IZKUŠNJE IZ PRAKSE #65 Sonja Bregar Mazzini in Tatjana Kreč, Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana IZKUŠNJE S FORMATIVNIM SPREMLJANJEM ZNANJA PRI POUKU ZGODOVINE Sonja: S formativnim spremljanjem znanja sem se prvič srečala leta 2001, ko sem bila vključena v projekt Refleksivna edukacija (portfolio), ki ga je vodila dr. Sonja Sentočnik. Od takrat dalje bolj ali manj načrtno in sistematično ves čas vnašam posamezne elemente formativnega spremljanja v pouk zgodovine ter domovinske in državljanske kulture in etike. Najpogosteje se odločam za povratno informacijo, samorefleksijo učencev ter različna orodja spremljanja, kot so čekliste in kriteriji uspešnosti. Slednje smo v veliki meri snovali tudi na študijskih skupinah za zgodovino. S projektom CIDREE AFL pa sem prek skupnih srečanj, ki so vključevala predstavitve teoretičnih izhodišč formativnega spremljanja ter predstavitev primerov dobrih praks slovenskih in škotskih učiteljev, dopolnila svoje razumevanje formativnega spremljanja in dobila celovit pogled na prepletenost posameznih elementov formativnega spremljanja. K slednjemu je veliko pripomoglo tudi sočasno sodelovanje v projektu EUfolio, katerega sestavni del je tudi formativno spremljanje. Tatjana: S formativnim spremljanjem sem se srečala pozneje kot kolegica Sonja. Določene elemente FS sem v glas PRAKSE (Tatjana Kreč) Predmet: zgodovina Razred: 7. razred Tema: Prve civilizacije, izbirna tema Tematski sklop: Stara Indija, Kitajska in Amerika Cilji: a) Vsebinski Učenci: razložijo pogoje za nastanek civilizacij Indije, Kitajske in Amerike, • razložijo dosežke teh civilizacij, opišejo značilnosti arhitekture, znanosti in umetnosti stare Indije, Kitajske in Amerike. b) Procesni Učenci razvijejo veščine dela z viri: znajo pokazati na zemljevidu območja in reke, kjer pouk zgodovine že vpeljevala, vendar brez načrtnosti in sistematičnosti. Vključitev v projekt AFL mi je omogočila nove razsežnosti pouka, v katerem je središče dogajanja učenec. Namen formativnega spremljanja je aktivnejše vključevanje učencev v pouk. Z načrtnim in bolj sistematičnim vpeljevanjem formativnega spremljanja želim doseči, da učenci spoznavajo svoja močna področja, da postanejo bolj samokritični do svojega dela, predvsem pa uspešnejši. Seveda pa sem prišla do spoznanja, da moram spreminjati tudi svojo ustaljeno pedagoško prakso. V veliko pomoč so mi primeri dobre prakse, s katerimi sem se srečala pri samem projektu AFL. Tudi izkušnje kolegice Sonje so mi omogočile vpeljevanje elementov formativnega spremljanja. V nadaljevanju bom predstavila primer učne priprave z opisnimi kriteriji za ocenjevanje samostojnega izdelka učencev. Opisne kriterije sem določila skupaj z učenci. Elemente formativnega spremljanja sem izvedla pri učni snovi Stare civilizacije Azije in Amerike v sedmem razredu. Tematski sklop sem izvedla tudi s pomočjo novega učnega okolja eListovnika (Mahara). so se razvile prve civilizacije stare Indije, Kitajske in Amerike, ter s tem razvijejo spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, na podlagi pisnih virov znajo oblikovati kratek povzetek, ki označuje obdobje civilizacij Indije, Kitajske in Amerike. c) Odnosni Učenci: pojasnijo pomen dosežkov stare Indije, Kitajske in Amerike za poznejša zgodovinska obdobja, razvijejo pozitiven odnos do ohranjanja in varovanja naravne in kulturne dediščine stare Indije, Kitajske in Amerike. V sprotni pripravi na učni sklop so razvidne aktivnosti učencev. Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina uporabi različne zgodovinske vire, s pomočjo katerih naredi zahtevane naloge, razvidne na delovnem listu. 5-6 - 2014 - XLV #66 ..,.KUŠNJE IZ PRAKSE Tabela: Shema tematske priprave Učni cilji, Naloge/dejavnosti Dejavnosti učitelja Orodja Metode in oblike, Pričakovani veščine za učencev organiziranje rezultati/dosežki/ 21. stoletje dokazila učenja Aktiviranje Izpišejo ključne V uvodnem delu V eListovniku, Metoda uporabe Oblikujejo predznanja besede, ki se podam učencem v skupini za novih tehnologij turistični Učenci v uvodnem nanašajo na navodila za delo. zgodovino, v (eListovnik), delo prospekt za svojo delu ure preberejo pomen dosežkov Predstavim njihove rubriki Forum z viri, skupinska nalogo. besedilo v Indije, Kitajske in naloge in skupaj razpravljajo oblika dela, metoda Pripravijo učbeniku, ki se Amerike. oblikujemo opisne o turističnih pogovora in PowerPoint za nanaša na njihovo kriterije. prospektih razprave. predstavitev svoje nalogo. Učenci so posameznih naloge. razdeljeni v skupin ter ocenijo, Na Forumu skupine. Vsaka Učencem razdelim kateri jih je najbolj razpravljajo, Oblikovanje ciljev skupina dobi svojo delovni list in prepričal. kateri turistični Glede na nalogo. podam natančna prospekt je najbolj predstavljene navodila za vabljiv in zakaj. cilje tematskega Naloge skupin: samostojno delo V skupini ocenijo sklopa učenci 1. Indska in vedska skupin. delo posameznih razmislijo, kakšen civilizacija, Spremljam članov in je pomen dosežkov 2. Kitajska delo skupin in pojasnijo svoje civilizacij stare civilizacija, posameznikov v ocene. Indije, Kitajske in 3. Civilizacija skupini. Amerike. Olmekov, Sodelujejo pri Zapotekov, Z vprašanji oblikovanju Nazca in Moche, bom preverila opisnih kriterijev. 4. Civilizacija razumevanje Majev, naloge. 5. Civilizacija Aztekov, Z vprašanji 6. Civilizacija preverjam njihovo Inkov. utemeljitev za dosežke civilizacij Učenci s pomočjo Indije, Kitajske in različne literature Amerike. in spletnih strani poiščejo in zapišejo informacije o dosežkih civilizacije, ki jo morajo preučiti. Izpišejo ključne besede iz virov. Oblikujejo kratek zapis. Smiselno znajo uporabiti pridobljene informacije iz pisnih virov za oblikovanje turističnega prospekta. Iskanje strategije reševanja/učenja Glede na to, da bo učenje potekalo ob delu z viri, bodo uporabili bralni strategiji VŽN in Paukovo metodo. Učenci analizirajo gradivo z bralno strategijo VŽN in Paukovo metodo. Učence usmerjam k uporabi učinkovitih strategij dela z viri. Opisni kriteriji za samostojno delo skupine in za posameznika. Uporaba novih tehnologij, delo z zg. viri. Razprava na forumu. 5-6 - 2014 - XLV IZKUŠNJE IZ PRAKSE #67 s o Učni cilji, veščine za 21. stoletje Izgradnja znanja, učenje Izgradnja znanja se nanaša na načrtovane Naloge/dejavnosti Dejavnosti učitelja Orodja učencev Učenci s pomočjo Razdelim delovne Delovni list. različnih pisnih liste z aktivnostmi in spletnih virov in navodili za delo ugotavljajo pomen v skupini. Učence dosežkov civilizacij usmerjam in vodim, razčiščujem vsebinske, procesne Indije, Kitajske in in odnosne cilje. Amerike. nejasnosti, Primerjajo vsebino pomagam. virov in poiščejo skupne ključne besede. Oblikujejo turistične prospekte -pozorni so na izbor slikovnega gradiva, zapis ključnih informacij, oblikovanje. Pripravijo predstavitev prospekta. Metode in oblike, Pričakovani organiziranje rezultati/dosežki/ dokazila učenja Skupinsko delo, individualno delo posameznikov v skupini, delo z viri, uporaba informacijske tehnologije. Izdelan turistični prospekt. Predstavitev dela skupine. Zbiranje dokazov V Refleksiji v Podam navodilo za Oddaja datoteke in priprava predstavitve , n aa T 2 g 2 ~ ps & 3 eListovniku ocenijo delo v eListovniku. v eListovnik in potek učne ure. Podam navodilo za domače delo - pisanje zgodbe o življenju ljudi v dolini reke Nil. Prevzemajo eno od zgodovinskih vlog v starem Egiptu. zapis zgodbe v eListovnik, ki jo odpre učitelj. Samostojno delo, uporaba novih tehnologij (eListovnik). Turistični prospekt. Komentarji in razprava na Forumu. Refleksija in samorefleksija, osmislitev k a z k e fl e eR Skupine predstavijo svoj prospekt drugim skupinam. Učenci komentirajo predstavitve. Ocenijo delo posameznikov v skupini. Sporočam povratno informacijo o predstavitvi ter izdelavi turističnega prospekta. Podam navodilo za delo v eListovniku na Forumu. Spremljam njihove komentarje. Rubrika Forum v eListovniku. Komentarji o turističnih prospektih. Opisni kriteriji. Uporaba novih Izdelan turistični tehnologij, pogovor prospekt. in razprava. Izdelan PowerPoint za predstavitev. Razprava na Forumu. Podam ocene na podlagi opisnih kriterijev. 5-6 - 2014 - XLV .................„KUŠNJE IZ PRAKSE DELOVNI LIST (PRIMER ZA ENO SKUPINO) Prve civilizacije Azije in Amerike Naloge skupine: a) Določite ime turistične agencije. b) Poiščite dodatno literaturo. c) Oblikujte turistični program za pet dni, s katerim boste prepričali turiste, da obiščejo območje stare civilizacije. V programu lahko predstavite zgodovinske stavbe, kulturo, način življenja, hrano, verovanje, zgodovinska mesta, umetnost. 1. skupina Člani skupine: TURISTIČNA AGENCIJA vas bo popeljala v čas prvih civilizacij ob Modri in Rumeni reki. Spoznali boste kitajsko civilizacijo. (Učbenik Raziskujem preteklost, str. 33) Člani skupine (ime in priimek) Naloge 1. 2. 3. 4. Kriteriji za spremljanje dela v skupini DA DELNO NE Individualno delo posameznega člana skupine in celotne skupine Prinesel je gradivo v skladu z dogovorom v skupini. Prispeval je zamisli in aktivno sodeloval pri izdelavi turističnega prospekta in njegovi predstavitvi. S skupino je zaključil nalogo. Jasna, razločna ustna predstavitev; pripoveduje po svojih besedah (ne bere). Skupina je predstavila svojo turistično potovanje z jasno in smiselno PowerPoint predstavitvijo. Kriteriji za vrednotenje turističnega prospekta DA (3 t) DELNO (2, 1 t) NE (0 t) Naloga je narejena. Naloga je predstavljena celovito, v skladu z navodili. Vsebina je pravilna in kaže na poglobljen pristop k nalogi (vključena so ključna zgodovinska dejstva in informacije ter pomembne podrobnosti). Vsebina je zapisana v jasnih in razumljivih povedih. Upoštevana je zgodovinska terminologija. Skupno število točk: / 12 Ocena: Učenci so bili zelo aktivni in uspešni pri svoji predstavitvi. Zadovoljni so s takim načinom dela, ko je rezultat dela odvisen od njih samih. Spodbujam pozitivno kritičnost do njihovega dela in dela sošolcev. 5-6 - 2014 - XLV IZKUŠNJE IZ PRAKSE #69 GLAS PRAKSE (Sonja Bregar Mazzini) V osrednjem delu predstavljam nekaj primerov orodij za preverjanje in ocenjevanje znanja. To je področje, s katerim sem poleg povratne informacije, začela svojo pot FS. V preteklem šolskem letu sem izvajanje FS razširila na vse sestavne dele prek rubrike »Moje učenje« v eListovniku. V letošnjem šolskem letu pa sem si za osebni cilj zadala, da skupaj z učenci iz ciljev izpeljemo še kriterije uspešnosti. PRIMER 1:1 NAČRTOVANJE skupinskega PROJEKTNEGA DELA IN ČEKLISTA O OPRAVLJENEM DELU V ŠESTEM RAZREDU PRI POUKU ZGODOVINE NA TEMO ŠEGE IN NAVADE Pri projektnem delu lahko učenci v veliki meri soodločajo o vsebini in delu, saj sami izberejo podtemo, oblikujejo skupine ter določijo dela in naloge posameznega člana skupine ter načina predstavitve dela. Diferenciacija in individualizacija se izvede »spontano«, saj imajo učenci možnost prevzeti tiste naloge, ki jih zmorejo opraviti. Pomembno je, da znotraj skupine skrbno načrtujejo svoje delo in hkrati spremljajo, ali je bilo le-to opravljeno. Načrt projektnega dela Člani skupine: Glavna tema projektnega dela: Šege in navade Podtema: Porazdelitev nalog ter časovna razporeditev dela: Naloge Kdaj Kateri član(i) skupine bo(do) opravil(i) nalogo Opravil(i) (da/ne) Izbor in iskanje virov ter literature Branje in izbiranje informacij iz literature in virov Delo na terenu (določite, kaj vse bo obsegalo): - Zapisovanje - Fotografiranje Predstavitev dela - končni izdelek (opredelite, kako boste strnili in predstavili svoje ugotovitve, npr. dnevnik, fotografska razstava s spremnim besedilom, poročilo, plakat, videofilm itd.). POMEMBNO! Izdelek mora vključevati podatke iz virov ali/in literature ter podatke, pridobljene s terenskim delom! Informacije morajo biti smiselno urejene in pregledne ter opremljene s slikovnim gradivom. Le-to naj bo podnaslo-vljeno. Navodila za delo in kontrolna lista Vaše delo bo potekalo po posameznih korakih, ki so tudi navedeni v spodnji tabeli. Ko bo posamezno delo opravljeno, označite to v desnem stolpcu. Naloge Označi Glede na podtemo smo poiskali ustrezne vire in literaturo (knjižnica, spletne strani). Poiskali, zbrali in izpisali smo ustrezne informacije o izbrani temi. Na terenu smo: opazovali, zapisovali, fotografirali ... Po končanem terenskem delu smo zbrali in uredili vse podatke in slikovno gradivo. Informacije, izpisane iz literature in pridobljene podatke s terenskim delom smo strnili v končnem izdelku in ga opremili s slikovnim gradivom. Na koncu smo navedli vse uporabljene vire in literaturo. 1 Prirejeno po: Sonja Bregar Mazzini: Projektno delo ter obravnava šeg in navad. V: Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod za šolstvo, 2013. Zgoščenka. 5-6 - 2014 - XLV .................„KUŠNJE IZ PRAKSE PRIMER 2:2 KRITERIJI IN OPISNIKI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE (NANAŠAJO SE NA UČNE CILJE IZKAZANE V PROJEKTNEM DELU IZ PRIMERA 1) Prvo področje: znanje in razumevanje zgodovinskih pojavov, dogodkov, procesov Kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja Odlično Navede in opiše znane pustne šege in navade, značilne za domači kraj ali širšo okolico. Navede (še) najmanj dva slovenska tradicionalna pustna lika in ju pravilno umesti v slovenski prostor. * Na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane pustne šege in navade. Zadostno Navede znane pustne šege in navade, značilne za domači kraj ali širšo okolico. Dobro Navede in opiše znane pustne šege in navade, značilne za domači kraj ali širšo okolico. Prav dobro Navede in opiše znane pustne šege in navade, značilne za domači kraj ali širšo okolico. Navede (še) dva slovenska tradicionalna pustna lika. Drugo področje: analiza, sinteza, interpretacij; a zgodovinskih virov Kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja Zadostno Dobro Prav dobro Odlično Razvije spretnosti zbiranja in *izbiranja informacij in *dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih. Iz zgodovinskih virov in literature izpiše povsem razvidne osnovne informacije Loči posamezna dejstva od mnenj ali jih ne ločuje. Iz zgod. virov in literature izpiše bistvene informacije. Loči nekatera dejstva od mnenj. Iz zgod. virov in literature izpiše večino ključnih informacij. Loči večino dejstev od mnenj. Iz zgod. virov in literature izpiše vse ključne informacije in pomembne podrobnosti. Loči vsa dejstva od mnenj. Razvije spretnosti različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, IT). Zapiše ali pove le osnovne podatke, ki so vsebinsko pomanjkljivi in nepovezani. Zapiše ali pove le osnovne podatke, ki so vsebinsko nepovezani. Zapiše ali pove večino ključnih zahtevanih podatkov, ki so vsebinsko povezani. Natančno zapiše ali pove vse zahtevane podatke, ki so vsebinsko smiselni, povezani in pregledni. Oceni pomen ohranjanja in varovanja slovenske kulturne dediščine. Opiše pomen ohranjanja slovenske pustne dediščine. Razloži pomen ohranjanja slovenske pustne dediščine. Razloži pomen ohranjanja slovenske pustne dediščine in navede en obstoječi način varovanja in ohranjanja le-te. Razloži pomen ohranjanja tradicionalne pustne dediščine in navede možne načine varovanja in ohranjanja le-te. Opisni kriteriji za končni izdelek: PREDSTAVITEV PROJEKTNEGA DELA Kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja * Izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi končnega izdelka. Zadostno Pregleda vsaj en dostopen in uporaben spletni vir ali literaturo in iz njega izbere ustrezne informacije. Dobro Pregleda najmanj dva dostopna in uporabna spletna vira ali literaturo in iz njega izbere ustrezne informacije. Prav dobro Pregleda najmanj dva dostopna in uporabna spletna vira in vsaj eno literaturo in iz njiju izbere ustrezne informacije. Odlično Pregleda najmanj tri dostopne in uporabne spletne vire in vsaj eno literaturo in iz njih izbere ustrezne informacije. * Uporabljeni zgodovinski viri in literature so ustrezno navedeni v seznamu bibliografije. Uporabljeni zgodovinski vir/ literaturo ustrezno citira oz. navede v opombah in v seznamu bibliografije. Uporabljeni zgodovinski vir/ literaturo ustrezno citira oz. navede v opombah in v seznamu bibliografije. Uporabljeni zgodovinski vir/ literaturo ustrezno citira oz. navede v opombah in v seznamu bibliografije. Uporabljeni zgodovinski vir/ literaturo ustrezno citira oz. navede v opombah in v seznamu bibliografije. 2 Prav tam. 5-6 - 2014 - XLV IZKUŠNJE IZ PRAKSE #71 Kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja Odlično Izdelek vsebuje vse zahtevane osnovne informacije, ki so smiselno urejene in so pregledne. Vsebuje bogato slikovno gradivo, s katerim ponazori in dokaže zapisane ugotovitve. *Izdelek vsebuje ustrezne elemente glede na postavljene zahteve. Zadostno Izdelek vsebuje vse zahtevane osnovne informacije, ki pa niso smiselno urejene in so nepregledne. Vsebuje malo slikovnega gradiva. Dobro Izdelek vsebuje vse zahtevane osnovne informacije, ki pa niso smiselno urejene in so nepregledne. Vsebuje osnovno slikovno gradivo. Prav dobro Izdelek vsebuje vse zahtevane osnovne informacije, ki so smiselno urejene in so pregledne. Vsebuje osnovno slikovno gradivo. Vsebina izdelka je predstavljena z ustreznimi zgodovinskimi dejstvi in informacijami. Vsebina je pomanjkljiva ali vsebuje napačne informacije. Vsebina je pomanjkljiva. Vsebina vključuje temeljna dejstva in informacije. Vsebina vključuje temeljna dejstva in informacije, podprte s primeri. * Uporabljena je ustrezna terminologija. Pomanjkljiva ali včasih napačna terminologija. Terminologija ni vedno pravilno uporabljena. Terminologija je pravilno uporabljena. Terminologija je pravilno uporabljena. PRIMER 3: ČEKLISTA ZA OPAZOVANJE IN SPREMLJANJE UČENČEVEGA DELA Z VIRI PRI POUKU DKE Naloga je temeljila na samostojnem učenju o predsodkih in stereotipih, le-to pa na delu z virom prek Paukove bralne učne strategije. Delo vsakega učenca posebej sva skupaj s psihologinjo spremljali s pomočjo spodnje čekliste, kamor sva med učno uro beležili, kako je potekalo delo v parih in samostojno učenje. Po končanem delu so učenci oddali izpolnjene delovne liste, ki sem jih pregledala in v čeklisti dopolnila prve tri stolpce za vsakega učenca posebej - kako uspešen je bil pri zbiranju informacij iz virov na delovnem listu, ali mu je uspelo poiskati pomembne podrobnosti ter kako je le-te povezal v novo celoto (zapis kratkih povzetkov). Vsak učenec je dobil povratno informacijo, zapisano na delovnem listu. Naslednjo uro so učenci preverili in uporabili svoje znanje z novimi primeri - nalogami na drugem učnem listu. Na čeklisti sem tako za vsakega učenca posebej izpolnila še zadnje tri stolpce. Zbiranje informacij iz virov Povezovanje informacij v novo celoto Samostojnost in sodelovanje Vsebinski cilji UČENEC Med branjem besedila je podčrtal ključne besede ali besedne zveze. Poiskal je pomembne podrobnosti k vsaki ključni besedi ali besedni zvezi. Ključne besede s pomembnimi podrobnostmi mu je uspelo povzeti v nekaj povedih. Delo je opravil brez pomoči učitelja. V paru je bil aktiven in sodelovalen. Loči predsodek od stereotipa. Prepozna vrsto predsodka in stopnjo izražanja le-tega. Zna navesti lastne primere za različne vrste predsodkov ter stopnjo izražanja predsodka. 5-6 - 2014 - XLV #72 izobraževanj „KUSNJE IZ PRAKSE SKLEP V obeh projektih, CIDREE AFL in EUfolio, sodeluje z naše šole šest učiteljic. Prvi projekt je osredotočen izključno na formativno spremljanje, drugi pa poleg dela z elektronskim listovnikom v spletnem učnem okolju Mahara in poudarkom na izbrani veščini vključuje tudi formativno spremljanje. Z rednimi tedenskimi delovnimi srečanji in izmenjavo izkušenj ugotavljamo, da se načrtno in sistematično vpeljevanje forma-tivnega spremljanja že odraža v napredku učencev na področju pisanja refleksij, zavedanja šibkih in močnih področij, osredotočanja tudi na vsebinske in procesne cilje (najpogosteje izključno na oceno pet) - pa tudi tukaj so njihovi cilji postali realnejši. Premiki so sicer majhni, vendar opazni. Prepričani sva, da bi z načrtnim in sistematičnim vpeljevanjem formativnega spremljanja na ravni države že v nižjih razredih in po vsej vertikali lahko v nekaj letih naredili velike premike v dojemanju učne uspešnosti pri slovenskih učencih in njihovih starših, da je za učinkovito učenje treba postavljati realne cilje, ki niso usmerjeni le v oceno, da je pomembno poleg cilja imeti tudi jasno strategijo, kako ga doseči, in ne nazadnje tudi (samo)kritično ovrednotiti doseženi cilj in si v povezavi s tem zastaviti novega. Seveda pa je izhodišče za takšne premike v prvi vrsti na strani učiteljev in vodstev šol. Pri učiteljih, kot je napisala že kolegica Tatjana Kreč, v pripravljenosti spreminjanja lastne ustaljene pedagoške prakse, pri ravnateljih pa v podpori učiteljem z zagotavljanjem izobraževanja na tem področju (to bi lahko zagotovil ZRSS, ki že sicer vodi projekt AFL) ter z lastnim zgledom - tudi ravnatelj lahko formativno spremlja učitelje. LITERATURA Bregar Mazzini, S. (2013). Projektno delo ter obravnava šeg in navad. V: Brodnik, V. Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 5-6 - 2014 - XLV