoom •eklama za knjigo, ki bi se ie bil !c möge vabi vse organizacije; 6.) da se računski zaključki in proračuni še pred vsakim ofočniin zborom objavijo v »Našem Glasa«; 7.) da se opozori Glavni Savez, da je plenarna seja neodložljiva in da se mora na vsak način vršiti v januarju t. L; 8.) da sestavi resolucije za občni zbor 8. januarja g. dr. Stegenšek; 9.) da mora dnevni red vsakega občnega zbora sestaviti ter tajniško poročilo odobriti odbor in 10.) da ostane odbor pri prejšnji kandidatni listi, l. j. pri kandidaturi sedanjih o d h orn ik o v. ZAPISNIK 1. odborove seje z dne 13. januarja 1928. Gosp. Svetek otvori kot najstarejši odbornik odobrovo sejo. S prvo volitvijo izvoljeni 1. načelnik g. dr. Ferjančič se zahvali za izvolitev. Pri drugi volitvi je bil izvoljen g. dr. M. Paternoster za 1. načelnika. Izvolitev ostalih funkerjonarjev smo že sporočili. Za potovanja v Zvczinem interesu se določi v območju ljubljanske in mariborske oblasti dnevnica po IDO Din brez prenočišča in dnevnica po 150 Din s prenočiščem. Za potovanja izven Slovenije se določi dnevnica 250 Din ter povračilo polov čne vožnje za II. razred brzovlaka. Da se odbor kolikor mogoče izogne vsem nadaljnjim krizam, predlaga gosp. dr. Ferjančič, da se za odobrenje važnih Zvezitiih rešitev osnuje nekak posvetovalni odsek. Gosp. dir-Hočevar predlaga, naj bi se optiral v ta odsek poleg glavnih funkevjonarjev (načelnik, tajnik in blagajnik) še g. dr. Ferjančič. Oba predloga se soglasno sprejmeta. Gosp. Zupanc želi v daljšem izvajanju, naj novi odbor čintprej izvrši sklepu občnega zbora ter predvsem protestira proti 6% prispevku za pokojninski fond, proti nameravanemu 4% prispevku za bolniško zavarovanje, in proti namera-vanemtt 15% zmanjšanju draginjskih doklad. Enako naj se Zveza zavzame za brezplačno lečenje državnih nameščencev v samoupravnih bolnicah. Tajnik 13 e k š sproži vprašanje »Uradniškega doma« v Ljubljani ter prosi, da bi odbor glede akcije za postavitev tega doma končno zavzel svoje stališče. Na predlog gosp. Skulia pa se ta točka predloži na eno prihodnjih odborovih sej. (Dalje prih.) Iz strokovnih organizacij. DAVČNI URADNIKI. Občni zbor Udruženja poreskih činovnika, sekcija Ljubljana, se je vršil v nedeljo dne 11. t. m. v Celju. Zbora sc je udeležilo 68 delegatov iz vseli krajev Slovenije, ki so zastopali 141 članov. Občni zbor je otvorii predsednik g. Stanko Ribnikar, ki se je predvsem spomnil v pretečenem letu umrlih tovarišev gg. Gostiše, Praprotnika, Pirca, Križmana in Štablia. Nato je konstatira! razveseljivo dejstvo, da ie sekcija davčnih uradnikov Slovenije bržkone edina organizacija, v kateri so organizirani prav vsi davčni uradniki, tur podal nato izčrpno poročilo o delovanju sekcije v pretečenem letu. izmisliti; proučevanje zasebnega življenja »400« prav »na licu mesta« in z lastnimi očmi! Newport je intimno poletno bivališče multi-milijonarjev. Tam se noben navaden zemljan ne more naseliti. Ne da bi to kak zakon prepovedoval, temveč zato, ker so Vanderbilti. Gouldi, Astorji, Schwab!, Rockeffelerjii in drugi pokupili tam vse hiše in vso nezazidano zemljo in torej brez njihovega dovoljenja tam nihče prebivati ne more. Nekateri od njih, kakor n. pr. Carnegie, znani Pacifist In kulturni mecen, im Ford, avtomobilski kralj, sta priprosta in živita brez posebnega razkošja. drugi se pa obdajajo z bleskom arabskih pravljic. V zadnjem času se luksus skriva po palačah in jahtah; skrbno se ogibajo, da bi jfa javno razkazovali. Celo avtomobili z velikimi brušenimi stekli niso več v modi: šipe so postale manjše, voz je znotraj bolj teman in prevleke niso več presvetle — zakaj kamenje sc je navadilo, da je razbijalo ta velika stekla, če so se mogotci vozili mimo ljudi, ki jim klopi po drevoredih služijo mesto postelje ... V New por tu so multimilijonarji sami med seboj, doma, in o njihovem življenju tam listi le malo poročajo: saj so tudi listi njihova last... (Dalje prihodnjič.) Po izčrpnem referatu tajnikovem sta poročala blaganjik in nadzorni odbor. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da sekcija ni držala križem rok, temveč je uporabila vse sile za dobrobit sv oj ih članov. Po absolutoriju, katerega je po kratki debati izrekel občni zbor članom uprave, so sc izvršile volitve novega odbora, ki se je po končanem občnem zboru konstituiral tako - le: Predsednik; Jožu Bekš, I. podpredsednik: Stanko Ribnikar, II. podpredsednik: Jernej Vide n š e k, I. tajnik: Ivan M e š e k, II,. tajnik: Viko Koritnik, blagajnik: Janko Jan, člani: Mijo Fajt, Avgust M a d i 1 e, Joža Klemenčič, Franjo Št reke lj; nadzorni odbor pa: Franjo Starin, Makso Merčun in Lndovik A v š i č. Med skrutinijem so se obravnavali predlogi, ki so jih stavili deloma člani, deloma pa uprava. Prišlo je do važnih sklepov zlasti glede pogrebnega sklada, v katerega naj se sprejmejo tudi davčni izterjevalci in oni tovariši, ki so že prekoračili 50. leto, kar pa bo moral odobriti še akcijski odbor društev, ki so včlanjena v pogreb-num skladu. Več predlogov sc je tikalo vprašanja glede zboljšanja matcrijalnega iii moralnega položaja davčnih uradnikov. -Novi upravi je bilo naročeno, naj v tem pogledu vse potrebno ukrene. Pozdraviti je treba soglasen sklep, s katerim ie občni zbor ugodil prošnji /Zveze državnih nameščencev, naj člani sekcije od 1. marca t. 1. dalje prispevajo na mesec po en dinar za -gradbeni sklad »Domar državnih nameščencev, katerega namerava Zveza postaviti v Ljuhliam. V tem domu bodo imele svoje prostore razne organizacije državnih nameščencev, nastanjen bo v njem konvikt predvsem za sinove državnih nameščencev z dežele itd. Samo za cn dinar se torej zviša članarina članov sekcije. S tem činom so davčni uradniki dokazali, da pojmujejo in polagajo mnogo važnosti za skupne Interese državnih nameščencev. V svojem zaključnem govoru je novoizvoljeni predsednik g. 'Bekš obljubil, da bo skušal vzdržati organizacijo še dalje na sedanji višini ter je apeliral na iskreno podporo vseh tovarišev v odboru. Regulacija p!a£ v Nemčiji. V Nemčiji so bile plače poslednji pot regulirane v letu 1921. Ne glede na rastočo draginjo sc državnim nameščencem ni pomagalo drugače, kot parkrat s posebnimi dokladami, odnosno s trinajsto plačo. 10. svečana 1927 je zagotovil finančni minister dr. Koller, da bo izpolnil dano ob-liubo. 2. julija je bilo sporočeno, da bo predložen v avgustu ali v septembru zakonski načrt o re-gulaciii službenih -prejemkov vseh državnih nameščencev. 11. septembra ie bil ta načrt obiav-l-icn. Po tem načrtu so nižjim nameščencem prejemki povišani za 33%. povprečno za 25%. Srednjim nameščencem so se poboljšale plače za 21%, a najvišjim za 18%. Po -Cin. 01.« objavljamo pregled novih prejemkov. Pripomnimo nai še. da velja 1 marka naših 1-3.53 Din. Tabela A. Plače, ki se postopno povečavajo: Grupa 1. (Min. svetnik) 8.400 do 12.609 „ II. a. (fin. uradn.) „ 11. b. (profesorji) „ III. a. ( III. b. ( IV. a. (učitelji) IV. b. ( IV. c. ( V. a. ( V. b. ( VI. ( VII. (sekretarji) Vlil. a. ( „ ) Vlil. b. (poštni ur.) IX. ( „ „ ) X. (ekspeditorji) 1.600 XI. ( „ ) 1.500 XII. (pismonoše) 1 500 5.400 4.800 4.500 4.004 3.000 2T00 2.800 2.800 2.300 2.200 3.350 2.000 1. 00 1.700 9.600 7.800 7.800 7.000 5.700 5.000 4.200 4.200 4.200 3.500 3.400 2.700 2.700 2.600 2.400 2.200 2.100 mark letih. Najvišjo plačo se doseže po 20. službenih Tabela B. Stalne plače visokih funkcijonarjev: Grupa 1. (kancelar)..... 45.000 mark „ 2. (minister)..... 36.000 „ „ 3. (drž. podsekretar) . . 24.000 „ „ 4. (ambasador) .... 19.000 „ 5. (direkt, min.) .... 18.000 „ 6. ( „ „).... 17.000 „ „ 7. (zastop. min) .... 16.000 „ Ženske uradnice prejemajo za 10% manjše Plače kot njih kolegi moški, ki so v isti grupi. Doklade: 'Poleg osnovne plače po gornji lestvici dobivalo nameščenci še specijalne doklade in sicer: 1. Doklado za stanovanje, ki varira med 146 in 2520 Mk po grupi in kraju službovanja; 2. Za Berlin specijalni dodatek 5%; 3. družinsko doklado 21). mesečno za vsakega otroka do 21. leta. Sedaj je ta dodatek izenačen; prej je bil progrselvem po starosti otrok od 18. do 22. leta. P e n z i j e so proporcijonalno povečane kot prejemki aktivnih. Lestvica vojaških plač ima 21 grup. Poročnik dobiva 2400 do 4-000 Mk. kapetan 4800 do 6900 M.k, major 7700 do 8400, podpolkovnik, kapetan fregate, 9000 Mk itd. General in admiral dobivata po 24.000 Mk. Tudi ti nameščenci dobivajo slične doklade kot aktivni civilni uradniki. Karakterističen je protest kapitalistov im veleindustrije proti regulaciji. Ves njihov tisk opozarja na opasnost, da se bode s povečanjem plač državnih nameščencev draginja nasploh dvignila, kajti tudi delavci in drugi bodo zahtevali povečanje plač. 1 oda finančni minister je na vse te očitke odgovoril možato. Njegov govor so prinesli-skoro vsi nemški časniki. ^ — Takojšnja reforma plač naših uradnikov, ie dejal finančni minister, >e neodložljiva državna' potreba. Plače nižjih uslužbencev so 'bile že do-sedaj nezadostne in ni stari režim storil, kar je bil dolžan, kajti tudi srednji in najvišji uradniki niso shajali, če niso imeli kakšnih drugih, privatnih dohodkov. ljudska sodba o lastni državi se iormira po kvaliteti njenega uredništva. Nemško državo morajo reprezentirati presti in častni državljani, ki vi'»e svojo službo ki>t njeni predstavniki, zaveda- joč /c, da služijo splošnemu interesu. Nemški' uradnik ne sme biti v službi po milosti te ali one pohtlčne stranke. Ne sme biti amblciiozeti v sia-oem pome»« besede; časten In pošten človek mora bit:. Vidite, takega si zamišljam jaz državnega uradnika in ne. kako proži roko po napo-'-mni. j 1>reiemki su izplačujejo od I. oktobra 1927 da-lje. Finančna kontrola! Pozor' Pozor! Načrt uredbe o ustrojstvu finančne kontrole na kopnem in So-bajič in Katašič načelniku geaieralne direkcije poreza g. Pavloviču načrt uredbe, k je veieaktualen. Pripravljeni smo, da ga postopoma natisnemo v »Našem glasu«, toda samo pod pogojem, če dobimo iz te stroke dovoljno število naročnikov. Samo v Sloveniji je 1500 nameščencev pri finančni kontroli! Za sedanjih par desetin naročnikov iz je stroke že z gospodarskega stališča našega Ireta ni oportuno, da priobčimo uredbo. Kadat ho število naročnikov iz vrst fin. kontrole narastki vsaj za 200-300, bomo pričeli objavljat. načrt uredbe ter prve odtiske pošiljati na nove naročnike. Inicijativo za naročnino naj v interesu službe in »N. glasa« započne sreskj upravniki! Vestnik. Vabilo, (duozna skupina državnih cev v Murski Soboti vabi svoje člane občini zbor, ki se bo vršil v soboto dne nameščen-na redni 24. marca VOIKA tvornied čevljev Ljubljana Zahtevajte naš llustrovanl cenik, državnim nameščencem tudi na obroke. t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih Sokolske čitalnice v Murski Soboti z dnevnim redom, kakor ga navaja člen 18. v točkah 1., 2. in 3. društvenih pravil in pa razpravljanje o okrožnici »Zveze« v Ljubljani z dne 11. februarja t. L, štev. 95/28, ti-čoči se podpiranja gradbenega sklada za gradbo »Doma« v Ljubljani ter siučaljnosti. Ako bi za 8. uro sklican občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov, kakor to določa člen 12., 3. odstavek društvenih kravil. Odbor. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 15. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v saloyu restavracije pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red. 1.) Poročilo društvenega odbora. 2.) Poročilo pregledovalcev računov. 3.) Sklepanje o absolutoriju. 4.) Nadomestna volitev v odbor in sicer 7 namestnikov. 5.) Volitev dveh pregledovalcev računov. 6.) Določitev pristopnine, članarine in event. drugih prispevkov članov. 7.) Slučajni predlogi po § 13. društvenih pravil. Ako bi občni zbor ob določenem času ne.bil sklepčen, se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov. Odbor. Vabilo. Redni letni občni zbor »Nabavljalne zadruge državnih nameščencev In upokojencev v Kranju« se bo vršil dne 25. marca 19.38 ob 10. uri v gimnaziji, učna soba III. a. Dnevni red: 1.) Konstituiranje občnega zbora. 2.) Poročilo upravnega odbora o računskem zaključku za poslovno leto •1927., odobritev letne bilance. 3.) Poročilo nadzornega odbora. 4.) Razdelitev čistega dobička v smislu zadružnih pravil čl. 64. 5.) Dopolnilna volitev upravnega odbora v smislu čl. 15. 6.) Dopolnilna volitev nadzornega odbora. — Ako v določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši po členu 40. zadružnih pravil pol ure kasneje novi občni zbor, ki sme obravnavati in polnoveljavno sklepati, ne glede na število prisotnih zadružnikov. Odbor. Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928. iz sklada Ivana Rostana 20 ustanov Po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padli v boju za naše osvobojenje. Prošnje naj se pošljejo-na upravni odbor konzorcija do 30. apHIa 1928. — Prosilke naj prošnjam prilože o