LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni nctčrt kmetske delovne šole. (Temeljne misli o njem.) Udejstvovanje delovne šole more izha= jati le iz notranjega prepričanja. Posamezna načela, n. pr. skupnostni pouk, priložnostni pouk, produktivnost, samtodejstvenost, so le dedukcija tega prepričanja. Učni načrt določa delo, živijenje in raz^ položenje otroka, zato je sestava učnega na* črta v duhu stare šole za delovni poiik nena= ravna in škodljiva narava. Namen pouku ni snov, ampak razvoj duševnih in telesnih sil. Kot je pri telesnem presnavljanju hrana le sredstvo za vzdrževanje dn razvoj telesa. tako je tudi sitov pri pouku le sredstvo za izobraževanje otroka. Snov ni zato, da bi se jo otrok inaučil, pač pa zato, da bi bi!a na razpolago njega duševni asimilaciji. Podajem načrt le kot primer; navedel sem snov, do katere je kmetski otrok v ne= kem živem razmerju. Učitelj naj uporablja samo ono, 'kar se mu zdi za njegove otroke življenjsko, ali pa — in to bo najbolje — ono, kar bodo otroci sami določili. Razvoj otro* kove duševnosti —¦ in vsake žive duševnosti — ni trda gmota, ki ji lahko damo stalne oblike, ampak je tok, čigar bistvo je, da ne* prestano teče in se nikoli nc ustali; dušev? nost ni reikoli absolutno ničevna, ravno tako pa tudi ni nikoli absolutno popolna. Merilo za dobro šolo, vestnega učitelja in pridnega otroka ne sme biti več obvladanje snovi, pač pa kar najbolj živahno čustveno, hotno un razumsko razmerje do vrednot v stvareh in pojavih, in sicer do tistih vrednat, ki imajo vrednost za otroka; in ker je teh vrednot zelo mnogo, naj se usmeri otroka zlasti v ilskanje in gledanje socialnih in gospodar« skih vrednot. Ali so točke v načrtu prave, bodeta mogla razodeti le otrokovo zanima* nje ali pa apatičnost do snovi. Tega raz« merja ne bo mogoče spoznati iz vidika stare šole, tedaj iz vidika snovnega uspeha, jezi= kovne forrnalnosti ali šolske discipline. Nf učiteljeva obravnava, ampak otrokovo za> nimanje, izraževano v preprostem, neprisi* Ijenem razgovoru, bo odobrilo ali odklo nilo tak načrt. Tudi ono, kaj naj ve otrok o snovi, naj presodi on sam. Spisal sem načrt kot vzgled za tovariše in tovarišice po vaseh, ki bi se radi lotili de* lovne šole, pa nimajo podrobnih navodil. Moj namen je posebno ta, da hočem z na= črtom opozarjati na snov iz kmetijstva, hU giene, narave, dela, morale in življonja. Po« drobnosti bodo služile onim, ki se še niso bavili s kmetijstvom in ki še ne poznajo kmetskih potreb. Vsem pa svetujem, da pro* učujejo kmetske prilike sami, konkretno in z ljubeznijo; knjige in načrti naj jim bodo le zrcalo. Ves proces pouka sem razdelil na štiri stopnje: I. Delo in doživetje. II. Spoznanje. III. Premišljeno delo in umetniško udejstvo vanje. IV. Šolska tehnika. Ta razdelitev. na= men in smisel tega načrta in še marsikaj drugega bo razumljivo le onim, ki dobro po znajo m|)j referat o kmetski delovni šoli. PRVI RAZRED. Za pravo šolo je sposoben šele otrok, ki dovrši sedmo starostno leto. Opozarjam na dr. Žgečevo razpravo »Razvoj otroka v šol* ski doibi«, ki je objavljena v »Pedagoškem zborniku«. Prvi razred naj bi se začel s sed« mim letom. Ker pa začnejo naši otroci ob= iskovati šolo že s šestim letom, naj se seda* nji prvi razred spremeni v otroški vrtec ali detški dom; če se ne spremeni po imenu, naj se spremeni vsaj po snovi, delu in mes todi ter po razmerju učitelja do otroka. Bi* stvo otrokovega življenja v tej dobi je igra. zato mora biti tudi metoda in delo v tem razredu igračasto. Prvi razred naj bo za otroka igrališče; tudi ne sme biti priprava za drugi razred, pač pa kraj, kjer dobi otro* kov razvoj svojo duševno hrano. Šele v drus gem razredu postane pouk objektivnejši, kot postane otrokova duševnost s sedmim le* tom objektivnejša. I. Delo in doživetje. Sprehodi: po gozdu; ob potoku; po njivah v dolini; po njivah v višin.i; po trav? nikih v dolini; po travnilkih v višini; po vr= tovih; po posestvih otrokovih staršev; na hrib; v cerkev; na pokopališčc; ,v bližnje vaai; k staremu gradu. Poizkusi: sajenje sadnih pešk v je= seni in spomladi: kaljenje semena v mokri vati; cvetlice v temii in na svetlem; v jeseni pognojena in prekopana gredica; spomladi pognojena in prekopana gredica; nepogno= jena in prekopana gredica; pognojena in ne= prekopana gredica; nepognojena in nepreko* pana gredica; neopleta in neokopana gredi= ca; opleta in neokopana gredica; opleta :in okopana gredica; opleta, okopana in osuta gredica; opleta, okopana, osuta in v suši za« livana gredica; preizkušanje zveznosti razne vrste zemelj; navpiična, 1 m visoka palica na solncu. Gredice, na katerih hočemo opazo* vati uspehe glede na gnojenje in rahlanje zemlje, posejemo s pšenioo, tiste pa, ki jih plevemo, okopavamo in osipavamo, pa s prosom. Zbirke: razno sadje; sadne vrste; sočivje; jesenski ppidelki; vrtne cvetice, poljske cvetice; gozdne cvetice; travniške cvetice; zdravilne cvetice; strupene cvetice; istobarvne cvetice; trave; pleveli; zelene ve« jice dreves >in grmov; gole vejice dreves dn grmov; mladike; kosci lesa; vrste zemelj; vzorci blaga; vzorci usnja; vzorci kolonijal« nega blaga; gumbi. II. Spoznavanje. 1. Razgovori. Šola: Po kaj so prišli otroci v šolo; kako bo v šoli; katere reoi bodo rabili. Trgovina: Na kateri strani leži; na» pis; kdo prodaja; reči v prodajalni; kdo ku= puje; kaj da kupec za reči; kako se v pro« dajalni pozdravi, prosi in zahvali. Denar: Kdo da otroku denar; kako zaslužijo denar oče, mati, brat, sestra; kaj je prodal oče, kje in komu; semeinj. Hlev: Koliko živine imajo dn kakšno; delo v hlevu; katero hrano pridelamo doma in katero kupimo; kaj napravijo z gnojem in kam se odteka gnojnica; gnojne vile in samokolnica; kam polagajo krmo; iz česa so jasli; kakšna so tla in iz česa so; stelja; sna? ga, zrak in svetloba v hlevu; kaj dela krava, ko prodajo tele; koMko litrov mleka ima krava na dan; varnost pred živino; red v hrani in molžnji; kdo se največ ubiva z ŽU vino; kako pomaga otrok v hlevu; prijaznost do goveda; hvaležnost do očeta in bratov. Pašnik: Rastline na pašniku; katerih Tastlin ne je živina; strupene rastline; pa^ stirji na pašnlku; kakšne zobe ima govedo; kako je treba ravnati z živino; živina gre y škodo; pazljivost; živina gre v deteljo; iy vina poči, če se prenaje detelje, zlasti če je mokra; previdnost; vamp in lakotnicej pre^ žvekovanje; mir po jedu; želodec in čreva; po odpadkih spoznamo bolezen v želodcu ali črevih; odpadki na pašniku; ali je živina bolj vesela doma ali na pašniku; gibanje, zrak in svetloba; kdaj muka krava na paš= mi'ku; kakšne lastnosti ima živina. Red v šoli: Točno prihajati v šolo; vsak ima pravico do svojega sedeža; prepir zaradi sedeža; ko drugi rgovori, je treba molčati. Delo v hiši: Kdo dela doma v hisi; kaj dela mati; kaj delajo sestre; pometa= nje in pospravljanje po sobah; umivanje tal; prezračevanje; katere dele ima hiša; kuhinj= ska posoda; iz česa je; omivanje in posprav= ljanje kuhinjske posode; kako otrooi uma= žejo v sobi in kuhinji in dajo dela materi in sestram; strgalnik in otiralnik pred hišo. Snaga v šoli: Čevlje obrisati; snaga pod klopjo; snaga na stranišču. Dnevi v tednu: Kateri dan je da= nes; kateri dan je bil včeraj; kateri dan bo jutri; kateri dan je bil predvčerajšnjim; kateri dan bo pojutrišnjem; kako se imenus jejo dnevi v tednu; koliko jih je. H r a n a: Kakšno hrano jedo za zajtrk, južino, kosilo, malico in večerjo; kaj pride= lajo doma in kaj kupijo; brez katerih. kups ljenih reči bi lahko živeli; kava, čaj, vdno, žganje; kaj jedo otroci; kaj jedo najrajši; koliko stane hrana za enega otroka; najbolj= ša hrana za otroke; koliko stane kava; kaj mešajo med njo; ruski čaj; kdaj ga pijejo; kdaj je koristen; domači čaji proti prehlas jenju; šipkove jagode; na čem rastejo; kaj je v njih; iz česa so se napravile; kateri grm je podoben šipkovemu; kaj raste na robidi; robidovi listi se rabijo za čaj; kje prodajajo vino; kakšni so ljudje po njem; katere ncsreče prinese vino; v vinu je strup; vino in otroci; strup gre v glavo; kaj je v glavi; kakšni so možgami; lobanja; kdo skrbi, da je otrok o pfavem času. Telesna snaga: Kdaj vstanejo otroci; kako se oblečejo in umivajo; otrok se umije vsako jutro; kako se pravilno umi« va; zobje se osnažijo s ščetko in umijejo; med zobmi gnije hrana; piškavi zoibje; zo* bozdravnik; mlečni in drugi zobje; vrste zob; roke se umivajo tudi zvečer; dolge nohte na ro'kah iin nogah je treba ostriči; zanohtnica; če je otrok obut, naj si umije noge vsak teden, če je pa bos, pa vsak dan; rjuhe dn snaga. Zenske v hiši: Materina skrb; tudi sestre skrbijo, da otrok je in se umiva; či* gava sestra je teta; stara mati; ald je očeto* va ali materina mati. Šivilja: Katero spodnje oblačilo no* sijo otroci v jeseni; kdo dela srajce in spod« nje hlače; katere šivilje so v vasi; koliko jih je v vseh vaseh; plafcno in kotenina; kje pro* dajajo; s čim merijo; po čem je; lan; cvet, vlakna, trlica; s čim šiva šivilja; zakaj trpi; spoštovanje do njenega dela; koliko zaslužd. Nogavice: Kupljene ali doma sples tene; iz česa so; bombaž in volna, kako ju ločimo; kaj je toplejše; koliko stanejo no« gavice v trgovini; koliko stane bomibaž za nogavice; mokre nogavice na nogah. Krojač: Kdo je kupdl obleko; kaj so kupili za obleko; iz česa je posamezno bla= go; kje so kupili; na kaj je meril trgovec; po čem je meter; kaj še kupijo za obleko; iz česa so gumbi; po čem so; koliko so dali oče za vse; kdo napravii obleko; kakšno orodje ima krojač; neprijetnosti pri njego* vem delu; koliko računa od obleke. Ravnanje z obleko: Kdaj je Imel zadnjič novo obleko; koliko oblek ima; ka= ko si varujemo novo obleko; ka'ko jo posu= šimo, osnažimo in spravimo; kako otroci za= mažejo in strgajo obleko'; kaj se zgodi v omari z mokro obleko; kdo nosi že dolgo obleko; zakaj jo nosi žc dolgo. Obleka za deklice: Kakšno bla= go so kupili; iz česa je; kdo je kupil; po čem je bil meter; kaj so še kupili; iz česa je elastičen trak; koliko časa dela šivilja oble« ko; koliko je računala; katera oble'ka se pere, kako se pere. S a d j e: Dozorevanje; vrste sadja; kako sadje obirajo; vrste hrušk; vrste jabolk; velikost, oblika, barva in okus raznih vrst; zgodnje, jesensko in zimsko sadje; imena za najnavadnejše vrste; sadje je zdravo za otroke; sladkor dn kislina; koliko sadja 'imajo; ali ga kaj prodajo; po čem ga pro> dajo; kako spravijo sadje doma; čemu ga rabijo; kako suše češplje, hruške in jabol* ka; v čem sušijo; kaj uhaja iz sadja pri sušenju. Listje na drevju: Barve na listih sadnega drevja; listi rumenijo dn odpadajo; ko ldstje rumeni, drevo več ne .poganja; kakšni so bili listi, ko je drevje poganjalo; zakaj listi odpadajo; bilo je vroče, scdaj jc vedno hladnejše, kmalu bo zima; poletje, jesen, zima. Ut a: Kdaj prične šola; kdaj neha; kdaj je poldne, kdaj vstanejo; kdaj gredo k po= čitku; kdaj solnce vzhaja; kdaj zahaja; polnoč. StraTii neba: Od katerega Ihrtba vzhaja solnce; za katerim hribčkom zahaja; kje stoji solnce opoldne; kam je obrnjena senca palice opcldne; dolgost sence. Poljski pridelki: Vrste jesenskih pridelkov; kdo koplje; s čim kopljejo; kdo pobira; v kaj pobirajo; kdo vozd domov; v čem so vozili; s kakšno živino so vozili; kolikokrat so peljali z vsake njive; kateri rastlinski deli izginejo; kateri ostanejo; pods zemeljski sadovi; sočivje; 'kakšna letina je bila letos; zakaj je bila dobra ali slaba; suša in moča; koliko metrov so dolge nji* hove njive; koliko metrov široke; koldko oglov imajo; koliko kotov; kdo zbira kroms pir; v kaj ga odberejo; gniloba kuži; gndle odrezke je treba sežgati; kam spravljajo krompir; ali je klet nad zemljo dn pod zem= ljo; ali je v kleti mokro ali suho; kako so spravili; kako so spravljali druge pridelke; koliko krompirja bodo porabili doma; za koldko Ijudi; katere pridelke ibodo rabili za živino. Reveži v vasi: Kdo ni nič pride^ lal; kdo je malo pridelal; od česa živijo ti ljudje; kdo nima ne zaslužka, ne pridelkov; kako bodo živeld pozimi; ali so si sami krivi revščine; reveže zaničevati; usmiljenje; ka= ko bi jim bilo mogoče pomagati. Oblaki: Na nebu; od katere strani jih žene veter; jug in sever; od katerega hriba pridejo oblaki; za kateri hrib grejo; ali so oblaki visoki ali nizki; zakaj solnce ne sije; dež. (Dalje prih.)