Dopisi. lz Žalca. (Političen shod), ki ga je tukaj sklicalo društvo »Naprej«, bil je dobro obiskan in silno zanimiv zavoljo mnogih odličnih govornikov, ki so nastopili, in sklepov, ki so se napravili. Dr. Karlovšek je vodil zborovanje jako spretno in tudi sam segel večkrat v razgovor. O državnem zboru ie poro6al gospod vitez Berks. Razjasnil je sedanje politi6ne razmere; ne boji se pa prav nič ne za Slovence in sploh za Slovane v Avstriji. Vlade so prisle, pa zopet izginile; tako se bo zgodilo tudi z zdajšnjo vlado. Vendar, dokler je dr. Režek v ministerstvu, tako dolgo se nam ni bati ničesar. Poslanec Ž i 6 k a r ie govoril o naših žalostnih gospodarskih in obrtnih razmerah; o sredstvu, kako obojemu stanu pomagati na noge; kaj so nameravale v ta namen storiti vlade ter priporočal z združenimi močmi upirati se proti navalom nemštva in lahonstva. Razpravljal je tudi vzroke sedajšnjega narodnostnega boja ter prišel do sklepa, da vseh teh bojev je krivo pomanjkanje krščanskega duha. Zato so nekrS6anske stranke v državnem zboru Slovanom najbolj strupene, med tem, ko nam je katoliški nemški centrum zagotovil narodno ravnopravnost. Gospoda dr. Sernec in dr. Dečko sta govorila o deželnem zboru Stajarskem ter dokazovala velikanske krivice, katere se godijo štajarskim Slovencem vsled tega, da smo odvisni od Gradca (Burni klici: Pro6 od Gradca!) kako bi si mogli mi pomagati s 3 miljoni goldinarjev, katere vsako leto pošiljamo v Gradec! Vsem govornikom-poslancem se je izrekla zahvala; posebej sta se pozivljala državna poslanca, najstopita v obštrukcijo, 6e bi se nameraval vpeljati nemški kot državni jezik. Govoril je nadalje g. Dragotin H r i b a r ter na podlagi Stevilk dokazal žalostno gospodarsko stanje v Avstriji. Pomagati si moramo sami, pred vsem z dobrimi kmetijskimi in obrtnimi šolami. G. Rebek je zahteval od naših državnih poslancev, naj bi posnemali Cehe z obštrukcijo ter zahtevali od vlade tiste pripomočke, katere je naSteval poslanec Ži6kar v povzdigo gospodarstva in obrtnistva. G. Zičkar mu pojasnuie, da je naSa krščanska slovanska narodna zveza smatrala kot svoj poklic, vlado pripraviti k temu, da prekliče tajne ukaze dr. Kindingerja in Štibrala proti Cehom, da se potem mir naredi v zbornici in se za6ne plodonosno delovanje. Samo v tem slu6aju se more doseči kaj vspeSnega v državnem zboru. Zahtevati: naj obštruiramo, ob enem pa naj to in ono dosežemo za naSe kmete in obrtnike, je popolnoma nemogo6e. Ravno radi tega, da bi se gospodarski in obrtni stan izboljšal, so skušali naSi poslanci Čehom pot gladiti k mirnemu delovanju v državnem zboru. V enakem smislu je govoril tudi gosp. Berks. Kmet J o š t je nagovarjal slovenske poslance, naj delujejo na to, da se Slovenci zedinimo v eno upravno celoto: Slovenijo, da postanemo mo6nejši. Se \e sprejelo z velikim odobravanjem. Učitelj gosp. Žmavc interpelira navzo6e poslance, kaj mislijo zastran šole: je-li res, da hočejo 8-letno šolsko obiskovanje skr6iti na 6 let. Dr. De6ko odgovarja, da pri takih politi6nih shodih se vendar ne bode razpravljalo o pedagogi6nih rečeh. Z veliko navdušenostjo se je sprejel nasvet g. Rebeka, naj vsi slovenski kmetje kupujejo samo le pri slovenskih trgovcih; naj pridejo vsi slovenski kmetje in mladeni6i iz celjske okolice v Celje 15. avgusta, potem bodo mogli slovenski Sokoli mirno obhajati svojo veselico. G. dr. Ravnikar prebere sestavljene resolucije, med njimi tudi eno z ozirom na govor poslanca Žičkarja, da mora že državna postava zastran kmetijskih deželnih zadrug določevati, da se mora v vsaki deželi, kjer prebiva ve6 narodov, za vsaki narod napraviti posebna deželna zadruga. Bog daj, da ta lep shod obrodi tudi mnogo dobrega sadii! Cirkovce na Dravskem poljn. (Politični shod.) Shod sklican po deželnem poslancu dr. Juiteli in državnem poslancu dr. Gregorecu bil je številno obiskan. Prvi je razložil uzroke, zakaj so slovenski poslanci prisiljeni bili deželni zbor zapustiti. Grajal je posebno deželnozborsko večino, da za kmetijski pouk pri Slovencih ni6esar ne stori in deželni denar, h kateremu tudi Slovenci dolagajo, podpira tem sovražna društva »Sudmark« in Schulverein. Drugi je poro6al o državnem zboru in pojasnil, zakaj ni mogel delovati. Češka obstrukcija je bila vsled ClaryKindingerjevih naredeb potrebna, in ker je zmagala, koristila je Slovanstvu in Avstriji. Ako bi propadla, bil bi to poraz za nas vse in zmaga nemške obštrukcije zavržena. Ker se je bati, da ne bi vlada po § 14 proglasila nemški jezik državnim jezikom, vsprejela se je jednoglasno slede6a resolucija: »Zbrani Slovenci na Ijudskem shodu v Cirkovcah pozivljajo vse jugoslovanske poslance, da hitrej ko mogoče sklenejo vzajemno izjavo in vladi naznanijo, da smatrajo proglašenje nemškega jezika državnim jezikom po § 14 kot silovito krSenie ustave in v njej po 6lanu XIX vsem narodom zajamčene jednakopravnosti, ki bi vse jugoslovanske poslance sililo stopiti v najstrogejšo opozicijo, da se vsako delovanje državnega zbora zabrani, dokler bi se dotični cesarski ukaz ne preklical«. Čast. gsp. župnik Črneušek je razložil pomen kmetijskih zadrug. Zbrani so obema poslancema izrekli najiskrenejSo zahvalo, priznanje in popolno zaupanje in sklenili v Cirkovcah osnovati kmetijsko zadrugo. Iz Eozjega. (Razne stvari.) Na predvečer sv. Cirila in Metoda, dne 6. julija bode naše bralno društvo priredilo na Mirji velikanski kres s petjem in govori. Po dovršenem slavlji bode prosta zabava v gostilni Franca Gučika. Pred nekaj dnevi imeli smo tu mal potres. Isti dan potresla nas je novica, da se prošnji tukajšnjega notarja Filafero za nameščenje v Wildon ali nemškem Landsbergu ni ugodilo, da tedaj naš notar Se ostane med nami. Tužna nam majka! Deset let j6 že ta mož tukaj slovenski kruh, a ravno tako dolgo zabi6uje slovensko besedo in mrzi sploh nas Slovence. Da bi ga nam vendar osoda enkrat odnesla in prinesla na njegovo mesto Slovenca, ki bo prijazno ob6eval z ljudmi. Sloveneem nehvaležen je tudi naš zdravnik dr. Stockera, ki se je tu do sitega najedel slovenskega kruha, a zdaj ko odhaja, zbija šale 6ez naše slovensko prebivalstvo. No, poskrbelo se bo, da njegov naslednik ne bo kak nehvaležen Nemee. Služba distriktnega zdravnika je že razpisana; oglašajo se tudi že prosilci in kmalo bodemo imeli mladega, dobrega zdravnika, upamo trdnega, zna6ajnega Slovana. Slovan namerava morda zopet postati naš sodnik dr. Gelingsheim. Kajti, čujte, naro6il se je na »Slovenski Narod« in nemara Se doživimo novo izdajo njegove svoje6asne ponesre6ene kandidature ? Toda šalo v stran! Dr. Gelingsheim je za Slovence že davno mrtev mož in ne bo vefi silil na površje. Še eno novico imam: Vitez Gosslet je našemu okrajnemu zastopu zviSal najemnino za pisarno v svoji grajš6ini. No, zdaj bo vendar naS okrajni zastop za6el misliti na nakup lastne hiše, katere za se in za okrajno hranilnico že krvavo potrebuje. Skoraj sem pozabil: NaS poStni urad dobil }e dvojezi6ni pe6at in tako tablo, tudi davkarija ima dvojezično lice, le sodnija nosi še samo-nemSko uradno tablo. Ali se bodete gosp. sodnik oaorda sedaj s pomoSjo >Slov. Naroda« navdušili za dvojezi6no tablo ? Bomo videli! Iz CeloTca. Dne 21. junija so priredili celovški slovenski bogoslovci v spomin stoletnice rojstva A. M. Sloinšeka prelepo slovesnost, katere se je vdeležilo zelo veliko Stevilo koroSkih Slovencev iz mesta in dežele, med njimi starosta koroških duhovnikov, mil. prošt tinjski Lovro Serajnik. Udeležila sta se slavnosti tudi dva benečanska Slovenca, kapelana iz videmske okolice. Vdeležilo se je slavnosti tudi ravnateljstvo in profesorji bogoslovski, dasi ne razumejo slovenskega jezika. Vse to6ke so se izvršile — rekel bi — druga bolj dovrSena od druge. Gosp. Fr. Cukala je imel slavnostni govor »Šole po Slomšekovih nazorih.« Priznati se mora govorniku, da je svojo nalogo rešil v vsestransko zadovoljnost mnogobrojnih poslušalcev; dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo govoru, ie najboljša priča o tem. Istotako mojstersko in živim 6utom je deklamoval gosp. Iv. Horbok Gregor6ičevo >Blagovestnikom.» Pevske to6ke so se izvajale jako izborno, zlasti }e vzbujal pozornost dvospev gg. Iv. ArnuSa in V. Polianca »Soln6ni vzhod« (Zajc), katera je spremljal Čeh Al. Mergl, katerega slednjega smo občudovali tudi nekaj minut pozneje, ko je igral na jedno struno tužno melodijo >Bosanskega goslarja bera6a«. Najve6jo po- vornost pa so vzbudili tamburaši, kateri so prvokrat nastopili pri tej slavnosti. PosluSalci so strme poslušali krasne glasove tamburic. Za marsikaterega je bila ta godba pač čisto nova, sai je to na Koroškem prvi tamburaški zbor. »Kaj takšnega še pa nismo sliSali«, so se pogovarjali gostje, in najrajši bi vzeli tamburaše kar s sabo. To pač dokazuie, da so tamburaši vse to6ke spretno izvajali v občno zadovoljnost. Slavnost se je zaklju6ila s cesarsko pesnijo, katero so vdarjali tamburaši. Tako so celovški bogoslovci hvaležno obhajali spomin velikega in zaslužnega moža, ki se je ravno v tem bogoslovju šolal in deloval pozneje kot izboren špiritual.