Obletnice
Epistola
(Mitji Mejaku ob petindvajseti obletnici smrti)
Če, dragi Mitja, mir tvoj motim z besedo zemeljskih križpotij, je to, ker v tvoji se bližini bude na lepi čas spomini. Saj veš: bili smo dobra klapa, France, Cirila, Milan, Rapa* in ti, uspehov naših tvorec, nemirni duh, poet, govorec presenetljive elokvence, neobičajne za Slovence. Ko zrem te takega v debati o lepem stiha in srca ali v ekstazi med penati, spoznavam vedno bolj moža, ki je imel talent razkošen, a šel s sveta je neiztrošen.
Minilo je četrt stoletja od tistikrat, a tega štetja vam ni več mar. Vam vlada večnost. Nam skrb, menjave in povprečnost. A sredi stalnic in menjav ti si nam drag kot prej ostal. V tem lepem znamenju sožitja živih in mrtvih, dragi Mitja, te nagovarjam kot mejaka -soseda, ki nas onstran čaka, da ti povem, kaj časov sile, kar ni te, tu so spremenile. Predvsem: dobili smo državo, kar res je zgodovinska stvar! Zdaj jo še toplo kot za stavo
* France, Cirila, Milan, Rapa: France Vurnik, Ciril Zlobec, Ciril Stani, Milan Avguštin, Rapa Šuklje in jaz smo bili člani Literarne redakcije Radia Ljubljana pod vodstvom Mitje Mejaka.
Sodobnost 2000 I 1744
Obletnice
ponujamo Evropi v dar, a med seboj smo na vsej črti zadrti, sprti in zavrti. Na radiu, na starem valu so nove igre, nove štime, večstrankarskemu personalu pa vlada mož iz Argentine. Podobno v vladni je palači, le možu tam je mnogo težje: uhajajo mu pomagači, a ne na Rugljevo nabrežje.
Ko sva pri tem: vse boljša vina premore naša domovina, a družba draveljskega pitja** ni več za Bakhova odkritja, v gostilni naši pa se zdaj servira riž in moutaj. A brez ozira na premene še zmeraj iste so dileme: biti - ne biti, preživeti, molčati ali pesem peti. Ti si jo pel, čeprav v oceni si kritiški zatrl navdih, a tvoje Cvetje je v jeseni bilo en sam prekrasen stih. Ta kakor drugi še živijo. V njih ti, ki kličem ti adijo. Pozdravi Ceneta in Petra*** in naše mlade, vse iz spektra svetlobe padajočih zvezd, ki svetite v mrak naših cest. Z njih nas vseeno, dragi Mitja, ne kliči še v nebeške svate, naj neutrujeni od žitja živimo tu še malo zate, ki si s preskromno bero let zapustil davno nas in svet.
Tone Pavček
** Družba draveljskega pitja - širše literarno radijsko omizje v gostilni Pri Gustelnu v Dravljah. *** Pozdravi Ceneta in Petra - pesnika Cene Vipotnik in Peter Leveč.
Sodobnost 2000 I 1745