227. številka. Ljubljana, nedeljo 3. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za a v s t ro- oge rs k e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta h A M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 frld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ftetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih JoiMl in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ftetrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od čctiris'opne petit-vrste 6 kr., fte se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvolo frankirati. - Rokopisi se no vračajo. — U red n i 11 v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari, je v „NArodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Pred volitvijo v skupini mest Maribor-Ptuj. Is Štajerskega [Izv. dop.] „Dic oine nation muss der harnmer, dio andere der ambos sein." Besede kandidata dr. Schmidcrerja. Na pobrežji Drave vršiti se ima 6. t. m. ljut ali za nas časten volilen boj. Po dolženi premirji hočemo Slovenci v zvezi poštenib Nemcev bojevati boj za svoje pravice in za vse kar je pravično. V zvezi s poštenimi in miroljubivimi Nemci borili se bomo zoper ono stranko, katere geslo je zatiranje soseda ali psevdo-liberalstvo. Pošteni Nemci priznavajo, da se nam v istini narodna krivica godi. Zmeren ter posten Nemec pa tudi ve, ka se mu nij treba Slovenca bati in da ž njim skupno živeti je prav lahka stvar. Trezno misleči Nemci so izprevideli, da je zatiranje Nemcev, o katerem slednji čas judovsko-nemška žurnalistika v prvej vrsti vpije in za njo tudi drugi nemški „liberalni" listi sleherni dan pišejo — le humbug, ter da se s tem hoče ljudstvo samo hujskati. Naše slovenske terjatve so jako pohlevne Mi terjamo le, da se naši otroci poučujejo na temelji pedagogike t. j. zdrave pameti, pa nikoli nijsmo sovražniki nemščine. Mi terjamo v uradu, da se nam naše narodne pravice ne kratijo. Mi želimo in terjamo ravnopravnost v pravem a ne v psevdo-liberalnem smislu. Privoščimo pa vso pravico tudi drugim narodom. To je vse, to je malo. Komu krivica? M. terjamo svobode, pa prave svobode, katero tudi vsem drugim narodom želimo. Mi Slovenci smo gotovo toliko svobodomiselni ali liberalni, kot vsak drug narod, kajti svoboda, najuzvišenejša ideja člove- Zabičiti. Gospod profesor V. J a g i ć v IV. zvezku (1879. 1.) svojih neprecenjenih jezikoslovskih novfn „Archiv fllr slavisehe Philologie" na 673. strani prinaša list, ki ga je bil Kopitar v 30. dan marcija 1808. leta pisal Do-brovskemu. V tem listu je Čitati: „Ein friseher Beleg, dass wir gestudiei ten Krainer das Deutsche ins Krainische ilber- setzen,.......und die Idiotismen unserer Muttersprache nicht kennen, ist folgendes. JSine Magd, in der Niihe von Neustadl in Unterkrain geboren, sprach mit einer andern, die aus Zilli ist. Der Gegenstand war ctwas, was die erstere schon lange hiitte thun sollen, und immer vergass: kove politiške borbe je naše geslo vedno bilo, je in ostane. Kako ne bi zatirani bil za svobodo! A v tej svobodi ali liberalnosti razumevamo mi vse kaj druzega kakor nasilstvo sosedom in sovraštvo do druzih narodov! Svoboda je pravica meni, a tudi ne krivice tebi! — „Die eine nation muss der hammer, die andere der ambos sein!" Z enačim grdim, krivičnim, nekrščanskim programom psevdo-liberalnega Nemca dr. Schmi-dererja se mi Slovenci nikakor ne strinjamo in se tudi nobeden pošten Nemec strinjati ne more in ne sme. Kam pridemo s tako politično moralo! Mi nehčemo in ne pripustimo, ka bi se kateri narod zatiral. V istini žalosten program ima kandidat dr. Sehmiderer. Jeden narod svoboden ali bolje bodi jeden narod gospodari, zapoveduj in drugi mu hlap čuj! In to imajo „fortšritlerji" za svobodo! — Kar je mest na celem Slovenskem, morebiti izvzemši Tr.st, smo mi Slovenci v mestih, v katerih se ima ravno sedaj vršiti tako važna volitev, (razen trga Središče, kjer so domačini gospodarji) najbolj zaničevani. V teh mestih in trgih se je znal nasprotnik taka krepka tla postaviti, da ne misli več, da poleg njega živi tudi prvotni domačin, kateri bi moral vendar toliko pravic imeti kot on. To vse pa ima nasprotnik zahvaliti potrpežljivosti Slovenca in njegovej dobrej volji. Ne sme pa se nas napačno razumevati, kajti naše vrstice nijso obrnene proti poštenemu Nemcu, temuč le proti stranki, katere geslo je zatiranje druzih narodov! V južno-štajerskih mestih je mir le mogoč, če se zmerna nemška stranka se Sovenci zj edini ter se skupno bojuje zoper proti-avstrijsko stranko. Mi smo iz programa dr. Schmidererja razvideli, ka temu 13. K mlaj boš vender to sturila?*) A. Jutro, prav gvHno (gevviss). B. Boš pa zupet pozabila? A. O! naa, sim tako zabfčila. Referent (Kopitar) warzugegen, und fragte, WR8 „zabfčila" heisse? Da sagte die Stey-rerin: .Zabfćila sim", das ist, ich habe mir's so festvorgenomnien, dass e s g e \v i s s gesehehen muss. — Also beide, die Unterkrainerin und die Stevrerin, fanden das Wort ganz bekannt: Vodniken vvas es eben so unbekannt, als dem Referenten (Kopitar), dem erst dann das „Byt po semu" au3 Schlozers Nestor beifiel". K temu je Dobrovsky odgovoril (Archiv IV., 669.): „Das Steyrische „zabičila" kann doch nicht mit „byt' po semu", wohl aber mit „bizh (bYe, *) Ob sebi so umeje, da je Kopitar pisal z b o-h orlčico. možu nij na obstanku Avstrije, ne na pomir-jenji narodov v Avstriji, ne na blagostanji našega trgovca, obrtnika, rokodelca itd. ležeče, ampak temu možu in njegovej stranki je jedino mar tisto nemško strankarsko politiko za gospodovanje tirati, katera bi Avstrijo do propada prignala. Mi želimo mor no in srečno'Av-strijo, v katerej bi bilo mogoče vsem narodom mogoče zadovoljno ter mirno živeti, a mi pro-testujemo vedno zoper namen „fortšritlerjev", da bi se kedaj nemška Avstrija nbis zur Adria" ustvarila, kajti nemške Avstrije večina njenega prebivalstva ne pozna. Iz programa dr. Schmidererja smo razvideli, da je v prvem obziru nam Slovencem protiven, a v druzem, da je tudi protivladen. Uradniki torej vendar ne bodo ali ne bi mogli za tega kandidata glasovati! Kaka razlika mej programom „fortšrit-lerja" dr. Schmidererja in mej programom av-tonomistiČnega kandidata g. Franca li i n d 1 e c liri er j a. V programu psevdo-liberalnega dr. Schmidererja ne nahajamo druzega nego zabavljanje na našo narodnost, psovanje na sedanjo vlado. Možu nij mar za mir mej narodi, temuč njemu je jedino mar mir kaliti mej prebivalstvom ter terorizirati druge narode. Ambos! A program avtonomističnega kandidata je zmeren, v katerem se izraža želja, da bi se narodi mej soboj pomirili, naj se mnogo dela v gospodarskem obziru a ne vedno toliko govori in naj se ščuvanje opusti. Kandidat av-tonomistične stranke je mož, kateri zasluži sedeža v državnem zboru bolj nego bodi si kateri nasprotne stranke, kajti to je mož izveden in po lastnih skušnjah, on živi mej ljudstvom, kateremu so žalostne razmere našega obrtnika, rokodelca itd. popolnem znane. Volimo torej vsi 6. t. m. g. Franca Bindleshnerja. Peitsche)" verglichen vvenlen und urspriinglich ei n p ei t s chen, einblauen heissen". To mesto Kopitarjevega pisma je zelo tehtovito, in svedoči: a) da je beseda „zabi-čiti" narodna ter v našem jezici uže stara, a ne stoprav zdaj skovana; b) da je ta beseda nekdaj imela nekoliko drugačen pomen ter tudi rabila je malo drugače, nego li zdaj, ker dekla je dejala: zabičila sem, a ne: zabičila sem si, kakor se denes piše mej nami; kajti nij lehko misliti, da bi obe dekli bili n a pak govorili, ali da bi ne bil prav slišal Kopitar, kateremu se je ta glagol zdel toli poseben. Želeti je, da se kdo oglasi, kako" ta beseda služi zdaj prostemu narodu, koder je še navadna. Jaz je domd nijsem nikoli slišal; a vender ne verujem, da bi uže povsod bila odmrla nje prvotna raba. Po mojih mislih besedo „zabfčiti" krivo tolmačita oba, Kopitar in Dobrovsky. Mej nami Zapadni Slovani proti pravoslavnim? V Novosadskoj srbskej „Zastavi", katere pa po izvirniku v Cislejtaniji ne moremo več čitati, ker jej je post-debut odtegnen in ne sme črez našo mejo, priobčil je dr. Miletić članek, v katerem katoliškim ali zapadnim Slovanom teško očitanje v lice meče. On očita zlasti Čehom in Hrvatom pa tudi Poljakom in Slovencem, zakaj da so zdaj uže za okupacijo in aneksijo Bosne in II e r c ego v i n e, kateri deželi vendar Srbstvo in pravoslavjn ne more in nehče nigdar pustiti pri Avstriji. S tem pravi Miletič, da se Čehi, Hrvati, Slovenci nasproti postavljajo Slovanstvu in zve^o delajo z Nemštvom in Magjarstvom. Na to neopravičeno očitanje odgovarjajo hrvatski in češki listi. „Obzor pravi: „Po našem mnenju okupaciju Bosne smatra sav sviet činjenicom, o kojoj neima više spora, to jest tako, da je ona sada faktično u austrijskih rukah i pod austrijskom vlasti, čim je brez dvojbe prejudikovano riešenju njezinoga konačnoga državopravnoga položaja, ali nije odlučeno. Kod te odluke pako, sigurno je uvjerena i „Zastava" da neče sudjelovati ni Česi ni Hrvati, ni ovostrani Srbi, već oni faktori, koji su ju na berlinskom kongresu predali Au-stro-Ugarskoj u faktični posjed, bez svake krivnje i sudjelovanja Čeha i Hrvata a proti želji i volji ovostranih Srba, a medju timi faktori je bila i Rusija. Kako dakle Česi i Hrvati neće ništa ni u buduće odlučiti o Bosni i Hercegovini, nemogu oni ni skriviti opreke medju zapadnim katoličkim i pravoslavnim iztočnim Slavenstvom, jer sve kad bi se oni i protivili, a Europa bi ipak htjela konačno ostaviti Austriji Bosnu, nebi njihova protivština uspjela. Česi i Hrvati mogli bi samo onda biti krivi, kad bi trpili ili pomagali uzdržavati pro-tuslavensku upravu i političku tendenciju u zaposjednutih zemljah." Še odločneje odbijajo češki „Narodni Li-Bty" srbsko očitanje, naglaševaje, da Čehi niti nijso glasovali za okupacijo niti je izvršili. Povsod pa da so se potegnili za slovanski značaj Bosne in za nje samoupravo. Tudi Slovenci smo v ustanku hercegovskem in bosenskem živo privoščili srbskemu narodu Bosno in Hercegovino Nij bilo morda nikjer tako živih simpatij za Srbstvo mej voj sko 1876 ko pri nas Slovencih. Še le ko smo videli, da je Srbstvo preslabo, da bi samo osvobodilo ti deželi izpod turškega iga, po- zdravljali smo njiju osvobojenje po Avstriji a nikdar odobravali teženj germanizacije ali magjarizacije, temuč zahtevali za nje polno ravnopravnost in svobodo kakor jo zahtevamo zase. Zelo pak je obžalovati, da tak mož, kakor je Miletič v Slovanstvu, iztika razloček vere, pravoslavje proti katolicizmu. To je nevarno. Le občni sovražniki našega rodu bi se veselili, če se bode še verski razloček mej Slovani samimi začel naglašati v političnih rečeh. Upamo, da bode to ostala posamezna prikazen. Slovanje ne smemo pozabiti, da nas naši skupni narodni sovražniki, naj bodo Germani ali Romani, nič manj ne sovražijo, če smo katoliki ali pravoslavni, dokaz je bila zadnja orijentna vojska. Polil ioni razgled« TVotrttiiJ«* «Iežele. V Ljubljani 2. oktobra. Delegacije bodo sklicane, kakor se za trdno poroča, v dan 19. oktobra. O nemških ustavovernih shodih ali „parteitagih" se zdaj uže prijatelji naših Nemcev norca delajo. „Kdln Ztg.u, ki sicer zvesto podpira prizadevanja naših Nemcev pripraviti nekatere avstrijske dežele z germanizacijo in zatiranjem Slovanstva za odcepljenje od Avstrije, pravi, da Nemci s svojim samim praznim govorjenjem na shodih le sebe smešijo pa nikomur ne škodijo. Jutri je v Karlovih varih na Češkem tudi tak shod nemških centralistov. Nemška društva v Karlovih varih so nameravala nemškim možem napraviti serenado, katero je pa tamošnji okrajni glavar kot politično demonstracijo prepovedal. ViiuiiI«* drinve. Poročilo angleškega časopisa, da bo Albanci zažgali Ulclnf, ne potrjuje se. V obče pa se tudi ne ve, kaj namerava storiti Turčija, kaj hočejo evropske vlasti. Po jednem poročilu je zahtevala porta nov obrok do ponedeljka, potem pa da bode zadovoljujoč predlog stavila o Ulcinjskem vprašanji. Sicer pa zdaj zopet pravi turški sultan, da mirno izroči Uleinj takoj Črnogorcem, ako evropske vlasti obljubijo, da potem ne bodo s svojo floto demonstro-vale za Grke in za rešenje reform v Armeniji, kar naj se na prosto voljo popolnem prepusti porti. Takega zahtevanja Evropa ne more izpolniti. Mej vlastmi se vrše dogovarjanja, kaj da je zdaj storiti. V francoskej vladi se je mnenje toliko presukalo, da je dobil baje poveljnik francoskih ladij nalog, da če bodo ladije druzih vlastij s silo postopale proti Albancem, da se jim pridružijo tudi francoske ladije. Vse pa gleda zdaj na Angleško, kaj bode v tem kritičnem položenju učinil Glad- stone. O posvetavanji, katero so imeli vsi angleški ministri minoli četrtek, se tudi denes samo toliko ve, da je bilo na dnevnem redu poleg irskega tudi najnovejše stanje turško-Črnogorskega vprašanja. Nij pa znano, kaj da se je sklenilo. Turčija Evropo res tako grdo za nos vod', da je sramota. Če je mmiška rA. A. Ztg." dobro podučena, se bole dne 9. t. m. Tnlioriiija Kuuiciija proglasila za neodvisno. Ta list piše: „Nekoliko dnij prej pride v Fdipopelj general Črnjajev, da prevzame vodstvo za celo gibanje. Se soboj pripelje iz Rusije tudi svoj štab, same rojene Bolgare, ki so se vojništva izučili na Ruskem." — Bomo videli. Iz llelffrAtfa se javlja, da je knez Milim odposlal generala Lešjanina v Radukevac, da tam sprejme kneza bolgarskega, ki pride početkom tega tedna v Belgrad. „Istok" piše: Ako bo Avstrija v pred-stoječej trgovinsko-nagodbenej zadevi zoper Srbijo rabila silo, potem nehajo za Srbijo vse dolžnosti glede berlinskega dogovora in glede* posebne konvencije, katero je Ristič sklenil z Andrassyjem. V JDublinu na Irskem je sklical Parnell shod deželne irske lige. Oa je hvalil predlog, da bi se najemnikom dovolile stalno pogodbe s primerno najemščino. Dopisi. Iz Maribora 1. oktobra. [Izv. dopis.] (Volitev. — Opomin in poduk našim v o 1 i 1 ce m.) Poročila in preračuni, ki jih imamo glede volitve Bindlechnerjeve, katera se bode vršila v sredo, so dobri. Vse glasove skupaj seštevši bomo imeli večino, ako se bomo vsi udeležili. Nikar ne pozabite, Slovenci in konservativci, kako neizmerno važno bi bilo, Če zmagamo mi in vržemo protivladne „fortschritt-lerje". Le domislimo se, kaj je rekla „Tages-post" takoj tačas, ko je po mandatnej odložitvi Duchatschevej „Slovenski Narod" precej o novej volitvi in k našej udeležitvi svetoval. „Es \viLre eineuntilgbareSchmach", rekel je graški list, če „liberalni" Nemci propadejo. Nij li ta izrek najboljša izpod buja za vsncega Slovenca, da ne le gotovo gre na volišče sam in odda svoj glas, temuč tudi, da pridobi še kak neodločen glas, da pregovori še koga druzega, ki bi sicer ali ne volil ali pa protivnika volil? V tej skupini pojde za malo glasov razločka. Zato je vsak posamezen glas važen. Zato naj v tistih krajih, kjer so Slovenci B^F" Dalje v prilogi. Sloveni ter mej Slovani sploh nij bilo navade ni v starodavnosti ni pozneje, da bi roditelji bili z „bfčemw odgojevali in učili svoje otroke, gospodarji z „bfčem" ustrahov&li svojo dru žfno, ali možje z „bfčem" udrihali svoje žene. Slovenu „šiba" novo mašo poje, a ne „bfču. Niti drugi narodi, srpejši od pohlevnih Slovanov, nfjso z „bfčem" svojoj mladini vtepali modrosti v glavo, a kam li Slovan? Ako je to res, o čemer se nikakor ne da z lepa dvojiti, to kako se je od besede „bfč" mogel poroditi trpki glagol: z a b i č i t i, v pomenu : beibringen, einst'harfen, einpragen V Mnenje slavnega Dobrovskega o tej stvari je prenagljeno, ter uže sam njega kratki odgovor kaže, da besede nij globoko premišljal. Morebiti se o tej priliki utegne kdo dozivati nemške besede „elnbleuen",*) verberibus inculcare. To ne služi sem, ker je vzeto iz nemških učilnic, kder so res nekateri učitelji trdoglavc ali ne- *) Grimm ući, da je to besedo treba takti pisati, a no: einblffuen. poslušne otroke do naših dnij s palico ali šibo (a ne z bičem) često tak6 pretepali, da je bila njih koža vsa podpluta; no SI oven je glagol „zabfčiti" imel uže tedaj, kadar nij imel še nobene učilnice, kar nam pripoveduje baš Kopitarjevo pismo Dobrovskemu. Kolikor jaz vem, to je našej besedi „zabfčiti" v pomenu „einschiirfen, einpragen" prvi v slovensko knjigo odprl duri gospod Jurčič. V povčsti „Sosčdov sin" (Mladika, pri Egru v Ljubljani 1868 1.) na 169. strani čitamo: „pazi se, reče mati (hčeri Franici), ogiblji se, da te ljudje v besedo in v jezike ne dobodo...... Pa saj ti menda nij treba zabičevati, saj si pametna dovolj". — A gospodu Jurčiču, kakor sem uže poprej opomenil, rabi ta glagol nekoliko drugače, nego li deklama, o katerih piše Kopitar. Gospod Jurčič je to besedo si šal doma, kar vem iz ust njega samega; ali to se vpraša, če je vse na tanko tako slišal, kakor je pozneje zapisal, ter če so mu na liho prišli vsi raznolični zasuki in pojmi te besede? Naj bi tudi on pomislil, ali se more vsega tega še opominati, in ako se ne more, povprašal bi domačih ljudij ter potlej o tem povedal v svojih novinah; kajti morda bi po tem poti zvedeli kaj tacega, kar bi mahoma pomoglo tO besedo neovržno raztolmačiti. *) Skrajni čas je uže, da povem, kakov se meni zdi porod našega glagola: žabici t i, zabičevati, katerega razven samih Slovanov zdaj nema nobeno drugo slovansko narečje, kar je treba opdmeniti. V ruskem jezici nahajamo: zaobykati, v., sich ge\vohnen an etwas, zaobyčnyj, adj., gewbhnlich, herkdmmtich, gebriluchlich, zaobyčlivyj, adj., gevvohnt, zaobyčka, f., die Gevvohnheit. Podstava je: za-o b - vy k, ter „vyk" stoji namesto „yku, od koder je tudi: uk, m., die Lehre, obyčaj, m., der Brauch, die Gevvohnheit, die Sitte. A južni Slovani smo namesto samoglasnika „y" uže v starej dobi *) J. misli, da je slišal beaedo samo v oaem po-; murni, kakor jo je zapisal. Ur. Priloga „Slov. Naroda'4 k H. 227., 3. oktobra 1880. v Šleziji hoče se na vsak način znebiti silovite nemške kulture. Časniki poročajo, da ima biti poroka ee- v manjšini, vse jedno s pogumom, pa vsi do zadnjega moža volit gredo, ker, prišteti k drugim, bodo potlej naredili večino. Če na primer Slovenci v Slovenskej Bistrici nemaj o sami večine, nič ne de, naj le gledajo, da do-bodo kolikor se največ da glasov, bode uže drugod pomankljaj pokrt. Zdaj ko je vlada z nami, vendar nij tako teško agitirati! II koncu še nekaj. Nekateri morda mislijo, da uže enkrat napisan volilni list je spriden. To nij res. Če najdete pri kom uže napisano ime „Silimiederer" ali „Reutcr" ali katero drugo ime, kar dobro ga lehko prečrtate, da se ne bode moglo lehko brati, pa spodaj ali zgoraj ali zraven zapišite ime in priimek našega kandidata, in to velja. Našim volilc-m pa naročite tudi, da si od protivne stranke ne bodo dali imena našega kandidata brisati. Pozor in odločnost. Zadnji čas je za delo! Iz Ptuja 1. okt. [Izv. dopis.] Na ukaz našega župana, renegata dr. B res ni g g a (nekdaj Breznika in čitalničnega predsednika) razpošilja se po našem mestu neka „Erklarung und Aufforderung", podpisana od osmih statistov županovih. V tem pozivu terja naš župan, da imajo naši meščani 6. t. m. le dr. Schmidererja voliti, moža, kateri želi iz Avstrije neko Nemčijo vstvariti, kojega gUvna naloga bode nemir mej narodi delati, ter sedanjej vladi oponirati. Ne vemo, da se predrzne mož, katerega „ liberalnost" uže Nemcem samim preseda, vrivati človeka, za katerega naš obrtnik, rokodelec itd. malo mara. Enake pre-sije še do sedaj nijsmo poznali. Sili se nam vprašanje, ali je to še vedno svobodna volitev ? NaŠ meščan želi, da namesto odstopivšega dr. Duhača pride v državni zbor mož, kateremu je v prvej vrsti blagor ljudstva mar. Je li dr. Schmidererju korist našega naroda mar? Saj nam je znano, kako hoče z ljudskim denarjem pometati, glej stvar s „k re i s a m t o mu v Mariboru. O možeh, kateri so ta glasoviti „ukaz" podpisali, denes ne bodemo govorili, ali utegnemo kako besedo reči po dovršenih volitvah. Našim meščanom pa še jedenkrat priporočamo, naj gotovo gredo G. t. m. ^vsi volit moža, kateri želi vsakemu narodu svoje pravice dati, t. j. gosp. Franc Bindlechner iz Maribora. Ne dajte se motiti od paševskega župana dr. Bresnigga. Naj stori vsak svojo dolžnost. vzprijeli „i" : običaj, namosto: ;,byčaj. Tak 6 bi „zabfčiti" stalo namčsto „zaobičiti (za-obvčiti)," gevvdhnen, sich gevvohnen, sich aneignen, einpragen; kajti v ruščini tudi: u ohykati, v., zndči: sich gevvohnen, ter: obyČlivyj, adj., eigensiunig. Kako časi besede iz trpelfvega (passiv) zmisla prestopajo v dej st veni (aktiv) zmisel, nam jasno kaže naš glagol: rabiti, ki zdaj znači „et\vas brau-chen"; a nekdaj nij bilo tako. Podstava je: rab, m., der Knecht, in v starem jezici: rabiti pometnja: zum Knecht machen, rabo-vati, Knecht sein, dieuen; srbski: rabiti, frdhnen (na tlaki delati); zatorej: rabiti, etwas dienstbar machen, sich de.ssen bedieneu, es brpuchen. — Še je opomeniti, da samo-glasno združbo „ao" sredi besede Sloven krči navadno v „au; napak, zabrniti, namesto naopako, zaobrniti, zaobvrniti itd.; tako je tudi: žabici t i namesto: zaobfčiti. Jarom ir. Od Save 1. okt. [Izv. dop.] (Osnovnih postav § 19 dejansko izvrševan!) Slovenščina se uže rabi v c. kr. uradih! Tako ali nekako tako se je reklo, ko se je odgovarjalo na interpelacije slovenskih poslancev. Ali čujte fakta! V dobi Taffejevega ministerstva, v kate-rej se, kakor nemški časniki kvasijo, nemščini vse mogoče krivice delajo in v tistem letu 1880, ko je v Avstriji „NemŠtvo v nevarnosti", bila je dana slovenščini sledeča klofuta : Meseca avgusta in septembra t. 1. je dobil neki učitelj na spodnjem Štajerskem, pri c. kr. davkariji na slovensko pobotnico svojo mesečno plačo, dasiravno sta se dotična uradnika branila izplačati. — Ko pa pride 1. oktobra 1880 po svoje novce s slovensko pobotnico, izve da ta nema veljave več. „Pobotnica mora nemška biti." Na slovensko pobotnico se mu je sledeče zapisalo: „llliquid, nachdem z u Folge Verord-nung v. 17. September 1880 Nr. 11929 der hohen k. k. Finanz-Landes-Di-rektionGrazCassadocumentedeutsch zu schreiben sind." Podpis uradnika. Uradnik se je pa še norčeval s slovenskim učiteljem, češ, „nemški (!) denar imate pa rad'*. Tako se Nemci in nemščina v Avstriji zatirajo" pod Taaffejevim ministerstvom, pod finančnim ministrom slovanskega poljskega odu. — To je menda nekaj za tisti veliki „parteitag", ki se zdaj snuje! — Pa — brez šale — za naše poslance ne mara, da so take reči tudi predmet. Vj Dunaja 1. okt. [Izv. dopis.] Da je dobil slovenski polanec za mariborsko okolico in podpredsednik državnega zbora baron G o -lel od cesarja tako odličen orden kakor je oni železne krone II. reda, temu pripisuje se v vladnih krogih političen pomen. Ne le njegove zasluge v bosenskej komisiji, temuč njega politično vedenje in položenje je /bilo od najvišje strani odobreno in oni, ki upajo še zmi-rom hitrega padca Taaffejevega, bodo še zelo iznenadejani. V Šlezjo, kjer vlada najhujše germanizi-ranje, bode dne 15. oktobra t. 1. cesar odpotoval. Mudil se bode tam do dne 21. oktobra. Obiskal bode Opavo, Tesen, Moravsko Ostrovo itd. V Šleziji živi 172.000 Poljakov, 128.000 Čehov in 274.000 Nemcev, torej je v tej provinciji več Slovanov nego Nemcev. Vendar so Slovani v Šleziji največji tlačani germanizator-stva. V javnem in privatnem življenji vlada zgolj nemščina in gorje Poljaku ali Čehu, ki bi hotel zahtevati svoje pravice. Tako je bilo do sedaj. Odkar vlada Taaffe, so Čehi iu Poljaki odločno zahtevali, da se mora tudi v Šleziji ravnopravnost izvesti. Za Poljake se ima uvesti poljski jezik v šole in urade, ravno tako tudi češki jezik za Čehe. Nemci se pa temu zahtevanju silno protivijo. Mislih so u^e, da je Šlezija ufce pouemčena, ali giej, slovanski duh, tako dolgo z vso silo zatrt, začel se je tudi tu vzdvigavati. Posebno hočejo zdaj o cesarjevem potovanji slovanski Šlezijaui pokazati, da še žive ter da zahtevajo tudi svoja prava. Nemcem je zarad tega prešel strah v kosti in uže ne vedo, kako bi to storili, da se o slovanskem življu v Šleziji ne bi mnogo čulo. Rabila jim bodo se ve da zopet vsa mogoča sredstva kakor na Moravskom, a gotovo bode zmogla slovanska žilavost, ki je toliko časa brez znatnega odpora služila n^inštvu, a slednjemu se bodo določno povedalo, da stotine let v nemško železje ukovano Slovanstvo sarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo dne 22. februarja bodočega leta. Pri dvoru delajo uže sedaj velike priprave za to svečanost. Kakor poroča „Pokrok" od dno 28. m. m., bode eksekutivni komite državno-zborske pravice sklican pred shodom delegacij. Obravnavati se imajo o tej priliki samo financijalna vprašanja. Dunajsko novinstvo je pred kratkim na vso silo hotelo vedeti, da hoče Taaffe novo ministerstvo za komunikacije ustrojiti in da bi to imel prevzeti dr. Iiicger. Ker je to bila samo nemška izmišljetina, so se poljski in češki časopisi z neumnim blodenjem tako dolgo norčevali, dokler se židovski pisarji nijso zavedli v svojej zlobnej norosti. Zdaj je o tem mir, za kako dolgo, se pač ne more vedeti. Sliši se, da hoče grof Taaffe več Poljakov in Čehov poklicati v gospodsko zbornico. Domače stvari« — (Lj ubij ančanje) so sploh vsi, narodni in nemškutarski, silno nevoljni na večino ljubljanskega občinskega zbora, ki je šla dr. Supanu in tovarišem na limanice in v zad-njej seji sklenila kupiti staro podrtijo ko-lizej za drag denar. Dozdaj nijsmo slišali niti jednega meščana, kateri bi bil ta sklep nemške večine odobraval, vsak ga graja, nobeden pa ne razume, zakaj se je vendar to sklenilo. — (Na cesarjev god) jutri je v tu-kajšnjej stolnej cerkvi slovesna sv. maša. — (V Št. Vid) nad Šiško, kjer je denes popoludne blagoslovljeni e čitalniške zastave, namerava iti od tukaj, kakor slišimo, mnogo občinstva udeležit se. — (C. kr. plačilni urad ljubljanski) „landes-zahlamt" preseli se iz deželne hiše na Turjaškem trgu v poslopje št. 1 na cesarja Jožefa trgu (v staro hranilnico). Vsled tega je od 7. do 14. oktobra 1880 omenjeni urad za občinstvo zaprt. — (K n j i g e družbe s v. M oh o r j a ) so izšle in se dobivajo pri poverjenikih. — (Dezerter.) Miha Brajdič, 21 let star vojak 17. pešpolka, je iz Ljubljane izginil in ga iščejo kot dezerterja. On je doma iz Straže pri sv. Valentinu v krškem okraji. Ker je kovač in zna poleg slovenskega tudi ru-munski, sodijo, da se je pridružil ciganom in ž njimi ubegnil v Rumunijo. — (Poskusen samouraor.) Petek popoludne po 2. uri je skočil na tukajšnjem Jakopskem nabrežji urarski učenec K. M. v v Ljubljanico, a rešdi so ga v pravem času smrti ter izvlekli ga iz vode. — (Nemških Gradčanov ne bode v Ptuj.) V zadaj ej nam došlej „Tagesposti" beremo sledeči preklic; „Potni shod nemškega društva Graškega v Ptuji, (o katerem smo mi včeraj na prvem mestu lista govorili, Ur.) moral se je odložiti, ker je g. Duchatsch, ki bi imel biti za poročevalca, zbolel, kakor je brzojavno naznanil in se tedaj skupščine v nedeljo ne bi mogel udeležiti." — Zboieuje Du-bačevo in odločenje tega agitacijskega shoda ima pač najbrž vse druge uzroke. — (Cerkveni tatovje.) V podruž-niško cerkev sv. Lorenca blizu Postojne so 11. m. m. tatje vlomili in nakrali cerkvenega odela, prtov itd. Na sumu so laški zidarji. — (Mrtvo žensko) iz Drave izvlekli so v Trčovi pri sv. Petru pod Mariborom dne 27. sept. t. 1. Rila je kakih 50 let stara in z modro obleko ogrnena. Ne ve Be, od kod jo je Drava prinesla. Rfume vesti. * (Razbojniki na Hrvatskem.) V viharnej noči 22. septembra letos je prišlo pet oboroženih mož pred hiso Julije Krajnović v Vuki na Hrvatskem. Klicali so zunaj, naj se jim vrata odpro. Gospodinja Krajnović je mislila, da je kak popotnik zunaj, zato res odpre in gre ven. Ko pa v:di, kakšni gostje so to, prične vpiti in hoče ubegniti. Roparji jej žugajo s smrtjo, ce ne utihne in jeden jo tako t>une v prsi, da se žena kar sesede. Potem pa so razbojniki naredili se kar po domače, bili so v hiši vso noč, pili in jeli in Se le zjutra so odnesli pete, vzemši sobo j pet hleb cev kruha, ker nijso druzega vrednostnega dobili, * (Pasijonske igre) ali gledališko predstavljanje Kristovega trpljenja in Binrti je v Oberammergavu minolo. Občini oberammer-gavskej so nesle letos te igre nad jeden milijon goldinarjev. Ta svota jasno govori, koliko tujega ljudstva iz vseh delov sveta je šlo gledat si one pasijonske igre: vseh obiskovalcev je bilo 175.000. Odličnejši igralci odpotujejo zdaj na odpočitek v Italijo. * (Katoliška cerkev vTrebinji.) Dne 29. m. m. je postavil v Trebinji Dobrov-niški prost Petarević temeljni kamen za katoliško cerkev. Te slavnosti so se udeležili vsi tamošnji dostojanstveniki in veliko prostega ljudstva. * (Nesreča v fabriki.) Dne 22. sept. se je v saksonskem mestu Regen v tovarni za špirit us ta vnel ter celo tovarno hudo po-škodovid in oparil več delavcev tako silno, da so trije uže umrli, več pi jih je na smrt bolnih. * (P a n d u r i roparji.) V Torontalskem komitatu na Ogerskem u?e dalje časa krade roparska druhal, katere doslej nij mogla doseči roka pravice. Te dni so jo pa vendar ujeli. Druhal je dobro organizovana, ima svojega zapisnikarja, ter so nje članovi p a n d u rj i iz onega komitata. * (Zločinec pobegnil.) V Franko-brod je pripeljal denes teden zvečer neki policijski uradnik iz Amerike zločinca goljufa. Zarad neke potrebe stopi policaj se svojim ujet nikom na stran ter mu ukaže, da drži njegovo potno torbo. Mej tem Časom prisopiha Hamburg-ski vlak, iz katerega izstopi precej potujočih. Ujetnik porabi to priliko, pomeša se naglo mej potnike t.er ubeži a vzeme se soboj tudi potno torbo policajevo, v katerej je bila verižica za oklepanje ujetnikov, jeden revolver, vsa pisma o ujetniku ter novci za potovanje. Doslej zločinca nijso Se ujeli. * (Lev ušel) je v Londonu iz Sanner-jevega cirkusa. Prekopicnil se je velik voz, na katerem bo bile same zveri in pri tej priliki je lev dobil svobodo. Prebivalstvo okolo Londona živi zdaj v velikem Btrahu, ker lova še nijso ustrelili, ki je baje raztrgal uže tudi jedno žensko. Ljudje si v tistih krajih ne upajo iz hiš. Tujci. 1 oktobra: IM Slomit Friodenheun Iz Dunaja — Bogatin Iz Kočevju. — P.iker iz Ki lvca. — Kimfl.č iz Zidanega mosta. Pr stMiiM t Entreuiont \c Dunaj*. — Brandt it Beljaka. — Ljttbiilć iz Zagreba. — Jeloviek U H-kti. — Schvvaii iz Dunaja. — Brani, Zatietti it Trat a. — Maihev iz Grušča. Iriue celili v LJubljani 2 oktolra t 1 Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr. - rež C glo 50 kr.; — jecuieu 4 gld. 23 kr.; — ovna J| g d. 02 kr ; — ajda 5 gld. 3 i kr.; — prosu 4 gld. pT kr.. — kom/a 6 g!d. 20 kr. I — kroiupir HKJ kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr ; maslt kilogram — gld. 90 kr.: uuaat — gld. 74 kr.; — gpel fiišen — gld. 6>i kr. ; špeh povojno — gld. 72 kr., — jajce po i'/t kr.; — m;eka liter b kr. ; — govednme kilogram .r 6 kr.; — tfiletninf 56 kr.; — svinjaki u.eao 54 kr.; — s»*na 100 kilogramov 2 gld. 40 kr. — Slame 1 gld. 78 kr.; — diva trda i kv. nutro\ 6 gld 20 kr.; — imhka 4 gld. 50 kr. Zahvala. Za mnogostransko iskreno sočutje mej boleznijo ter ob mini ti mojega dražega so-proga, za mnoge vence ter obilno spremstvo pri pogrebu srčno ljubljenega izrekam v imenu zapuščenih iz žalostnega srca rvojo najiskrenejfto zahvalo. (487) Josipina Gnezda. Razglas. Pri srečkanju 75 lozov ljubljanskega mestnega posojila, ki se je po načrtu dne 2. oktobra 1880 vršilo, so bile vzdignene: Št. 51.129 z dobitko 25.000 gld. n 30.146 „ „ 3.000 . Št. 40.332 46.049 48.919 49.281 65.182 vsaka z dobitko 600 gld. Št. 4.683, 4.761, 5.019, 5.946, 6.393, 7.718, 8 165, 8 715, 9.189, 12.389, 14.362, 16.573, 17.270, 18.673, 18.847, 19.897, 19 945,20033, 23.167, 23.487, 94.668, 25.463, 25.842, 27.107, 30.135, 30.741, 31.018, 33.218, 33.763, 35.009, 35.153, :-16.H25, 36.832, 37.428, 38.826, 39.239, 39.546, 40 180, 41.403, 41.523, 41.588,42.247, 42.668, 44.604, 45.216, 45.561, 46.381, 48.25f>, 49.960, 51.615, 54.795, 55.606, 55.814,60.500, 63.850, 64 252, 65.131, 65.510, 65.917,66.839, 67.038, 68.822, 68.963, 69.013, 72.514,73.183, 74.248, 74.836, vsaka z dobitko 30 gld. Mestni magistrat v Ljubljani, • dne 2. oktobra 1880. (489) Župan: Laseh a n. Dunajska borza 2. oktobra. Enotni diž. dolg v bankovcih . . 71 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 B 60 „ Zlata ronto.........87-70 1860 drž. pos ijilo......130 „ — " Akcije narodne banke .... 821 n — „ Kreditne akcije....... 282 „ — „ London..........118 „ 20 „ Srebro..........— „ — , Napol...........9 „ 89 „ C. kr. cekini........5 „ 62 „ Državne marko.......58-25 Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmero, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi SvtcOj vHled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvckfla fabrika za ure, katero trnu mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. To tako zovune iepne ure so najboljše ure celega sveta, kojdi okrovi so izdelani iz najfinejšega srefor-in-hh niklja, so izredno elegantno gravirani in giljosiraiii, ter so amerikanskoga sistema. Vatled n«w«> vlantue k«untrakclj« ne more »e lalut ura nikdar pokvariti, pade etiko hm lla, Miue Um ■tlanltl, u vendar ur« pri tem ni« ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri VBiikej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridelana zlata double urna verižica, baržunaati stat, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico zastonj. VBe ure so natanko repasirane, ter itararatujeiuo iu viakv uro pet let. V clolcase oto-vofru juinstvu I11 Ktroge tsolirinoFiti , i)rovzo-nutmo as tem dolžnost javno, ilu vHuko ucpr-iastoječo uro uuzaj vzememo, lam as drugo zumeu]umo. Izpišete "vxx- 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere 1000 komadov Washingtonskih remontoir »e pri kozioi navijajo brca ključa, z dvojnim žepnih ur, od pravega 131otncga srebra odo-okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlaćene, tako da jih nobeden tlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 26. zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kasali, kazalom za tre-notke in kristalnim plofičnatiin steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 10OO komadov mobilnih ur na valj o (cylin-der-unr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plošenatim Bteklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastitn otuijem, jeden ko mad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 IOOO komadov Washingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, olektro-galvanično pozlačene, da jih ne more noboden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; tluo na trenotek regulovane in posknsene. Teh ur stal te preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. brenega ud c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s ko- lesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da so nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zastonj t ml i jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunaati etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 Al. zdaj gl. 40. • 650 komadov ur z ropotoem, fino regulovane, dajo su rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsak'h osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura Eo minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj i jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stalo so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulircii-Ausverkauf (463-1) Pkilipp Ftftmm, Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Optični zavod V LMiihlJanl. Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in trebaju očal. Orala se dado samo potem, ko se !e natanko in čisto znanstveno poskusil in premeril vid, a so napeta jemal. Naročnikom z dežele so radovoljoo podije v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem letako naroče zaželjeno. 1'ri meni jo velika zaloga fflediićnih in petnih psrspektlvov najnovejše konstrukcije, daljevidi, daljegledi, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnice za vino, mošt, žganje ter vinski cvet, daljo za kis, mlekc, log in petrolej. Laterna magica, lamposkopi, sto-reoskopl in slike, parostroji, lokomotivi, camera obicura. Orodje za risanje in šestila (cirklji), risalna peroaa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi t. r solnčne ure, merniki, merniki na traku, zrcala za britje in drugo v to stroko spadajoče reči. Dobro in brzo popravljam optično, fizikaliino ter matematično orodje. (420-5) l'WWW "avt1"^' m^Jm^^m^^ \ e^m ■ i ■ • aT^a ■ « pt^ a^% sf^ i H. Hauptmann v semen iškom poslopji, v Ljub priporoča po nizkej ceni najboljše oljnate in suhe barve, flrneže ter najlepšo <^oi>icv;o (donacije) za slikarje in zidarje. Novejše sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF* BITTERQUELLE, (Fran .JoMipova |rronKa voda), priznano najbolj še J od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: ,,l''ran Josipov«* tfroiiku voda ohuose ie, jmv/ii.i ml ISO—MM) «r.....m-, kot prijetno in ne prehitro raz]iulćajoćo sredatvo. Ktiuii tetfu ima prod ilriiifinii rudninskimi vodami, kl mi /.a čiičenjo Oroves, še to prednost, ,<■*-"ezo, Jeklo plužne lemeie, sploh vse železno gospodarsko orodje iz najboljšega blaga izdelano, prodajam po najnižjih cenah. ! L453-4) Nagrobni križi s pravim zlatom pozlačeni in z najlepšimi napisi gleda eai nagli lliuciniiu, |J| »MUlj.llll |?n Il.l|iu/.||M l lll.lll. ž liske ulice št. H, blizu frančiškanske cerkve. ■ ♦ ♦ 9M ♦ ♦ tm a ♦■■ a *wm a ♦■i a ♦ aVaaavl rtfieeai iteesoe t« ••t Borzno kupovanje in prodajanje ter druzih naložnih in epekulacijskih vrednostij. Isid-or Hi. Scliornstein ltankgesdiaft Wien, I., Wipplinger«trasaie Nr. 43, H. Stook (vis-a-vis der liorse). (443—8) Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja daje se rado in hitro odgovor. Ogersko-francosko zavarovalno delniško irnp z delniškim kapitalom 8 milijonov goldinarjev v zlatu, na katere je 4 milijone gld. v zlatu plačano v gotovini, zavaruje: 6. zoper škodo po ognji, streli ter eksploziji po šopu h u in plinu, proti clidmage, t. j., Škodo po odvzetji dela ali izgu-bitvi dohodkov vsled po žara in eksplodirunja. če se je zrkalo utrlo, zoper škodo pri prevažanji po suhem in po vodi. na valore, to je, pošilja-tve vrednostnih papirjev vsake vrste, gotovi denar itd. s pošto po suhem in po morji. na človeško življenje, na glavnice *č anticipativ-nim vplačanjem zavarovane svote, ali brez njega, na rente in pokojnino in na balo. Znatna delniška glavnica družbena daje zavarovancem popolno poroštvo. Škode se bodo točno in koulautno izvr sevale in izplačevale, in se onim, ki se hote zavarovati, dovolijo veliki poboljški. Ponudbo v znvarovanjc sprejema in vse po želji razjasnjuje podpisano glavno zastopništvo, glavna zastopništva v provinciji in tudi posebna zastopstva v vseh večjih mestih dežele. (22-'—6) Glavno zastopništvo Glavno zastopništvo za Kranjsko za Štajersko, Koroško imata gospoda 111 Kranjsko Terček & Nekrep, » bbadci, i;adeizU-sirasM \>. s mestni trg St. 10, v Ljubljani. «1 liliOl) Sj/t S*Z. X£ TJ" XT O p krojač, v gospodskih ulioah št. 12, v Ljubljani, priporoča sc za izdelavanje obleke za gospode, dečke in jaketov (4G5-3) za gospe; zagotovlja dobro in moderno delo in nizke cene Odpretje obrti. EMERIH GRULA, v frleclalidciiili ulicah št. 5, priporoča svojo dobro izbrano — katero je sam izdelal — (472—2) za gospode, dečke in otroke, po najnovejšej modi ter čudovito po ceni. Delavci u sodarski les, švelarje in les u kurjavo dobe črez vso zimo dobro plačanega dela v baron Klelnotih gozdib v Borosjeno poleg A rad a na Ogerskem. (471—3) Gozdno oskrbništvo v Borosjeno. \% Cirkus Krembser l C. S na cesar Josipovem trgu v novo postavljenem auierikanskem šatoru denes nedeljo dne 3. oktobra dve izredni predstavi ▼ viijej Ja-kalikej umetnosti, izurjenosti konj, m* v telovadbi in s pantomi-maml i. t. d. 1.1, d. prva ob 4. popoludne, druga ob 7. zvečer. Uljudno vabi k predstavi A. lir „AVSTRIJA", vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje yH na DUNAJI, )K "u-stan-ovljeiisi leta l_e©o, jjfc zavuruje nu človeško življenje po nujni/j ili tarifah, in po N|£ rasnih načinili: da izplača zavarovani znesek po sin iti zavarovančovej, g? kadarkoli se primeri, ali kadar doseže zavarovanec določeno starost ^ (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje bo celo-, pol-, četrtletno ali tudi mo-^L/ sečno. Za male krajcarje vsakdo lebko svojim primerno veliko svoto zagotovi. Tarifo in pojasnila, tudi pismeno, dajemo bresplueno. Nadzorništvo „AVSTRIJE" v Ljubljani: I «•-■■. A^oleiitiiičič , 0 nadzornik. (2ti9—5) HP Pisarna: sv. Petra cesta it. 73 nova. \A/ ~W \±S \AS \AS ~W W \A/ \AS \A/ \AS NA/ SA/ NA/- \±S \AS \AS ' Izdatelj in urednik Makso Arinic. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*1.