Uao likaj* U.ÍJ i« HIB > d.i»j .v *T^r.;:•:rT / ' ' 1'raduilkl t« uprtvnkflkl p •tori: MIT a LawedaU It Offloo of pi>Mi>Mn; M87 00. UwndaU m Trlfphonot l«wala>t 4IS8. ^TQ-YEAR XIL ^¡T^Vt^XÍ^ CHICAGO, ILL., étrfk. 24. julij« (July 24) 191». STEV.—NUMBER 173. •wir STRAH PREO CIVILNO VOJNO NA ANGLEŠKEM gtrka radarjev j« pritirala kri ¡o do vrhunca; dama se odloči. IfOSKOVE čete streljale NA delavci v bee umu. Najbolj kritični dnevi v zgodovini industrijalne Anglije «o tu-luij. Juli H se snidejo zastopniki vlade in staMckjočih rudarjev i laaierenci in Če vlada ne aprej ne delavskih zahtev, se iz seda njega imlustrijalnega .boja prav lilrko izcimi civilna vojna. Bolj paaviHtični krogi so 2e trdno prepričani, da je civilni konflikt neizogiben. Na Angle&kema ni prem o K« v zalogi in nadaljevanje rodirxke stavke gotovo pomeni stagnacijo in. propast industrij. Industrijah» položaj v Angliji - k bi bil tak položaj na O gar ikfDi, bi ugleški reakcionarni li-«ti soglasno zaključili, da je to Mjievfeem — je danes sledeči: Približno pol miljona rudarjev je na štrajku ne oziraje se na aklepe njihovih ^ konservativnih roditeljev niti na pogodbe z delor dajalci. Več premogovnikov v Castle fordu in Yorkshiru je poplavljenih z vodo. Vsled stavke premogarjev je ustavljeno delo v največjih an-fkikih jeklarnah v Leedsu in Sheffield« in na tisoče deiavcev je tire« dela. Stavkarji iti drugi ibrezposelni I delavci, med katerimi je na de-lettlsoče bivših» vojakov, imajo dnevne gigantične demonstracije in »hode, na katerih obravnavajo politična in «Q^ng^gprafonja. " 'mku r^sa k. r i. da se parTaiiKM in da ae i direktno akcijo reži socialno vprašanjc.< ' Vlada je ponudila rudarjem nov kompromis/ki ga predloži jutri na konferenci z radikalnimi Uftopniki rudarske organizacije. Konferenca se vrli na Downing Street u in udeleži se je It udi Lloyd (korge. Herlin, 23. jul. — Noskove čete so v pondeljek razbile pohod in dva javna shoda neodvisnih wnaÜKtov in spartakovcev; tretji «hod, ki ae je vrfiH pod vodstvom večinski hsocialistov, je bil dovoljen. Pohod in »hodi so bili sklicani ob priliki mednarodne demount racije proti vmešavanju »vernikov v ruske notranje zadeve. Pri razbijanju enega shoda » vojaki streljali na delavce in so bili lahko ranjeni. Ko so štrajkarji korakali po ulici Un-1« den Linden in prišli do WU-helinstrasso ,so tam atall vojaki in pred njimi je bil velik napis "*!«>>:< ! Kdor stopi dalje, bo u-[ «trel jen." Coblenz, Nemčija, 23. jul. — A-'»eriika voja&ka policija, oboro-s puškami in strojnicami, js * pondeljek razbila štrajk 800 "einških delaveev v Bendorfu ob ^ni Štrajk je bil proglsžen z ••Udarnosti % drugimi delsvci v Evropi ob priliki mednarodnih demonat racij. Bsni. Avics, 23. jul. — Oene-»ins stavka na Dunaju zadnji P^deljek ja 4)ils popolna; edino pski m, delali. Kim, 23. — Uradna poro v vaeh krajev Italije se glase J« j«* pondeljkovs generalna stav ponearalflg,, ''»nr.. 23. jul. — V pondeljek * ;,r'0kali prist sniščni delavci *s' in rudarji v Oardu. PRIPRAVE ZA OKUPACIJO BUDAPESTE. D'Esperey ima 150,000 mož sa in ' vasijo sovjetske republike. BELA KUN PRIČAKUJE «VE TOVNO REVOLUCIJO. Dunaj, 12. ju. (Zakasnele). — Frsncoski genersl Franchet D Esperey je naznanil, da je pripravljen prodirali proti Budape iti s 150,000 možmi. Njegova ar mada obOtoji iz francoskih kolo nijalcev, Rumuncev,. Jugoslova nov, Italijauov in ogrskih prostovoljcev, ki so pod poveljstvom generala Kratochiviia. London, 23. jul. — Reuterjev korespondent javlja iz Budape-ite, da je imel intervju z Belp Ku-nom, bivšim komisarjem sa zunanje zadeve, kateri je zadnji teden odstopil iz vlade. Bela Kun je dejal, da je prepričan, da Ogrsko reži svetovna revolucija, ki je Že na vidiku, ali med tem časom je Ogrska pripravljena skleniti mir s kapitalističnimi državami. Ogrska vlada — je nadaljeval — ne bo nikdar dovolila zaveznikom, da bi se vmešavali v njene notranje zadeve. Sedanja nova vlada nims ničesar opraviti i Starimi imperialisti. Končno je rekel JCun, da je koalicijska vlada, v kgteri bi bili tudi socialisti, nemogoča in socialisti se dobro zavedejo tega. London, 23. jul. — Brezžična brzojavka iz Moskve, datirana v torek, sporoča, da so rdeče čete v Ukrajini okupiral« Konfitanti-nograd 40 milj južnovshodno od oltsve. Boljše viki so zajeli velik vojni plen. • . [i. < ' SRBI MORAJO IZPRAZNITI CELOVEC. Jugoslovanske čete na smejo biti bo vrlU F upravi, da av1tbi. ja ne bo podpisala pogodbi. Psriz, 23. jul. — Medzaveaui-škl vojni svet je sklenil obvestiti jugoslovansko vlado, ds umakne srbske čete iz celovške kotline na Koroškem. Ker je mirovna konferenca zaključila, ds sc tam. vrši plebiscit, ne amejo imeti Jugoslovani ne Nemci svojih čet tam- Tittoui. načelnik italijapsks mirovne delegscije, je včeraj informiral malo petorico, da je direktna retftav grško4>o)gsrtkega te-rdtorijalnega spora nemogoča. Bolgarska mirovna delegacija pride v Psriz v petek. Dr. Renner, načelnik avatrijake delegacije, je IZ6RE0I V AVSTRALIJI; PREDSEDNIK NAPADEN. Povrnirši se vojaki so upadli h V Victoria IZGREDI IV BOJI. Melbourne, Avstralija, 83. jul. — H. S. W. Lawson, ministrski predsednik v Vktoriji, je imel v pondeljek vibsren intervju s de putaoijo bivših vojakov v svojem Uradu 111 konec prepire je bil, da eden Vojakov zagnal tiutnlk Latvsonovo glavo in ga ranil. Vojaki so nato zmetali pisarniško o remo na ulico in raztrgali neka-ere važne listine. Nato se je vnela na ulici bitka hiviimi vojaki in policisti, končala s tem, ds so bili vo-razpršeni m pet je bilo sreti-ranih. Zgodaj zjutraj so vojaki in pomorščaki napadli vojsžke ba ke. Vnel se js boj in neki vojsk bH ustreljen. (Brsojavka ne pove vsroks is- t I med fakir rs po t ■ II dejsl včeraj pred dov) svoji» odhodom v Feldkireh, da f '* _ 0,1 £L2^^^WJKSfe tüfA* PRIPUŠČA DRUGIM avtomobile Washington, D. O. — Kongres-nik Dyer, republikanec iz Missou-rija, je predložil predlogo, ki do-oča zelo ostre ksszni zs avtomobilske tatove. Nsjvifjs denarna globs je pet tisoč dolarjev, najnižja ieUtiška kazen pa leto ječe. Sodišče lahko izreče obe kazni. Nekatert Ijhdje ao napravili ic taltvine avtomobi-ov dobičkanosno trgovino. Organizirali so oelo taltinske družbe s trgovskimi zvezami. Avtomobili, ki so na pr. ukrsdeni v New Yor-ku. St. Louisu sli katerem drugem mestu, pripeljejo v €hi< ago, kjer jih prepleskajo in zopet prodajo. Avtomobile, ukradene v Chieagu, prevažajo zopet v druga mesta in jih tam postavijo na trg. če pridejo tatovi slučsjno roki prsvice v pest. nsjsmsjo do-bre advokate, da jih izrežejo iz zadrege, ali da dobe msjhno ks-sen. . \ r To je učinkovslo ns kongresni-ks iz Misaourijs, ds je isdelsl predlogo sa avtomobilske tatove n tako omeji tatvino te vrste. o katerih ve, da jih Avstrija ne more izpolniti. Renner je ostro kritisirsl finančne in odškodninske pogoje. Baze*, Švica. — Iz % raznih po-ročil je razvidno, da nameravajo zavezniki v kratkem napasti ogr sko .sovjetsko republiko od vseh strani. Ofenzive se udeleže Oeho-alovski, Poljaki, Jugoslovsni, Rumunci in taveznižke Čete. Francija bo dgla dvs armad na sbora in euo divizijo kavi poleg tega je pripravljeni Rumuncev, 30,000 Čehoslo in 20,000 .Jugoslovanov, ki so dobili tiu» 12,000 prostovoljcev, ki sovražijo komuniste. Frncoski genersl Franchet D*Esperey bo vrhovni poveljnik. Italija bo tudi poslala nekaj ve» jsitvs. Francoske čete so izključno sestavljene iz afriških koloni jaloev (zamorcev). Namen ofenzive je, uničiti sovjete na Ogrskem in ns ta način preprečiti nevarnost komunistične revolucije na Bumunskem, v Jugoslaviji in Čehosbvakiji. o v POŠTVA ODPRTA. NEMCU* VEI.EPOROTA MOČI OBTOŽL TI MORILCEV V AROU. Chicago, DL — Veleporota ss "kraj Took je v torek saaliials « ' l^t prič v zadevi umora treh r«jkarjev v Argn 4oda po kon '"»-m /anličanJu nkm hoteli vele-^•«nifci hrffi obtožbe proti de in privatnim polin-ki ao ustrelili delavce. Po irzevni pravdnih Dural, ki " "»M preiskava, je moka! na ^¿aaja, zakaj )♦ veleporota ^ItuU «btolbo. ' ^f^L* t* 1 í'tJSSk J» * . «JU . ?.. .«i ' i % , -Chioago, 111. — Zvezni požtnl ravnatelj v Ohicagi objavlja, da je pošta za Nemčijo odprta ss vse pošiljat ve. Ravno Uho je odprta tudi psketna pošta. Paketi, na-menjeni sa Nemčijo ne smejo pre-jati teše 11 funtov in ss jih Ish-ko tudi registrira. Paketna pošta ga Jugoslavijo Is ni odprto radi nejasnega poli-tičnegs položsjs. Upamo, da ba kmalu. . * PROTI PROTITARJ1M 907 američanov ji padlo v ruviji. ' Washiugtoiif D. C. — Ofieijel-no poročilo se glasi, da imajo a-merižke čete v Rusiji do danes 307 mrtvih, 304 rsnjene in 1» mož je ujetih, izmed katerih je 14 izpuščenih in eden je umrl. Na arhangelaki fronti, ki je sdaj za Ameriko zaprta, je padlo 189 mož, 287 je bilo ranjenih in 128 jih pogrešajo. V Vladivoetoku i Hibi rija) je bilo od 13. avguata 101H 90 mrtvih, 17 ranjenih in enega pogrešajo. Trupla Američanov, ki so umrli v Rusiji, bodo prepeljaua v Francijo in pokopana na ondot-nih ameriških pokopališčih; rev-no tako bodo premeščena trupla Američanov, ki umrjejo v Nemči ji in Luksemhurgu. 76 ameriških vojefcov, ki so umrli v Italiji, bo pokopanih v Oenovi. Do 30. junija 1919 je registriranih 57,919 ameriških grdbov v Evropi. avditor ajfsbll js podal rboonacuo. nik D. O. — Eengres-Willla« J. Graham is Uli-tioiaa. predaednik zborniškega od-ki preiskuje V^gMjtkej je izjavil, da bodo profiUrjl, ki ao itrsMM vejno. da obr>gflM| airo kaznovani On trdi. da je treba odVojOOgl depodbudil, naj nastopijo proti draginji. 2u-psn priporoča« ljudstvu, ds nsj a-pHira na kongres za odpomoč proti draginji. To pa dokazu koliko so vredne njegove obl i h*, ki jih je dajal pri sadnjih vo- litvalH^H^^H^Ml In če bo sedanji župan tretjič kandidiral sa župana, bo mogoča k»pet Izvoljen, ker so nekateri ljudje vedno v prepiru s sdravlm IHiliSMM^lMiiHH PLEMENSKI BOJI V GLAVNEN MESTO. Divji ko ji v obUftji Bale hiša. M. John nj^netfs eljjl ns- Štirje mrtvi, vbuko ra njenih, 800 v zaporu Washington, D. O. - U bltž nje okolice je bilo posvsno vojaštvo v glsvno mesto, iu ko te vr stice odhajajo v list, uvsžujejo zvezno oblasti, Če ne bi bilo ns medtu, da proglase obssduo sta nje, ker divjajo plemenski boji, ki ao aahtevali doadaj štiri človečka življenja, več oaeb je pa bilo ranjenih. Neka mlada za-iuo rk a je aadobila tako težko poškodbo, da sd rs vni k i dvomijo, ds okrevs. Dosdsj tudi še niso dognali natančnega števila ranjen-eev, U V policijskih zaporih se nahaja nad dve sto oseb, med njimi vojski in pomorščaki. Vojni iu mornsriški tajnik sts pod vzela vse korske, ds ae vrnejo vojaki iu pomorščaki v vojaš-nice iu ne ladje. O nemirih krožijo rasne govo riee. toda prikrojene ao tako, kot da so edini krivci zantorei. Komur je snsno, kako boječi so zamorci pred helopoltniki, čita in posluša, te vesti z reservirsnjem. Neka vfst pripoveduje, da so nsjbolj razplamtele strasti, ko je 17-letna samorka Carry M. Johnson ustrelila a strehe detektiva Harry C. ffettgf detektivi so strel njo in jo ssdell od leve in desne. Zaraorko so prspeljali v bolnišnico v umirajočem stanji^ Ranam še en detektiv, ki ss »ga boja. prva pfovofcseljs. 'Ns nekam drugem koncu mesta je bil samorso ustreljen od »oliesjs, ko js streljal s ¡tovornega avtomobila. Zakaj je samoret? streljal s tovornegs svtomoblls, ne pove poročilo. Zaraoroa Baymond tientryja je ustrelil policaj na vozu ulične že-esniee, ko js oddal strsl is samokrese. Zadel je sstnoros sedem krat. Zakaj js zsmoree isatrelH samokres, vest ne pove. Vesti povsod omenjajo, da so bili nspadalci zamond, na nobe nem mestu pa ne «(Tvore, da so napsdsli belopoltuiki. Kdo je povzročil nemire In kdo j« napadel, lshko dožsne le ne-priatranska preiskava, čs svezne oblasti rm nameravajo uvesti oli-sedno stanje, tedaj to dejstvo govori, da helopoltniki niso tsko nedolžni, kot jih »likajo poročila. Oblasti so moblllslrale tudi vojaško silo, da nastopi v siučsju potrebe. Ns policijskih postsjsh so bili pripravljeni vojaški od-dslki s strojnimi potkami. Ko js noč razgrnila svoje temna krila prek narave so se vršili boji tudi v oblIIju Bele hiše. - Plemenski boji so nsjbolj b* dasti boji msd vsemi boji na svs-tu. 1 Noben človek ni odgovoren sa to, čs si je rodil kot belopolt-než, rdrcekožec. zsmoree. ali Ml-mojiokoier. Tudi ni človekove za slugs, kakšna polti ss je rodH in noben človek si ni mogel pri svo- OPOJNE PUACE DOVOLJENE NA 00M0. nica ča- PREDSEDNIK WIUOV JE BOLAN D, O. ~ Pvedsed nik Wilson > fbolel no akutni gruí Sioer ae mu je s* obmtlo na ^ boljše, toda kljubtemu je mcu* ^ lee, da opusti potovsnje na sapsd ion v POLKU NorfaSt. va - Dogodki, ki sa ss odigrsli v «lavnem mealu, se vplivali tudi na tukajšnja pndii vsiee. tako da so Izbruhnili ple-ssanski boji. ki ük vaak pernotan Movak Obeojs Itanjt-r so bile štiri oseka, vac oasb je ps «rt tiranih Ns fo-sorte* so bile pojvane i^ltoi|ske rtatrv« a oboroženi foui ^aki Izdelava opojnih pijač sa domačo uporabo ni dovoljena. HIŠNA PuilKAVA DOVO LJENA Washington, D. C. Kongres na zbornica je odglaaovala s 107 proti 3 glasovom, da so dovoljeim opojne pijače sa domače pot robe. Predlog ne pomeni, da jih sme kdo Izdelovati, ampak kdor jiji jo kupil in shranil v svoji kleti, ao iuu nI treba bstl, da bodo zaplu-njene, Če jih ne bo prodajal. Zbornica je glasovala u teui pred-' logu po razpravi o rasnih pred,-logUi, ki je trajala skoraj ves dan ■Ko so Idil sprejeti rasni ostri predlogi, je predlagal kongreinik Volstead, da se določi čss, ko nto-vaak do naznaniti, koliko opojne pijače ima doma. Za teui predlo- • goru je predlsgsl. ds*se določi 10. Jsnusr 1920 kot določeni din, ko1 mora vsakdo uazushiti saloge o svojih opojnih pijsčsh. Kongrea-nik Rubey. deuiokrst is države Missouri, jc predlagal, da ne smi nihče imeti več opojnih pijač doma, kot do $ft0 vrednosti. Zbornica je predlog odklonila. Oglasil se je za besedo grešnik Raksr, demokrat fornije, In dajal, da abornfea ka na predlog, ki naj pripove v«*' kladiščenje opojne pij»*« " 46-mu. Konicresnik Volstead Je nasprotoval temtt predlogu, Češ, do s« se prijatelji prohHdeijc že «io-sti ha vili s to zadevo. Ko so gis-sovali o tem predlogu, so glasova*. li proti prsdlogu samo trije kon n spri« Harkleyja, ki dovoljuje, da se vede hllna preiskava v poslopju, če imsjo ob|astl dokaz, da m rY njem prodaja opojna pijaša. Na nekem mestu v predlogi se čita. da sdravnilc ns une predpisati bolniku opojna pijače, ča ni prepričan, ds je potrabna k njegovemu sdrsvju. V desetih dneh mu ne sme predpisati več žganja kot eno pinto In lekarnar na sme sdrsvnlkovegs predpisa spolnlti več kot enkrat. Opojne pijače je prepovadano piti na vosu ullčiie šolesnios, na vlaku, v avtomobilu ,čolnu, na ladji, xploh iwi vozeli, ki slušljo javnemu priimelu. INsiteve prepoveduje lastovsti katerakoli sredstva, ki služIjo sa izdelovanje opojns pijača na uo-postsven način. Nasprotniki prohMiieijs upe jo, ds lio predsednik vstlral predlo S®- fC, 'i'":'-! ' ' PONUDBA OESTNOŽBLRZNI ŠKB DRUtBI. v-M Chioafo, Dl. — iJsstnoželesnl-«ks družim je prišls s svojo Ponudim na dan, s katero upa odvrniti stavko. Drulbs ponuja mesto osemur-negs delavnika deveturni delavnik. Zdsj je uveden dessturnl da, Isvnik. U službene! zalUrvajo .da se jim snesda poviša vsled uaraMOočo jwufn rivw9m m ,„ ,„. draginje za sedem In trideset esn* J^JmnlSntí vUS&'b f»|j!ri,,ÄL.t;fo' dpuÄbt Jlh kaansje apremeniti. Zs plemenske |štlrlnsjst boje so nsvdrftjejo le taki ljud je, katerik Uobrssba je Še res jpgglljtvg. % ' Eapori so nsH lačen! in po poM Mjskem poročilu ss nahaja v njih 40 i"*) oseb. Washington, D. O.-Basplam tans strasti od plemenskega «*ojs ae ša niso pomirile Neki domo-branee je hoUl srstiratl zamorca, s zamorec «i je ustrelil. Prihitel je na poaaoč drug domobrene*. ps tudi «e«a je ^gS I el II samóme Do prepira je prišlo med ne kkn belopokulkom in dvema sa Morrema. fesMks tegs prepira ja. da laši behM. iinež v postelji, dfcrssan s brftivt)*. fViilgald skr be ns obeh nt rs oak. da m Mgnjka netiva sa n« daijevsnje »1—onišrigs boja tn raz|lamteá|» najnižjih «Uveskik I Družim nsznanja, čs bodo uvedene te epremenrtie, ds jo trebi) povišati vosnino ns ulični žsles-niel za en cent, posebej je trabe plačati Šs en cent sa preetotml li* stok, , .-ir Uslužbenci, oziroma njih sa stopnlki izjsvljajo, da mora Mtl nšfprvm priznsn osemiuml dalav. nik, preden ao nadaljna pogajanja mogoča. Chango I« okolica. V četrtek jasno In vroče. Južnozapodni in zapad ni vgtrovi. instinktov IM belopolt ne žl kro-tt vasi ds n iamorrt tonet napadli neko belopoltno Žensko in str. gsli obleko res «jo. Ali» v. UtAl?, KJi l i. -- . . " . - v-* if PROSVETA agggagxa po dogo Cm« JEDNOTE voru. Rokoptal M M vračajo. TTfarocriin»: Sedinjan« ki livar. Mttabe, 0. — V tukajšnji O kolki se je pripetila velikS vrt-maka nezgoda, ki je zahtevala več človeških življenj in itapra vila veliko materijalno škode. 19. julija okrog pol šestih zvečer u l< utrgal oblak nad naaelbine Veegc, O., In v par minutah jê bi la cela nwelbina pod vodo. Hitro narastla voda je odnesla več poslopij a vsem, kar je bilo v njih. Tako je odneala voda hlio Johna Katala ,rodom Buaa, ter ženo in tri otroke. Utonili so vsi. lato je pripetilo John Stepaticu, Poljaku, kateremu je voda odnesla hi šo in Šeno ter štiri otroke; utonili ao val. Dosedaj ao našli eno deklico in enega farttka ter eno leno, pa jo ne morejo ispoonati. Za hiše tudi še nič ne vedo. John Pajonku, Poljaku, je voda tudi odneala hišo ter vse, kar je imel ; družlrif agR pUla pravočasno ia hiie. 2la hišo nihče ne ve, kje da Poleg tega je napravila povo-dtnj tudi veliko škode na šetez-niški progi; porušila je tri Železniške moatove, raztrgala železni Ški nasip, odnesla železniške prage in tračnice. Železniški promet je radi tega ustavljen najmtn; za deset dni, predno bodo popravili vso progo. Posebno je poškodovana železniška proga, katera vodi do rudnika, takozvanega .Web Mine," v katerem je vpo-slenih okrog petsto delavce^. Ti imajo sedaj neprostovoljne počilt niče za nekaj časa ,dokler ne bo proga v toliko popravljena, 4a bo mogla rudniška družba dobiti železniške vozove. Nadalje je voda odnttia nekoliko kurnrkov s kokoš vred. Predsedniku tukajšnjega društva "Slovenski bratje," št. 368 SNPJ ja voda napravila precej škode prodajalni in v kleti, katera se nahaja pod prodajalno. Pokvarjenega je veliko blaga. Koliko i-ma škode, mi je neznano. Povodenj je napravila prece; škode na polju, posdbno pri krom plrju in pri koruzi, ker je povodenj raztrgala polja in na neka terih krajih napravila cele naši» ne, da je grozen pogled na uniče^ no pojje. '; V tukajšnjem mestu, Belalire ni povodenj napravila nobene poškodbe, toda deževalo je vea večer tako močno, da se ni moglo akoro nič videti. To mesto je oddaljeno od naselbine Veege kakih šest milj vzhodno. Poročevalec. V OPOZICIJI, IMU vnoi- teŠka jo ša vodno Razno. London. .bbCt Angleška rST kri atoji pred krizo. Vojni davki na dohodke in dobiček, ki »0 „ do oplazili gospode lorde in S Ejva bodočnost, katera rrori . davljenjem lordskih ln tovarn, je prisilila rsi* grofe in vojvode, da so vrgli J trg tbirice drfcgoetttvh, redkih slik, medtem ,o drugi prtStjsk zemljiška posestva in gradove Seno se spravlja pod atreho Q dar solnce.sije. Te ijape rečeni« se drže tudi angleški aristokrgJ — kajti nihče ne ve, kdaj pride jiloha s točo v obliki revolucije Zgledi v Rusiji, Nmn^iji ia Avi nik Wilson je poêlai senatorju Lodgu pismo, v kaatersm izreka Željo, da mu podeli komgret ob-taat, da takoj imenuje člane v od< ikodninski odbor, ki ae inp ustanoviti v smislu mirovne pogodbe, ne da bi čakal na ratifikacijo pogodbe. *- Nekateri republikanski senatorji smatrajo to željo za past, da bi se senat izrekel za nespremenjeno mirovnrf pogodbo. Senator Lodge je predložil pismo odseku za zunanje zadeta in háatala ja debata. | Senator Williams, demokrat iz MittiMippija, je predlagal, da se odsek strinja t predsednikovo željo. Nasprotno ata pa aenatorja Harding iz države Ohio in £nox Iz države Pennsylvanie predlaga-la protiipredlog, ki obvešča predsednika, da nimáta on in kongres pravico do takega koraka, dokler ni pogodba sprejeta. Debata je bila sicer (Mirna, toda do zaključka ni prišlo, nakar je senator Fall iz Nove Mehike naznanil, da predloži predaedni kovo željo prihodnji dan na odprti seji. Njegov kolega, senator Jones, demokrat iz Nove Mehike, je predložil resolucijo senatu, ki naroča odaeku, da uvažuje vso pogodbo na odprti seji. Mogoče se zgodi, da bo odaek mnogo zadev obravnaval na odprti seji. Senator Lodge je sprejel kitajske mirovne delegate Čao Ču Vu-a, T. H. Haua in H. K. Funga. Delegatje so na potu v Peking. V političnih krogih govore, da odsekova večina želi, da se črtajo določbe glede Šantunga iz m rovne pogodbe. Senatorji, ki so za ligo naro dov, (tudi ne dr2è križtem svojih rok in se oglašajo pridno za be sedo, da označijo svOje stališče L VOJAŠKO r- m* atriji ho precej žalostni. -nje dni je bila na jaVni I novice. 0., Neki nepovabljeni nočni goatje so obiskali stanovanje in pekarijo, takozvano "Liberty Bakery," v noči 17. julija. Bili ao pa zelo uljudni in niao prav nič nadlegovali atanoval-ee, kateri so trdno spali. Ker ao jim * pa ti nočni gostje privoščili aladko epanje, jih tudi niso hoteli prebuditi. Brez vsakega šuma ali ropota ao odnesli železno blagajno nà avtomobil ter se prav mirno odpeljali v temno noč. Seveda z blagajno se je pa odpeljalo tudi $760. — v gotovini in voj- no hranilnih znamk. Blagajno pravila in ne bodo pomagala noidrugi dan našli detektivi 14 milj bena svarila, bomo primorani ob- proč od Barbertona in aeveda ■št prašno. O teh nočnih gostov sedaj nimajo nobenega sledn ga tudi najbfte na bodo dobili. Registracija sa primarne volit ve v Baibertonu se prične v sobo- razmere, žlvljenske in delavne^o ter se nadaljuje v ponedeljek Jn torek, t, J. 2. 4. in 5. augusta. Registrirati se morajo vsi noti vo lHci, to je oni, kateri so dobili po iadnjih volitvah državljanske na njegovo {papirje, in vsi tisti, ksteri so se prteeHli po zadnjih volitvah it snega volilnega okraja v druge ga in i« enega okrožja "prteift kta' v drugega, ako hočejo, da bo bodo imeli volilno pravico. Regi. stracijski prostori so v mestni hiši. poprej **Hotel Clark", k*e-ri je pa aedjg mestna lastnin« ITradne ure ao od ofme ure «ju t raj do osme ure avošer. — Op», zarjam vae Slovence, kateri de državljani in doaodaj šo niate i-meli volilne pravice ali ste pa pre-menili bivališče, da se registrirs ta In da bodete volili na dan volitev. To je doiiiiont v««kega zavednega državljana. Tukajšnja "Columbia Chemi eal Cor prične v kratkem t grsdbo velike tovarne sa dréblje-njt kamenja v bližini maOa Ja-Ule. « » Tovarna bo stals H«» not» Martin Itltmlksr. poroč. Bfntktgon, Mtch. — Dosedaj se je priglasilo že nad 1500 dijakov kateri hočejo prefivelti svoje počitnice v Camp Roosevdtu. Ta taborišče je takorekoč na vadno vojaško vešbališčt in di jaki, kateri stanujejo v tem tabo rišču, ao podvrženi navadni voja ški disciplini. Kajti vadijo sc po polnoma po vojaškem načinu. Inštruktorji ao častniki in podčastniki, kateri so bili v Franciji % a meriško ekspcdicijako armado. Poleg navadnih vojaških veš banj, so ustanovili tudi poletite tečaje za dijake, kalteri nameravajo nadaljevati svoje študije in v ta namen je nameščenih neka, profesorjev čikaških visokih šol. Za cdravniško oskrbo jc najbolje preskrbljeno in dosedaj se ni pripetil še noben slučaj kake nevarne bolezni. Vsak dijak ali sploh vsakdo, kdor se priglasi v to taborišče mora plačati en dolar dnevno. Pri tem jc všteta polna oskrba, sta novanje, hrana in vsa o^ava ter učenje ali vešbanje. To sicer n nobena velika vtota za viie stro Ške. Deficit pokrivajo premožni ljudje iz Chicage z raznimi prostovoljnimi prispevki. To taborišče je eno prvih te vr-ste v Združenih državah in radi tega ae prigiašajo vedno dijaki iz drugih držav v Združenih drla vah. Takoj so nameravali vtdrže vsfti to taborišče samo za drŽavo llllneis, toda potneje so prenare-«lili ta načrt. Toveljnlk tega taborišča je stotnik F. L. Beals in sa svojo aaiateneo ima ša okrog 50 čaatni-kov. Setena traja od prvega avgusta do prvsga septembrs. ZAHT1 80VJETOV Né» tlrn, Minn. — Delegstje Halje jv^tiilb uslužbencev v Min-. spoils® so na tukajšnji konvenciji ^Uflavtke federacije v Mln-neaotl zadnji pondeljok predloži-' resolucijo, ki izreka simpatije tipki Hovjetski vladi in "krva v maše vanje zavea-v notranje zadeve Obsoja nlškfil vlad" Ruája. v Londonu prodana redka Rey. noldova slika "fhe Magie Muee' za $26,000, pozneje je pa prige na dan, dA pravo ime prodajiU» je vojvoda Westminsterski. Bitka mod nomdkihi in fruos. skimi nevet tami oa parniku. I^ew York. — Parnik "Age. memnon" ja pripeljal par tint ameriških vojakov in »9 voj nih nevest. Pripeljal je tudi nečem«, rlrano novico o "ljuti bitki" sre. di oeeana, ki je aieer zakašiijem (namreč novica), kljub temu j« pa te sveža in zadkniva. Devetmdevetdesct nevest, ki «o jih privedli naši fantje v Ameriko kot svoje žene, se deli po m, rodnosti takole: Štiri so Luksen. berŽahke, ki ne znajo govoriti drugače ikot nemško, ostale so pt ¡FVancozinje in Belgijčanke. Di. pldmatične vazi ao bile menda pretrgane že v Evropi m na puní k u se je razvila ljuta ofeniira. Združene zavezniške (franco^;» belgijske) sile ao navalile na luk-stmburško četvorico (95 proti štirimi) in Luksemburg je narav, no izgubil bitko in — veliko koli-čino las. Hi _. 1 Glasovi proti VUjornovemn pro. mm London. — Med razpravo o mirovni pogodbi z Nemčijo zadnji pondtljek je poslanec DonaU Maclean, opozicionalni liberalec, ostro napadel projekt obravnave proti bivšemu nemškemu kaj»* ju. V nižji zbornici je nastal a* mir. ko je Maclean dejal: "Ljod»j stvo na Angleškem ne mara rkr-skega triumfa in zakaj bi mi oki-] tSI Viljema a sijajem mučeni- «Va!" _ Francija ima ftode v vojni M mfljard frankov . Pttriz. — Odbor strokovnjakor, ki je pcehil škodo v invsdiranilt francos'klh krajih, jc predlo« poročilo Zbornični mirovni komisiji, kalteri načeluje bivši minirtr-rfki predsednik Viviani. Poro»» se glasi ,da znaša materi jalna Skoda 119 miljard frankov, škoda na kmetljitvu pa 37 railjant frankov. Skrb m svete bMdt. Kodanj.—Ogrska aovjetaka vla Kje zasegla 30,000 inozem»kik ; bondov in delnic v vrednosti valj milijonov kron, ki ao bile ah* j njene v blagajnicah budspeštau-j «kih bank. Vlada je poskuaiia prodati bonde ln delnice na D* ja. toda zavezniška misija na Do-naju je posegla vmes in sporodU stvar mirovni konferenci v Pari-; zu. Zavezniki ao takoj poslali It-j gajočo noto v Bndapešao. * » dflovSnje filmov (pr#«»«J slik) v Monakovem naananj* ♦m, bivši ntmlki kumprbw naj« igranje janaka pri napadu na Verdun Drtišbs ^ wm rasne večje dog^ke U i* r. namenom, da «t okrsnlje m bodočnost k^m H . ji PRQ9V1TA ;,.........mm..............i................... VABILO IX N AZtfAMIliO. J * g Rojakom v Franklin K«ns«s, naznaujaui, da priredim dne J | 26. julij« zvečer veselico, m katero vabim v* eenjebe rojake in rojakinje i< Franklina in okolice, kakor Groea, Rin#a, i Br**y 1TI11, Klns. in sploh vat «nanoe in prijatelj«, fla ar«« ; TEMPRRRK0N1K in dober prigrizek bo preskrbljeno. Igrtla ; ; bode dobra godb«. Torej na avidenje v aobotd veier dne 26. ; ; julij« ob 5 .uri v John Sklarabovi dvorani. Vabita John in : Fanie Sklamba. .............................»MU......MM OUVltt STABt mšf-m B* LAWNDALR AV^. CHICAGO. ILLINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1B1B-I922. htrimlniodbor. . UPRAVNI OOUL Pozdr rojaki! Nudi se vam lepa prilika pristopiti k družbi, ki obstoji že 12 let in je inkor-porirana od meseca maja 1919. Delnice stfcnejo po $10.00 si lahko vzamete samo ENO ali pa tudi VEC DELNIC. Na ta način je dana vsakomur prilika postati delničar naše družbe. Torej ako vas res zanim* to podjetje, ki je nad vse korist-no, oglasite se osebno ali pa pilite za podrobnosti in natančnejže pojasnila. % Mi imamo v zalogi najboljše in vedno sveše in suho, ter prekajeno meso, naše kranjske klobase so najfinejšega izdelka in so zelo dobro znane vsem 9heboygančenam, v zalogi imamo tudi druge vrste klgj>as in razna jedila. Naša postrežba je točna. Pridite in se osebno prepri* čajte v naši družbeni trgovini. Uradniki družbe Susch« Co.i Anton Suscha, predsednik. Q Mike Progar, podpredsednik. Leo F. Beninger, tajnik. Frank Fale, blagajnik. Leo. F. Beninger, poslovodja. Miki kmetje v boju i srbskim vojaštvom. Tnt, 17. jul. - Vesti iz Za-* se glase, da s« po vse j Hr-¿10 r^sirja vitftj« proti srbski li. Čete oboroženih kmetor na ^jo srbske vojaitas garnisije. lik pololaj je v Bosni. nttmonurji potopili Udje na Dmti Praga. — Tukaj se poroča, da liriki mornarji potopili okrog , udi j, ki so prevažale blago po mri. Ladje M imele priti v polt &hov, toda Ogri so jih rajši i*IH, kakor da bi jih bili dali «th St.. Clevelaad, Okla. Tiskovni odbor. ¡HftLjUMfe. j^WWVITI 'i Poljaki kabinet je padel Beriin. — lz Varšave poročajo, i *> poljski ministri resignirali, i je ubornica izrekla nezaupnico iuitrstvu za delo in javna dela. Aioet bo reorganiziran čim se ie Paderewski iz Pariaa. Ro|akl Pozor! Zelo važno!— Cltajte! POTREBUJEMO 200 M02 v starosti 18 do 45 lot. Po dolgi in talki boibl Imate eedaj sopet prUoltmnt hitre In Miiealjlvo jomajitl^jjBfiim JUri domovini, še njim pošiljata denarne EMIL ftl* »ANKE PO KABLOGRAMU ^"«agižK, ^ ^o^u^u?^:^ i res gov i no I« S denarnim aavodom "PRVA HRVATSKA ITIOIONICA U ZAGREBU" A " 100 kron velja sedaj.........v\.« 5.75 // S 1000 kron......................$57,50 K \ Za vsako brzojavno poSiljatev znašajo stro- \f 1 ški 92.50 ne glede nato, kolika je svota. I Vso temo poiiljatve to jamčeno. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE. Mg^Predne se podate na potovanje. vpreiajte to tvrdko^Mi PV u potrebni. poja-nlla in ...vodila. V .lučaju poto-^P® VHoTSfn U tvrdka praakrbi potrebne proatore, ia Ji dopotljele aro. — Vsa potrabaa pojasnila «lede Y . potovanj« se d .jej« oaebno In plamene braaplaJno. hodite vedno selo «presni is ne poekulajte t« In tam s pošiljanjem denarja v »Uri kraj, temve4 ae v.dno aaupno obrnite n« «uro In vseakosl prUn.no tvrdko, katara polllia t« nad DVAJSET let denar k, ■ v Vale slare domovin« i« katere naslov jsi Emil Klas, bankir, 133 Socond A v®, cof« 8. St. NEW YORK, N. Y. Vataaevljeea ISM. PmI«J« ped drftavalm aadaertlvam. ^■■■■■sisass J Čudovito ■ •• sH vresaiei u najboljše »d ra vilo ■ EGG SALVE ■ (J.jlJ. kMl aaaaila) ■ OkraaUe J. mnof UpM.pred RADA BI IZVRD1LA za svojega očeta Frank Luiarja, doma iz Velikih LaW na Doienj-skem iz vaei Luiarje. Cenjene ro-jake uljudno prosim, ie kdo ve «a njegov naslov naj mi g« n«zn«ni, za kar bom ccelo (hvaleina. Pred 6 leti je stanoval nekje v develan-du, Ohio. Ako ¡bode pa sam čital ta oglas, prosim ga, naj se mi prijavi, poročati mu imam veliko zelo važnih stvari iz «Ure domovi-ne. Moj naslov je: Karoiina Stroke*, P. O. Bo* 140, Bryant, Okla. Ckmenceaua s« j« is obdrži hriz. — Francoska Vomica je »orek izrekla zaupnica Clemen-«ttjevi vladi z 272 glasovi pro- St AineroiiKen, Holatidija. — Ose-ki ko bile zadnje čase v dotiki Vrljemotu Hohenzollernom, biv-»» nemi ki m ceaarjem, pripovedjo, da je Viljem poatal verski "nijak. Po cele dneve kleči v r«ji «obi in moli ter prepeva *j®e. Kadar pa ne moli, (tedaj "*l"ija avoje generale, češ da • * mu vedno lagali. . i«-,,, n- mravna •l«é«J«. NAZHAHILO IN VABILO. Vssm rojakom domačim in Miš-nje ok»*» veselic« T HERMINE DNE 26 Hajuljudnej^ttblmojj rojake te rojsktojs ^ bim im rss okotto«, iUrtlno bodš isvrstn« ***** _U Pltlsburghflfeifc B^W^1 A«W.«or. Bik. tajnU» 3 NAPRODAJ JI: krasna »-sobna hi*«, sezidan« is opek. Prostor za prodajalno, giral s« avtomobil in st»i| na enem najOoijAih trgovskih ulic v Alleghenjr. U hitro prodajo sprejmem 16,500.00; to poslopje prinaša po odbitku vseh atroikov *S00 letno. ()gl«site ae osSbno ali pismeno na: 800 Kast Atrset, Pitid.urgl^fcfc — vprašajte tš Henrietto MUler. — (Jol. 2C, 29, 24, 25, M). ME VESTE KAM BI SU V NEDELJO? r«hodns OaUeija I I aru. - Zadnjo nedeljo j« bilo Fjdno naznanjeno, da so «avez-dali vzhodno Galicijo poljski MHkL ptte so blagostanje se strinjaš s njeni odpiraj trgev<«, ki I jlldal v«. J tli Idejam oglaša JT? r °R"ki poslanik na Dnnajn. ¿«Mlanj. — Ogrska sovjetske j* imenoval« Viljema Boe' 1 f,|vkga vrhovnega poveljnl-'»srHkc rdeče armade, poslanl-» Dunaju. Avstrijska via-^dovoljns c imenovanjem. EN MILJON ZASTONJ L^axcarinL All VASBtATATB POTOVATI V STARO DOMOVI*©* iBLITB POSLATI D KM Al STO/OBM V »TARI KRAJ ' " Ako Unale a urediti kakšne stvari, se katere potralmjete vsššegs evttevalee, tedaj ee obrnite ne našo znano banko, kjer bolele hitre, točne to poiten« poet rešeni. Vse pojeenlle se dajejo v ■itertnsii jeziku in te hitre In brecplešno. JOmrMtfBH BTATK HAMK I#f SfSOONII A VB., NBW YORK, N. X. proatovoljoe H« vjeteld Rusiji * svobode v sovjelik! Rusiji. Hrezžična brsojaev- " IV»mtrada ae glasi, da bo-ujeti britiškl prosto- . ^1 v Knaijl ločeni od ujetni-m' m> ,,iU pHaUjen» eluAili na r^'l»oljéevilkih frontal,. t>tl *rofc,°Y«ljei ne bodo vživ«li tistih Wneeti, ki jH> boljŠeviki d«je drugim ujetnikom. LAX AL 1 ' • • - & /"i' ' . r ' PBOBV1TÁ PAMU> VZAOK nmOnoA POLOŽAJA V JUCKMILAr vm.š.v* liberal* rut pada J o H ' life, kot glavnega krivca m duj«fa položaja t Jggo S J slavi ji . Stališče pre Jln j« liberalne utrinke v otarein krajo ee je moralo v zadnjem ¿mu precej pre-drugačiti, kakor se razvidi is pisanja glasila omenjene organizacije "Slovenski Narod". Kajti ta list je pričel'zelo ostro napadati Pašiča in njegovo stranko, d oči m je le pred kratkim pel slavo sedanji vladi in Pašišu. j Tudi ta stranka je sleftnjič iz-poznala, kam vodi strankin ska politika Pašiča in njegovega kluba, kateri se bolj brigajo za druge stvari, kot pa sa pravilno re-41 te v ogrožani!» mej Jugoslavije. In ravno radi tega vprašanja je posvetil HI. Narod precej ostre članke Pilita in ¿lanom njegove. 'JMWhtrr__• • ■ • W -Tf- ¿U1 Prvi tak članek je bil priobčen , v 8L Narodu dne 23. maja, v katerem ostro obsoja stališče Pell-čeve vlade s ozirom na zunanji politiko, katera .je vsrok, da se bo zgubil veljk del «lovenskega naroda ob obrežju Jadranskega 'morja. To se je moralo zgoditi, kar drugače ni mogli biti radi delovanja ta vlade. Kajti pri vladi ae samo prepirajo o etrankarstvu, • mesto da bi skupno delovali, da bi se zedinili vsi Jugoslovani v eni državi. Vrli se tekma,, katera strgnka da bo dobila večino pri vladi. Vedno se je slilalo, da raz ni odsski ne delujejo is tega al onega vzroka. Toda vse to je bila fteomisel. Pravi vzrok je, ker . sa ja (takoj ob pričetku dovolilo da j« PaliČevs klika naetavila vsepovsod svoje kreature, katere niso aposobn«' da bi vladale v po flameznih občinah, kaj lete ds bi «dno in točno posle pri vladi. V prsdstavniltvu se vodi ¡» kakor pravijo, sa verifikaci posameznih predstavnikov, to-v resnici se vodi boj proti ko mpcijl. Državo morajo opravljati ppitenjaki, kateri ne ljubijo na-toda radi svojih žepov, ampak rt di svojega pravega rodoljubja l>okler ni padla odločitev v l»arl su, ni mesta v predstavništvu s« strankarske boje. Toda prilel bo las in se približuje s velikimi do-rski, ko bo burja isčistila srak in pometala s temi kresturami, ka tare niso vredne, da bi zastopali interese jugoslovanskih narodov. Slovtncl bodo odločno stali na nail strani ter podpirali ureditev prave demokratične države. Od* ločno obsojamo kilavo ettlilče "Jugoslovanskega kluba", kateri se lovi med rasnimi strankami in kateri vedno podpira one Pa-ličeve skupine, katere so prave zsprcke pravega jugoslovansl««^! jtdinstva in katere naa spominja* jo na njegovo "palevanje" na Kranjskem. Drugi tak članek je bil prliih* čen naslednjo soboto, t. j. M. ma* ja pod naslovom "Zunanji polo* žaj Slovenije' in v katerem pra vi, da velika doba ni nalla med nami aposobnih ljudi, kateri bi bili na avojih mestih. Kakor m si* teaatja kale, smo mi fllovenoi predati rasnih kompanaaalj te gV MU te njegovi tovarili la sedaj nimajo nobenega pravi«* pojma • oelokupnl Jugoslaviji, ampak la vodno imajo v svojih miaHh tor razumevajo to ta "Va* mm trbijo" te njeno hegemonijo. Noši zastopniki pri seleni mlsl so bolj brigajo kako bo kaznovan nemlki ekekajser in Bulgarl ko» pa sa meje Slovenije. Retko v pralen je js ps prav s komedije. Priatal Pašiča Laso Harkovič pile v Paiičevem glaai-lu, "La S ride" kateri izhaja v ženevi, da se je Italiji pnarečilo s »prstnim manevriranjem končen» trirati vso diskuaijo na Reko, da se odvrne pozornost ne I stri jo in goriško pokrajino. Iglostna mil majka u 1'sliču, staremu lUjsku da se je dal tako opeharili. To so name kulise. Toda mi nikdar ne homo dovolili da nate |»ari4ka delt-gm tj« pri-si s ne ns to, ds dobimo knmpett-saeijo ns Koroškem xa iagtibo os jugozapatfci. da se naši ljudje o mamljo « tem In da poiahijo na Goriro in Primorj*. Kntenta naj brže v obče ne računa. A ko ae In in tam poroča, da se vHU vsa stvar pot oljno s oairom na na», ae more pri tem misliti na t«« drugo, «smo na Hlovenee ne Celo g. Oauvain v Partau in g. Watson v Londonu m drugatega mišljenja. Čisto in pravo demokratične idejo o Jugoslaviji imeli en bloc samo mi SlovenoL Ta mir, akoravno se pod pile po dolgotrajnem cinesuju sem in tja, bo mrtvorojeno rlbte, kstere mu bo temelj najbrutalneja laž, kar jih pozna zgodovine. Dosedaj so trgah narode z mečem. Pariz jih trga s evangelijem Za nas ob-da tt pripravimo ta bodočnoot, da tan jugosiov&nslE iparod, an na klike katere so nas prtfrale v tako o* bupen pokčaj in katera je najna-sUaaja od vseh kar smo jih dosedaj poanali. To js prsva situacija in Iz tega etaiilča je trebe presoditi vesti iz Pariza, kstere se samo manevriranje in poeku loja, da kounečno gfrenke ftilule. _. | Tako "81. Nerod". O Paličevi politiki In njegovem kabineta smo 2s pisali, nekoliko v članku glede dr. Laginja. In ravno isto pile tudi "SI. Narod", ksteri je pred nedavni*» le ostro zagovarjal vao tedanjo btigrajsko vlado. In ko nsČno so se tudi njemu odprle oči, kam dia tira celo Jugoslavijo Pa lil in, njegova klika. Njemu *o Slovenci v resniei ssmo predmet kompenzacij, trgovski predmet, da t njimi baranta in mešatari kakor trgovec na sejmu za blago Toda prepričan naj bo, da (dela račune brez krčmarja. In kdo izmed Slovencev mora potem le zagovarjati tako vlado f Ker je začel napadati Poliča in njegovo stranko celo "SI. Narod" is tega moremo izpoznati, da so se vsi Slovenci združili kot en bloc proti sedanji taktiki Pošiče ve ga kabineta. Ako je reanica, moramo z veseljem posdraviti ta korak. In upamo, da je to resnica in da bodo skupno delovali, da se ovrže sedanji vladni sistem v Bel-gradu in da se ut4omeeti z osebami, kateri imajo vresniei zmožnost urediti državo, popolnoma na demokratičnem ttalllču in da se uredijo meje Jugoslavije popolnoma po narodnostnem principu brez vsakih 'kompenzacij in meletarij. Slovenci ne zahtevajo nič več. kot je njihovega in tuil nič manj. Tn tega se bodo držali do ssdnjega. Na to naj le račuua-j<> 'odgovorne osebe. VH(!Ktt Kakor pile "01. Narod "f Brigajo se bolj, kako bo kaznovan nemlki ekskajzer in Bulgari, kot pa, kako se bodo u. redile moje JuRonlavije. Da seveda, Hsj so sami pristaši Paliča na mirovni konferenci. Od teh ni drugega pričakovati. Radovedni smo tudi o "paše-vauju" Paliča na Kranjskem Ksj naj to pomeni f Najbrže naj ostrejia vojna cenzura, preki sod In vojno atanje ter preganjanje vseh svobodoljjjbečih oseb. Sevt-ds belgrajsks vlada jo napravila okrog Jugoslavijo pravi kitajski sid In menda le mil nI mogla Hi Iz Jugoslavije brez potnega lista podpisanega od Paliča, regenta Aleksandra, Prlbičovlča in Pro-tiča. • , '«T Ds Jugoslavija je sedaj pod režimom Paliča and 0o. dežela kjer se oedlta mleko In o^d. vojaltvo disciplinirano in da u-meva avojo nalogo. Oči viden' je namen nemlkege |asopi*.)H, opisa ti nale vojaltvo pred avetom kot barbare. " ' t1 •■ 't ' > • • Deveiioa fantič povožen od av tomobila. 24. mejnika popoldne ee je »letni sinček poeetnika Pra. snikarja iz Trojan, Miha Prstni kar, igral na glavni cesti, ki vodi ekozi Trojane. V tem hip« je pri drdrtl v smeri is Ljubljane hi-ksus-avto, v katerem sta sedela dve gospoda in ena goepa. Avto mobil je povoail fantiča in ga na mestu usmrtil vodnik se ni brigal ca nesrečo, temveč drdral naprej. BrezsrČnegt loferja so do sedaj le ni moglo izslediti. Vlomil je v nedeljo zjutraj, ic pogoltnemo pred 7. uro, v KollmanoVo skladi J Ičejrojak po imenu Senčar Josip doma iz ArŽič pri Litiji. Zaloten pa je bil od'®adntittžnika Prunku hi atražnika Hribarja, i^ aicer ravno, ko je hotel odnesti nahrbt-j nik z 77 krožhiki, katere ai je v i^cladilču nalotU. ,. Poikuiaif itpnfriitffr te umor*— V četrtek popoldne jo skončil mit nilki paznik \ X. v samorilnem namenu v Ljubljanico In potegnil s seboj vodo tftdi 7tetnega sinčku Ivana ,če tudi se je na ta vse načine branil in kričal. Na brsg Ljubljanice dospelim oeebam se je posrečilo potegniti otroka iz vode, nakar je tudi oče h plitve Ljubljanice aleael na breg, t am pa je potegnil nož in tekel za enim njegovih rdflcev, kateremu se je po posrečilo ubežati. Z. V.t jako vinjen, je bil aretiran in to je .odda) v zapore deželnega aodiiča. Vzrok poakulenega samomora in umora je vodni družinski prepir. Razmere r Kovom mestu. Pri nas imsmo "župana" Rozmana, ki gospodsri v občini in z njenim premoženjem, kakor kaklen pa la. Občinskih sej vobče ni in ob-čiiuAci zakon se tepta z obema nogama. Občinarji «e silno pritožujejo, poliljtjo deputacijo za dcputaeijo k deželni vfadi s hudimi pritožbami — vse zaman. Ali za g. Rozmana ne velja ob-» Činski red? Seveda se moro -ta goditi le pod pokroviteljetvom pristojnih oblasti. Če namignemo, da je vodja okrajnega glavarstva v Novem mestu stolni Rozmanov goat, pdtem je umljivo,;da je neomejeno paievanje Rozmanovo mogoče. Olede aprovioaelje In delovanje jugoslovatyike de- 'u"nov ^ v - . legacije jo na nürovni konferenoi tlT'lT ^^ je vredno vsega obsojanja, kar delajo, Obaalaaje ni lega vojaštva m NroftoA. LDU. poroča 10. junija: ( elovlke 4' Freie Sthnmen" so >rineele ». maja vest, da so jugoslovanski vojaki Ujavili nastopno "Bili smo prisiljeni stopiti v jugoslovansko vojno, kljub temu ds bi rajo ostali doma pri mirnem delu. Kdor se jo odtegnil vpokll* eanju, ga js poiskalo oroinittvo. Pred začetkom bojev so nem jo obljubilo, da bo dobil vsak vojak po zarsetju Celovca 1000 K na grede In poleg tega bi ameli tri dni pleniti in pridržati, kar bi nem prillo v roke." Neki jugoslo-vsnaki častnik je prianal, da je bilo tridnevno plenjenje v Celov eu vojakom obljubeno, da oelo sa* l>ovedsnn. Ts Častnik da jo menil: 'Ml nimamo nobenega vpliva več ns nale Aete. Ta tolpa dela, kar heče. Obžalujem samo eolovftko dekleta, ako pridejo ti eurovaži v lielovee." ~ LDU. to jo Informi rs I no prišle jnom meetu, koliko je resniee na vesti, da se je jugoelo-vanskim voj*knm dbljubilo plen je nje v Celovcu in denorna nagrada, sko Celovec savsamajo. Vae ta trdli ve ao ae osnačOe kol popol-na 4al. ki je aamodbadbi le never-jetna la navedene vesti sa vidi la »nsni način uemlkego poročanja. Neie čete so popolnomo v rod« vkoreksle v Celo ver. kjer vlada tudi popoten mir In red kar jo rsvno najbolj!* dokaz, do jo nale n manipulacijo občinskega premoženja " imajo vse T pollUČue stranke v Novem mestu pritožbe, ki so jih deloma tudi predložili deželni vladi. Q. poverjenik za notranje sadove pa Ačiti g. Rozmana s svojo avtoriteto in meče vse pritoibe v kdS, deputaeije pa odpravlja s prašnimi obljubami. Zahtevamo s vso odločnostjo, da ae dbčlntko gospodarstvo nepri* nepristransko preilče in da se u-veljavi občinski red, zlasti, da se redno sklicujejo občinske seje.' Prosimo za nujno odpomoč, aicer odklanjamo odgovornost ca vse posledice, ki pridejo, ako ae ne sadosti upravičenim zahtevam oibčinarjev. Rudarji Is Kotrodofta smo po milovsnjs vredni. Posebno v oddelku "Gesenk" ki ga vodi gosp. nadzornik Hinek. Ne ve ee, ali je ta "Gessnk" za to tu, da v njem por ljudi dela ta kazen tam oll kako si provtoprsv misli ts gos* pod. Tudi mi bi radi več zssluži-li kakor revno 18 kron. Gospod nadsornik nam vodno očita, čei, eaj nasitili! 18 KI Ce atvar v "Geseneku" ne gre tako kot bi morale, je ssmo vsled vas. Op spod Obratni vodja naj bi pogledal kako'se delo, da nUtamor ne pridemo z delom. Nobeden se ne pobriga. Ne bo drugače, kakor da se bomo kje drugje o tem pomenili. Lea n. pr. morajo tudi rudarji apravljati lz loanega prostora! To je Iskorttčanje! Denes bi morslo biti vendor dovolj leea la Jelovce. Produkcija mora na vsak način padati. Če ee tako dela In obratuje I Za delo ni nobenih pri* prav. Vsaga manjka. Rudarji v Kotredežu si morajo vse pripravo sami preskrbeti. No, kako naj zaslužimo! Poglejmo kefco aoalu-žijo rudarji v Kisovlkem rovu I Opozarjamo g. nadsomUca, da aa to zavzame In atvar tsholjfta. Pri vae je danes delevoe h s k le suženj, orodje I Zahtevamo dr«, gačnega vodstvs. — Rudarji « Kntredeža. Dr. Traa IMAč ~ vaouOUti »iiaar. — Neučno miniitrstvo js lamnovalo dr. Fran IMUča, gimnatljakege profeeorje v Ljdb. Ijani in privatnega doconto. jav-nim profesorjem oa slovenski ja* «k in slovonstm književnost na krvalki univerzi v Zagrebu. as Z ognjem in mečem* Zgodovinski j Ptatrid Hiukk »krti i, - .............m............................ Nadaljevanje. Brez ozirs na vso previdnoet, začeli so se na jezeru zibati mali veliki, razlirjajoč se vedno bolj ns sredino in na drugo stran jezera. V deževnem vre rnenu bi bil Skretuaki kar naravnoat preplaval ribnik ter doepel v pičli pol uri k močvirju; todn na nebu ni bilo videti oblačka, ni bilo čutiti ni naj-manjlega vetra. K sreči je streljanje v taboru gluiilo nekoliko grgljanje mehurčkov. Pazil je Bkretueki, da je nadaljeval avojo pot samo takrat, kadar je streljanje v taboru in na naaipih bilo ži-vejlc. Vsled tihe, jasne noči je priila le ens naloga več. Iz trsičja so ae jeli vsipati roji komarjev, kateri so mu sedali na glavo in ga pikali Skretuski, izbravéi ai to pot, ae gotovo ni domislil vseh ovir, na katere bo naletel. Prvo je bila glo-bočina vode, katera ima tudi na najbolj znanih mestih v sebi nekaj tajnostnoga in groznega, ter ti nehote vsiljuje vpraiatíje Kaj je na dnu t In ta zbaralki ribnik je bil ic posebno grozen. Voda v njem se je zdela goetejla od navadne ter je smrdela po gnjilobi. Saj je tudi gnjtltí v njej na atoti uc Kozakov in Taltarjev. Vojaki so afcer vlačili it njega trupla, pa koliko jih jubilo skritih med tr* sičjem in povodno travoi Skretuski -se je potil strahu, boječ se, da pade v kak prepad. Dolga stebljičja pljučnika so se mu motala okrog kolon, njemu pa so lasje vstajali po konci na glavi, ko si je je mislil, da ga nemara objema povodnji mož, in ga več ne izpusti Toda brat osira na vse to, se je vendar pomikal tihoma dalje ter se že precej oddaljil od tabora; mahoma pa zapazi na kakih trideset korakov oddaljenem bregu stati konja, na katerem je sedel Tatar. Skretuski ee mahoma vstavi ter jame pazno ogledovati jezdeca, ki je .brezdvojbe dremal, kimajoč z glavo preiti konjaki grivi. ' Čudna prikazen; Tatar se je neprenehoma u* klanjal Skratuakemu, ki ga ni izpuatil izpred oči, Tt jezdec sa mu je zdel nekaj stralnega; dolgo se ni mogel otresti groze, ki ga je prevzela. NapoeM se mu je jela vračati razeodnost. " Ali spi, ali nq spif Ali naj grem dalje, aU naj čakam f' Napoaled gre dalje, pa h bolj tiho in previ dno. Obhodil je že polovico poti k močvirju, ko naglo začuje prvi piž vetra. TrsiČje se je močno zagugaio in zaiumelo; tega se je Hkretuski močno razveselil ter pogumno ieT Svojo pot. Toda veter očividno ni vzdramil samo po brežne goičave. Naenkrat se pokaže pred Skretu skim nek črn predmet, ki se začne gugati na vodi, kakor bi se pripravljul na akok. Skretuski v pT Vem trenotku toliko, da ni zakričal.; strah in gnus sta mu le pravočasno zagrla glas. Naposled se do misli, da mora biti kak utopljenec. Mravljinci mu zagomase po hrbtu, dum trsičja postaja čedalje glasnejli. Skozi gofčavo pa opazi Skretuski le drugo in tretjo tatarsko stražo. "Že sem moral obhoditi polovico ribnika," ei je mislil ter se zravnal nekoliko po koncu, da bi apoznal, kje je: med tem pa ga nekaj butne v noge. Ogleda se ter opazi pri svojih kolenih človelko lice. "To je že drugi 1" zalepeta, ter opazuje mrt veča, ki ni kazal znakov življenja. Na to le bolj pospeli korake. Traičje je bilo čedalje gostejie kar je močno ugajalo Skretuskemu dasi mu je np izmerilo oteževal o potovanje. Minilo je pol ude, cela ura, on pa je lel naprej ter postajal Čedalje bolj truden. Vrhu tega pa mu jo bilo mučno is* dirati noge iz mehkega blata in vdirati se včasi do paau; obilni pot mu je atopil radi tega na čelo in obenem ga je mraz spreletaval po vsem životu. "Toda kaj pomenit" si strahoma misli, "dq se svet tako vrti okoli mene T Kaj je krivo, da le vedno nisem dosegel močvirja f Nemara sein zgre lil močvirje, lel mimo in tako bom aolovratil okrog vaega ribnika f "Slabo pot se si izbral," si misli, izgubljajoč, pogum. "Rajle ae bom vrnil in jutri pojdem po oni poti, po kateri je lel Longin." Tako mialeč je lel vendarle naprej. Spoznal je, da je njegova misel na vrnitev bila istotako napačna1 Toda misel na počitok ga je prevladovala Čedalje močneje. Čaaih ga je mikalo stopiti nekoliko na suho ter ai odpočiti. Pri pogledu na nove tatarske straže pa ae je zopet premagal, ajtoravnp, j« Čutil, da je vea oslabljen in da se ga polalČujc vročiniea. Minilo je zopet pol ure — močvirje se le til prikazalo. Naaprotno pa se je prikazovalo čedalje veó trupel utopljencev. &um trsičja, Strah, ki ga je prevzemal pri pogledu na mrtva trupla, in ved noči, prebitih bres spanja, vae to ga jo močno potlačilo. da je otoje dremal; po utrujeni glavi so mu jele plesati tefcke misli; pa le oo jo dramil tef lel naprej. Nepoeied so ga jele popolnoma sapu-IČati moči. Hotel je zaspati stoječ do kolon v vodi. držeč se za trenje. Naglo začuje nek pljusk. po vodi priplava čoln, v katerem eodita dva tta-veka. Skretuski se mahoma pogreona do vratu pod vodo, medtem te tudi čoln toliko približa, da jo lahko vjel poaamesne besede "Vrag naj jih vsame; le eelo to emrdljivo mlako so ukasali stražiti!..." floln se kmalu skrije sa golčavo. »predaj sto-ječ Kosak je grebel a veslom po vodi, kakor Ki strašil ribe. Skretuski jo lel dalje. fcz nekaj časa sagleda snovi! tatarsko stražo, stoječo tesno pri obrežju. Mesečna svetloba ja padels naravnost na lkso Nohajea, podobno pa-Mrm,rgobe« Toda Hkrotuski ae je le doeti manj bal teb nI rež nego lege. da bi ag.rhH aaveat. Torej je napel vae -n * i, de bi si pndočil jsenn. kje je in «a» je aaamtfen Krnilo pa rs .di, da ta njegov ■apor mu le le povečava njegovo ntrujsnoe* la ta-koj operf da vidi veo po dvojo m po troj*pre* otmL ¿d» 'o ee mu je, da ee nahaja na mtjdan v taboru. Že jo kotel poklicati Volodijartkeg», naj bi lel z njim; toda imel je ic toliko zavesti d- M nmmtMl. ' 4 1 "No kriči! Ne kriči!" si ponovi, "to u pogubno." ■ Vendar ta borba sam s seboj je bil čedaii-^ žsvnejla. Iz 2Wia je lel gladen m tru^. dolgo potovanje v hladni vodi, .rodi «.raC J line ,4ums tmiftjs in druge golčave, pik vjedlS komarjev, ga j« moralo napoaled oslabeti XL je upanje, da sploh dospe do močvirja ivj T se mu je zdelp kot kaka pristaja, v kateri ¿T relitev. dasi so so tam začele nove težave i» varnosti. m 1 Branil se je torej na vse kriplje navalu anice ter lel naprej. Na nesrečo je trsičje JI stano lumelo. Skretuskemu se je zdtelo, da <'ul tem ¿umu nekake človelke glasove, pa so )e ■ marji a tankimi glasovi čedalje žalostneje J mu nad glavo. Voda je postala globejia - J bo treba pUvati," si misli, "zgubim v«e «voj«I či in utonem. Glava mu je bila v ognju in im ena* groznejla od druge, so mu jele dražiti jeno domišljijo. Se enkrat se je pripravljal tCT odpiral usta, da zakliče Volodijevskegs. Na srtifl pa ga mokri vrtiček trsičja oplazi po obratTl mu zopet vrne zavest. Vstavi se ter opazi pM boj nekoliko na desno belo ognjišče. Odslej j-potujoč neprestano v to luč in kmalu seboj Široki prod čiste vode. Bila je reka in obeh njenib straneh močvirje. ^Tap^IjH "No, sedaj zapustim enkrat obrežje ter m 0em naprej po tem klinu,4' misli si Skretuski. Tudi tu se je na obeh straneh razprti ir, traičje. Skretuaki se je držal onega, ki Ka jei, pred seboj ter se kmalu prepričal, da je na pr«i poti. Ribnik je ostal že za njim, kar je lahko j zntl po vodi, ki je bila tu mnogo mrzlejia. Toda čez kratko ga je premagala strah« trujenost. Noge so se nru tresle in nekake črn« i gle so se mu vlačile prod očmi. "Ne more biti dri gače," si misli; "pojdem na breg in si počijB potem pa pojdem dalje.'* Tako premišljujoč začuti naenkrat trda ti pod nogami. Bil je otočič sredi trsičja, obrati« mahom. Sede nanj ter si začne otirati z rok« okrvavljen obraz, opikan od komarjev in mulic. Minuto pozneje ovoha smrad dima. Ogled« Si se, zapazi kakih sto korakov pred seboj op Ide, okrog katerega je stala tolpa ljudi. Takoj spozna tatarske konjarje, ki so «i pripravljali hrano. Pri pogledu na nje. ogla v njem neukrotljivi glad. Pred svojim odhodoi je sicer použil košček konjetme, s katerim bi ne naaitilo niti dva meseca staro Ičene, a od oni časa pa ni imel ničeear v avojih ustih. Da bi uki til nekoliko svoj glad, začel je sesati sok iz vot ga trsičja, s čemur si je ukrotil nekoliko glad ob enem tudi žejo; zakaj tudi žejalo ga je mo&_ Pri tem pa se je neprenehoma oziral na op šče, katero je vedno bolj in bolj bledelo. P«h njega stoječi ljudje so se začeli zgubljati v uiej "Oh, kako se mtrudenl" si misli. "Ne n biti drugače, moram si odpočiti na tej skali." Medtem nastane pri ognjišču neksko Ril« nje. Konjarji so vmajafi. Na ulesa Skretuski dolete klici "Loll Loll" Odgovarjalo jim je t getanje konj. Ognjišče je oputtošalo in ugasnil Cez nekaj časa čuje vitez Še žvižganje in top konjskih kopit po vlažni travi. Skretuaki ni mogel uganiti, zakaj so odšli 11 tarji . . . Medtem opazi, da so vrHčki trsičja i dalje bolj bledeli in ozračje jelo se zakrivati i hno meglo. Že je avitalo. Vsa noč je prolla, ko j 'hodil okrog po ribniku. Pravzaprav je bil «ele začetku svojega potovanja. Sedaj je bilo tn prodirati po dnevu skori sovražnikov tabor. Ozračje se je napolnjevalo čedslje bolj dnevno svetlobo. Nebo na vfchodu jelo je rdeti Skretuski se spusti zopet s skale v močvirje in je trebe P\ pohoditi. Bog mi bo pomagal tudi nadslr