GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Leto V. - 22. V O CER O DE LA CULTURA ESLOVENA 22.XI.1958
Ameriška sodobna drama
Ameriška drama zvesto hodi vzporedno z razvojem ameriške književnosti. Književnost se še vedno išče, in išče se tudi drama. Velika imena je v našem, času dala ameriška dramatika: 0’Neil, Arthur Miller, Tennessee Willliamis. Kot blisk sta zasvetili tudi imeni Stein-becka in Sanoyana. Kakor roman, išče tudi drama meje in obod ameriški duhovnosti v sodobni literaturi. Oboje, roman in dramo, ozna-čuljeta na eni strani mladostna iromantika in drzna, izvirna silovitost na drugi strani.
V čem pa je posebnost sodobne ameriške drame? V čem je značilnost luprizoritve Kristalna menažarija? Kakor toliko sodobnih pisateljev, tako je tudi Tennessee Williams poln iskanja, analiziranja in prodiranja v človekovo podzavest. Generacija po prvi svetovni vojni ni imela svojega središča v Združenih državah; “thp lost generation — izgubljena generacija” se je iskala v Parizu. William Faulkner je svoje zadnje naj-mooneijtše delo A Fable naslonil na dogodke v Franciji in na Pariz. V delih Ernesta Hemigwaya so najmočnejši motivi v svetu izven Zdr. držav. 0’Neil se je pri iskanju izraznih sredstev naslonil na grlško antiko, Arthur Miller je najmočnejši tam, kjer je daleč od problemov ameriškega dnevnega življenja.
Velik je naper', s katerim se .sodobna literatura otresa vplivov evropskih literarnih del. Skoraj pol stoletja je nad njeno usodo ležala dediščina Sigmunda Freuda. Ni mogla mimo ameriške dramatike. Večina del Tennessee Williamsa in Arthurja Millerja nosi znake in vplive evropske psihoanalitične šole- “A Streeacar Named Desire” je bil v tej smeri najbolj izrazit, v drugih delih se je avtor Kristalne me-nažeri j e otresal teh vplivov in uspel, kadar je razgrinjal vsebino človekove usode s sredstvi poetičnega realizma.
Sodobna moderna novela, roman in drama uspevajo, kolikor so v bodbi proti Freudovi dedščini. Kakor Freud operirajo s sanjskimi motivi, toda sanje niso več diagnoza razkroja; sarije so vhod v pravljico. V sodobni ameriški literaturi je Kristalna menažerija nakazala močan odpor proti pretiravanju vrednot psihoanalize v pojmovanju diuše. Človek ni žrtev svojih bolezni, prividov ali bilanca sanjskih razlag; človek je lastnik duše, ki ima za svojo rešitev močnejša sredstva od človeških. Kristalna menažerija je šele pravljica o tem spoznanju, vendar že odpira vrata novim lepotam.
“Gledalec je prišel v dvorano, poln pričakovanja, nemiren, radoveden... in to je gledališče, to je vse! Drugo ni nič! Iz tega izhaja Vse drugo, kar se začenja razvijati na odru, kajti eder je bil že v gledalcu, v globini njegovega doživljanja; bilo je nejasno občutje. Z viška je razpolagal s seboj in se sklanjal nad praznino, da bi jo napolnil. Vso dušo je zajelo pričakovanje in nikdo se mu ne more izogniti. Vse hrapeni V‘pos’ednjo samoto in mir!
Iz notranjosti raste začaranost in človek se dviga, kakor bi bil na .robu propada, loteva se ga pijanost, navdušenje. Tedaj se je zgodilo! Ni bil nagon ali dejanje: nekdo je prišel na oder, hitro, nenadno, ali pa tudi počasi in skoraj nevidno. Vsi so ga videli, a istočasno so že vsi pozabili nase.
Ni bilo mnogo, kar se je zgodilo: samo malo si je maskiral obraz, glas je donol v drugi barvi, in čarovnija se je zgodila. Vse drvi sedaj za tem, kar se dogaja na odru. če so na odru sanje, bodo vsi zaviti vanje. Mnogi bodo pozabili nase, drugi se še trudijo ostati ll"i svojih slikah.
Ko se v dvorani osebni j az izgublja v srečno senco, se začenja doba osvdbajanja osebnosti. Uš’i smo ječi in za nas so pravi obrazi tisti, ki so na odru maskirani.
To je resnično neverjetno. Oder nam ponuja bežno sli-■ ko, privid izgubljenega raja.
L. Jouvet
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Gledališki odsek
Sobota, dne 29. novembra 1958, točno ob 20 uri v župnijski dvorani v Ramos Mejia
Tennessee Williams
KRISTALNA MENAŽERIJA Igra v dveh dejanjih Režira: Marijan Willenpart
Vstopnina: 20.—- pesov (prvih šest vrst), in 15.— pesov. Vstopnice se dobe v pisarni SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia in v Dušnopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158 od 23. nov. dalje.
SLOV. KULT. AKCIJA Gledališki odsek
Sobota dne 29. nov. 1958 točno ob 20. uri v dvorani župnišča v RamoiS Mejia
Tennessee William's KRISTALNA MENAŽERIJA Igra v dveh dejanjih
Režija in scena: Marijan Willenpart
Nastopajo kot gostje: Majda Unšič-Volovškova, Ra-dojca Kramer-šušteršičeva, Tine Debeljak ml. in Martin Kovačič.
naši večeri
OB SEDEMDESETLETNICI STANKA MAJCENA
Sezono kulturnih večerov je v soboto 8. novembra zaključil trinajsti kulturni večer, ki je bil posvečen sedemdesetletnici slovenskega pisatelja Stanka Majcena. Bil je v dvorani pri Bullrichu v okviru literarnega odseka.
Večer je začel predsednik Ruda Jurčec, ki je napovedal, da ima večer dva dela: v prvem delu predavanje dr. Tineta Debeljaka o pisatelju Stanku Majcenu, v drugem pa so bili na sporedu odlomki iz pisateljevih del.
(Predavatelj je podrobno orisal pisateljevo življenjsko pot, podal literarni obraz Majcenove osebnosti in ga označil kot najmočnejšega predstavnika v generaciji pred prvo in po prvi svetovni vojni zlalsti med sodelavci okoli Doma in sveta. Le škoda, da je potem pisatelj umolknil in je zato danes med najmanj znanimi pisatelji v naši literarni zgodovini. Sicer je krepko zastavil svoje pero v letih proti koncu druge svetovne vojne, vendar je mogla iziti samo' ena knjiga njegovih črtic, v Drami pa so dali njegovo dramo Materi. V sodobni književnosti je Majcen most med generacijo, ki je sledila Ivanu Cankarju in sodobnim literarnim rodom.
Majcenova dela so brali ga. Pavči Maček-Eile-tzeva, Tine Debeljak ml. in pisatelja: Mariborčan Zorko Simčič in Ruda Jurčec, rojak iz Slovenskih goric. Bile so recitacije pesmi in črtice od začetka do Boga rj a Meha.
Ob koncu se je predsednik zahvalil za sodelovanje vseh pri lepem razvoju letošnjih kulturnih večerov in povabjl na zadnjo prireditev v sezoni, ki bo dne 29. novembra z uprizoritvijo Tennessee Williamsa Kristalne menažerije v režiji Marijana Willenpa.rta, v župnijski dvorani v Ramos Mejia-
IZ DELAVNICE NAŠIH ČLANOV
Tercet in kvartet Finkovih. Že pred zadnjo vojno je tercet sester Finkovih z rednimi nastopi v ljubljanskem radiu vstopil v prvo vrsto naših komornih vokalnih skupin. Med okupacijo in revolucijo so njihovi nastopi v vzdušje trpljenja in strahu prinašali lepoto in pogum. Nato so v novi domovini s svojimi komornimi koncerti izpolnile vrzel, ki smo jo čutili poleg tako razvitega zborovskega petja. S tem, da se jim je pridružil brat Božidar, morejo nuditi vse možnosti od samospeva do kvarteta.
Podjetnost “Jadrana” (Gabrenja in dr.) je omogočila izhajanje plošč in se tako del njihovega programa more razširiti ,po naših domovih. (Plošče narejene v Ljubljani so seveda nedostopne). Doslej so posneli predvsem narodne pesmi. Pri njihovi interpretaciji je opozoriti na pristnost sloga: nobenih motečih manir, ki napravijo iz ljudske pesmi ali sejm-sko popevko, ali pa jo, z viška gledano, porabijo za razkazovanje izvajalcev ali prireditelja. Pri Finkovih ožive topli, zliti glasovi naravno tekoče melodično in harmonično tkivo, ki se je s preprostim besedilom zraslo v eno.
Že izdelane so plošče z naslednjimi narodnimi pesmimi v izvedbi terceta: E j vigred je to (koroška), V dolinci prijetni, Sneg za to leto. Ena ptička mi poje (zadnii dve s klavirsko spremljavo). V izvedbi kvarteta: Popotnik pridem čez goro, Kje so tiste stez:ce (s klavirsko spremljavo).
Plošči božičnih pesmi (Rajske strune, Zveličar se nam je rodil, Sveta noč) se v kratkem pridruži nova (Nocoj ne morem spati, Raduj, človek moj, Glej zvezdice božje, Na polnoči grede).
Adamičevi “Petnajst let” (kvartet) bo sledilo — upamo — še več plošč umetnih skladb.
obrazi
in obzorja
OB KRISTALNI MENAŽERIJI (Razgovor
z režiserjem Marijanom Willenpartom)
Dobil sem ga pred delavnico; čakal me je. Sedla sva kar v kavarno pri sosedu in začela. Okleval je, ali je razgovor sploh potreben, ali ne. Navajen je skromnosti in se zaveda, da je ravno v samoti največ »rečnih trenutkov. Nerad sili v ospredje... Ko sem ga vprašal, zakaj je belolas, pa še tako mlad (hotel sem na ta način, izvedeti ,razloge za njegovo zadržanost), je pohitel z ugotovitvijo, da se je že začel “beliti”, ko mu je bilo devetnajst let. Redka sreča — ne bo sivel, ko bo že bolj v letih... Odtod verjetno tista brezskrbnost in neposrednost v besedah in v obnašanju; zdrav realizem, ki kar kipi iz njegovih sodb in razmišljanj. Kakšna škoda, ’sem pomislil, da mu ni bilo dano, da bi se bil mogel stalno posvetiti teatru prav zaradi teh naravnih darov in sposobnosti. Toda že sva bila v razgovoru:
“Kdaj ste začeli s teatrom?"
“Bilo je na Viču. Lepa kopa fantov nas je bila, ki smo hoteli igrati. Iskali smo prilike in šli k skupinam, ki so nam nudile možnosti... Bil sem 17 let star, ko sem že mogel nastopiti kot režiser. “Postavil sem” na oder ljudsko igro “Mlinar in njegova hči”. Med fanti, ki so se motali po odru, je bil tudi Stane Sever. Bil je še premlad, vendar je hotel biti na deskah, če ne za drugo, pa za prenašanje kulis in ravnanje luči... Danes je Sever prvak ljubljanske Drame. S Severjem sva še pogosto sodelovala, vendar je že nastopal kot igralec in skupaj sva bodila v šolo pgi Osipu Šestu. Šest je opal ledino slovenski dramatiski vzgoji; pri njem sem opravil dveletni režiserski tečaj.
Režiral sem kaj kmalu Tavčarjevo Potok in Struga in za tem Bevkovega Kajna. Vendar sem opazil, da me je poleg režije zanimala tudi scena in večino svojih uprizoritev sem sam opremil, kakor sem tudi pri drugih režijah pomagal kot inscenator. Preizkušnja v tej smeri je bila zame uprizoritev Jurčičevega Tugomerja in Kreftovih Celjskih grofov na prostem. Režiser je postavil delo na ogromen oder in rešitev scene ni bila lahka. Vendar smo ravno s temi prireditvami želi velik uspeh in so nam jmihajali izrekat priznanje člani in režiserji iz Drame.
Seveda 'sem med tem tudi igral, bodisi na domačem odru ali pa sem hodil pomagat sosednim skupinam. Zlasti se dobro spominjam švejka, kjer ,sem igral in tudi oskrbel sceno. Z delom smo lahko bdi zadovoljni. Nismo bili dobro sprejeti
samo pri domačinki od drugod so bili odmevi ugodni
Med nas so ptp* tudi avtorji s svojimi prvenci. Tf.e nekega dne prišel Jože Voimbeif. prinesel svoje prvo delo VmiteV Letno to ni bilo njegovo prvo delci .i*6 najbrž napisal že kaj drugega Pl'J’■* in tudi za to sem pripravil sc? Kmalu nato je prišlo na krst delf,.a?skega dramatika Slučaj z ulice, j °^eniji je bilo na našem odru delo I dajano kot na na odru zagrelbšld^e.
Mal;
Večino del .smo.:041 samo po enkrat, in vendar • SIno odrekli na-
porom.	.
Iz Viča sem ^il ^ šiško in tam poiskal drug ‘dela. Za gledališko skupino ni ;J?raVega prijema, zato sem ustano,d . Q|Vno gledališče, še sedaj se rad f	večerov v
tem bajnem isvetih smo češke lutke in višek sezon^.^ega gledališča je bila uprizorite^ , eievega Fausta.
In v emigraciji L 0 Pa še vsem v spominu! Začel L ,r6zijo Vomber-garjeve Vode v lanu. Zanimivo je, kako sem iskali e-Opazoval sem ljudi (pri delu, na^ in pri jedi. Iskal sem “tipe”i, . ^ komediji! In jih povabil! MisP '*bKa ni bila slaba, ker mi je pon .lser dr. Pavlovčič prišel spaved&ij jhiam res dobro zbrano skupino 1'Vjv6 na.i nikar ne “izpustim” iz rok', ')ek dela v emigraciji v Italiji PL1;a gotovo uprizoritev Hamleta jLj ' em v Senigal-liji Režiral sem ' napravil sceno.
Ro prihodu v ,	Se ie delo
moglo nadaljeva% ej sem priliko režirati več del. ^,e b'lo najbolj osrečujoče dejstv®L ' do med njimi tudi toliko krstu1] tav slovenskih
del.”
Prišla sva že očmi prostor,
efrč- Imel
Iciihiko
sem pred
; h v lisbu
razpolagam in $e 4^ 1 trenutek, da preneseni težišč® j ^ ^ intervie-wa.
“In kdaj ste ^P^eljevanjem? Saj vem, da prmjj 0 0nčujete novo dramsko delo-
ii o t
“če bi hotel g°.j v... ®ni> bi moral. seči —kakor v®^aj. n.’	kaj
pisal

1 sem že doma pisal za od®1 l0^ja°;®bne igre. V zamejstvu pa	C1 > amo se
zbirali v Gongu 't^^gega snovali mnogo lepiPjlo j. vln nekatere tudi izvedli. Tari	da nam
je (potrebno nO^ii n °. 'd01«. Začel sem in v enem sklL];	osnutek
drame Zadnji kr3;tu ^.a j® bilo to .1. 1953. Ko -Kakci; ' 4 Je za&la z delom Slov.	m siklenila
podpirati tudi nas 1'10> sem delo
še predelal in krstna predstava je bila še isto leto v okviru Slov. kult. akcije v dvorani v Ramos Mejia.
V okviru SKA je bila isto leto izvedena tudi uprizoritev Azazela. Tudi o tem smo začeli govoriti pri Gongu, ko smo ugotavljali, da bi nam bilo treba del v stilu komornega gledališča. Nekateri so mislili, da bi v tem stilu podali samo nekatere prizore Azazela, sam sem pa bil mnenja, da naj damo Azazela v celoti. Prevzel sem to “priredbo” in jo postavil na oder. Moja priredba je bila zelo zvesta izvirniku; niti stavka nisem spremenil, le prizore sem prenašal tako, da sem potek povezal in omogočil —tako Vsaj menim— izvedbo-v okviru, ki je odgovarjal zamisli komornega podajanja. Bil je poskus. Črtal nisem nič, nič dodajal, le prestavil sem prizore...”
“In kako je z novim dramskim delom? Ali ste ga že končali? Kako radi ste mi pripovedovali o poteku 'pisanja...”
“Res je, koncept je končan. To se pravi, da je glavno delo storjeno, seveda pride sedaj še najvažnejše: podrobna izdelava. Vprašujete, kakšen naislov sem dal... Kar kratko: Čudak iz pampe... In vsebina? Čisto naša! Z nami iso prišli v Argentino tudi številni intelektualci in zanje je bil problem najtežji. Kako se bodo mogli ohraniti in najti primerno okolje in zaposlitev? Moj junak se je odločil, da odide v pampo. Kar tja nekam v sredino Argentine. Tam najde stik z novo zemljo, ugotovi, da je zemlja povsod nekako enaka in da si ljudje v bistvu niso tako različni. Ugotavlja, da živi naprej, kakor da bi bil v domovini. Nič mu ni bilo treba s sebe luščiti slovensko lupino. V Buenos Airesu pa ima sorodnike, brate, strice in tete. Po dolgem času se odloči, da jih obišče in da se snide s Slovenci tam, kjer imajo sedež vse slovenske ustanove, tam je središče vse slovenske družabne in kulturne delavnosti. Prepričan je, da so Slovenci tam ostali čisti, nedotaknjeni, ohranjeni. Toda kakšno presenečenje! Brat se je poročil sicer s Slovenko, toda kakšne nazore ima ta svakinja. In kaj počno mlajši? Kaj delajo d.vugi “javni” delavci? Ko se skuša znajti in opozarja na pravo 'slovensko miselnost, slovenske osnovne vrednote, ga začno čudno zreti in se sprašujeljO) kje jemlje take “nazore” in kje je živel teh deset let? Končno se velika večina njegovim nazorom vedno bolj čudi, mnogi ga zasmehujejo. Najbolj obzirni so še tisti, ki ugotavljajo, da je pač “čudak iz pampe”. Obrne glavnemu mestu hrbet in se vrne v svoj “slovenski” svet v pampi. Tam bo ostal zvest sam sebi, v očeh poplemenitenih slovenskih “meščanov” pa bo ostal vsaj čudak... če ne še kaj hujšega...”
Pomislil sem: saj sva v bližini Kristalne menažerije! Tam dva svetova, v novem Islovenskem delu tudi ljudje na dveh ravninah, Kako je zagrabil ljudi v .svojem delu? Kako jih je izdelal v irežiji drame ameriškega avtorja?
“Menim, da mora biti vsaka oseba svoj tip in mora tudi 'dati na oder svoj lik. Samo na ta način je možno delo dati kot celoto. Igralci naj izdelajo svoje like kot celote zase, potem bo skupna igra zadela pravo bit umetnine.
Pri Tennessee Williamsu je tokrat naloga še težja, ker iso liki izdelani zelo realistično, celota pa mora izzveneti kot moderna pravljica- Toda tega igralci ne smejo ij5"ati, občutje pravljice se mora zgraditi v gledalcih. Delo je izredno realistično pisano, poezija vsebine pa je v ozračju, ki mora kipeti iz odra.
Marsikaj nam bo moglo povedati to delo. Zlasti pa bodi važno (spoznanje, da v novi literaturi ni nič “novo” ali “moderno”, kadar je misel usmerjena v veliko ljubezen do človeka in njegovega trpljenja.”
“In v skupini imate nekatere, ki nastopajo prvič med nami?"
“Res je! In to se mi zdi zelo pravilno... Marsičesa danes ne bi bilo, če ne bi pred leti nastopila Slovenska kulturna akcija. Mnogim je omogočila delo, jim odprla vrata v hram kulturne dejavnosti- Sam vem, kaj mi je dala in koliko ji dolgujem! Najlepše se ji morem (oddolžiti pač s tem, da njene vrste pomnožim in da povečam število tistih, ki imajo radi gledališče in jim “deske odra pomenijo svet’. — Talenti slone na darovih in talentom ne bo- 'nikdo resna ovira!”
R. J.
Uglasbitev Molitve za Baragovo beatifikacijo. Prof. Geržinič je na željo odbora Južnoameriške Baragove zveze uglasbil za mešani zboir besedilo “O Bog, ki si v škofu Frideriku Baragi...” V nedeljo Kristusa Kralja je novo skladbo prvič izvedel pevski zbor Gallus.
kronika
—Gledališki odsek Slov. kult. akcije je sodeloval v nedeljo 26. oktobra pri proslavi praznika Kristusa Kralja, ki so jo priredili Slovenska katoliška akcija, Slovenska misijonska zveza in Južnoameriška Baragova zveza. Odsek je izvajal pod zaglavjem Ljubezen vse veruje, vse upa, vse prenese dramsko podobo Nikolaja Jeločnika Baragovi blagri in Guida Manacorr-da Pavlovo slovo iz trilogije Pavel iz Tarza. Nastopali so Marija Kutnar-Jeločnikova, Marjeta Smersu, Jože Rus, Maks Nose, Frido Beznik in Nikolaj Je-ločnik, ki je tudi režiral.
V glasbenem delu je bila izvajana skladba prof. Alojzija Geržiniča “Molitev za Baragovo beatifikacijo”, ki jo je izvajal Gallus.
—Družabna pravda je v nedeljo dne 2. novembra priredila svoj redni letni študijski dan. Predavali so gg. dr. Ivan Ahčin, dr. Janez Arnež in Rudolf Smersu. Podan je bil pregled gospodarskih razmer v Sloveniji; predavanje dr. Ahčina pa je podalo ideološke osnove režima. Prireditev je izredno dobro uspela.
— Gledališki odsek SKA je ponavljal Linhartovo komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi ih sicer dne 22. nov. v Ramos Mejia in 23. nov. v Lanusu.
doma in po svetu
— Maribor ima Umetnostno galerijo, kjer je v septembru 17 slikarjev razstavljalo 99 del. Vsi slikarji so iz Maribora ali okolice.
— Francoski pisatelj A. Mau-rois, znan po biografijah o Byro-nu, Shelleyu, Disraeliju, obeh Du-masih, je pred leti napisal tudi biografski roman o pisateljici Georgea Sand, ki mu je dal naslov “Lelia”. P.revod je izšel tudi pri Državni založbi Slovenije in sicer ga je oskrbel Izidor Cankar, ki pa je dal delu naslov Temno hrepenenje - Njen življenjepis.
— Pisatelj in gledališki kritik Filip Kalan-Kumbatovič je. izdal zbirko svojih esejev pod naslovom “Nemirni čas”. V enem izmed esejev se ostro izreka proti nastopu ekspresionizma na Slovenskem, ki da je s svojim poudarjanjem človeka (hesedo je ekspresionizem začel pisati z veliko začetnico, pravi Kalan) zavrl prehod v pravi humanizem revolucije na levo za celo desetletje ali še več.
— V Franciji izhaja več zbornikov o zgodovini teatra in o razvoju gledališke umetnost1:. Trije zborniki so prinesli predavanja, ki jih je imel o zgodovini slovenskega teatra in sodobnih težnjah slovenske drame na raznih kongresih v Franciji in Angliji vodja Gledališke akademije v Ljubljani Filip Kalan-Ku*rbatovič.
—• Cankarjeva založba v Ljubljani je začela izdajati serijo knjig Mala filozofska knjižmica. V zbirki bodo izšla g'avna dela svetovne filozofije, zlasti dela klasikov. Tako je izšel prevod Thomasa Moora “Utopija”, takoj nato pa delo Luciena Goldmanna “Humanistične vede in filozofija”. Knjižice imajo žepno obli'ko in služijo zlasti tistim, ki marajo prebirati knjige tudi med potovanji ali sicer izven doma.
— Na tržaški radijski postaji je prof. Martin Jevnikar dne 2. oktobra predaval v okviru oddaje Nova slovenska književnost o delu Karla Mausevja Jerčevi galjoti.
—■ Letošnjo italijansko knjižno nagrado Strega je prejel pisatelj Dino Buzzatti za knjigo 60 Rae-conti.
—- Ljubljanski reviji Knjiga 57 grozi isti konec kot reviji Beseda, ki je morala predlanskim prenehati, ker ni bila dovolj pogodi režimu. Vladni kulturni svet namreč podpira revije s posebnimi dokladami.. Reviji 57 je sedaj podporo ukinil, ker “ni povsem v skladu s političnimi in idejnimi prizadevanji vlade.” Okrog revije se je zbiral mlajši rod.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Gledališki odsek
Scibota dne 29. novembra 1958 ob 20 uri v župnijski dvorani v Ramos Mejia
Tennessee Williams
kristal
V
na menazenja
Igra v dveh dejanjih
Osebe:
Amanda, mati Laura, hči Tom, sin
Jim, zakonski kandidat
Radojca Kramer-šušteršičeva Majda Uršič-Volovškova Tine Debeljak ml.
Martin Kovačič
Godi se v St. Luiisu
Čas: sedanjost in preteklost
Režija in scena: Marijan Wi'llenpart
Vstopnina: 20,-— pesov (prvih šest vrst) in 15.—• pesov.
Vstopnice so na prodaj v pisarni SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia iin na Ramdn Falcon 4158.
ZALOŽBA SLOVESKE KULTURNE AKCIJE ZA MIKLAVŽA
Mirko Kunčič:
Gorjančev Pavlek
Mladinska povest
Slovenski bajeslovni svet je povezan z argentinskim, slovenska domovina se je približala našim malčkom v tujini — nudila pa bo knjiga užitek tudi vsem ljubiteljem slovenske pisane besede.
Opremil: I. Bukovec
Cena knjigi: (v Argentini) broš. 50,— pesov, vezana v karton 70.—, v platno 90.—- pesov.
Dobite jo lahko v pisarni SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia in na Ramon Falcon 4158.
'“GLAS” je štirinajstdnevnik. lxdaja gra Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Buenos Aires, Argentina. Ureja uredniški zbor. Tiska tiskarna "Federico Grnte”. (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320 Buenos Aires*