SZ. štnflki. 1 «*UoL I niz. XII. lito. trn .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eelo leto.......K 24-— pol leta . . 12 — četrt leta . tV— aa mesec .*..«• , 2*— v upravništvu prejemaš: cek> leto....... K 22*— pol leta........ u-— četrt »eta • 5*50 na mesec • • . . . a 1*90 Dopis? naj se frankirajc Rokopisi se rte vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica ši 8 [v pridičju levo), telefon st. 34. Inrferati veljalo: peierostopna petit -12 vin., za trikrat aH večVat po 10 vat vrsta 20 vin. Pri večjijt Upravništvu naj se pošiljajo to ie admii za dvakrat po 16 vta. Poslano itd. Na pismena naročila brez istodobne' -Narodaa sa ne odra. .Slovenski Narod* velja po pošti: aa AvatnvOfrsko: celo teto....... K 25-— no! letu ...... • ^ lo*— četrt Ida ...... , 650 na mesec • 2-30 sa Nemčijo: celo leto....... k* 28'- za Ameriko m vse drage dežele: celo leto...... K 30*- Vpra&njeai glede inseraiov se naj prilozi za odgovor dopisnica ali ttnamfca. Kaallava nllea st. S (spodaj, dvorišče levo), talafm st. iS OEželnozborsSa volitev v Beli Krajini. volitev v Beli Deželnozborska Krajini je končana. Završila se je tako, kakor je bilo v naprej pričakovati: formalno je vsmagal klerikalni kandidat, moralno pa je zmaga na napredni strani. Da, upravičeno lahko trdimo, *iko bi bile volitve v Beli Krajini ^obodne., ako bi bil volil vsakdo po svojem prostem prepričanju, ako bi »e ne bila izrabljala oa nečuven na-D eerkev v agitacijske namene, ako bi ne bil pritiskal deželni odbor z -em svojim aparatom na volilee in ako bi končno vlada ne bila s svojo pasivnostjo podpirala duhovniškega nasilstva in nezaslišanega terorizma, ako bi ne trpela vse meje presegajoče korupcije, ki jo je uprizoril dežel, odbor, bi danes bil deželni poslanec belokranjski Julij Mazelle. klerikalec pa bi ležal kot premaganec na tleh. _ Če uvažujenio, da so bili župniki iu kaplani na Belokranjskem na priž-nki in v spovednici že tedne na delu, da preparirajo ljudstvo za klerikalnega kandidata, ako upoštevamo, da niso sramovali, uporabljati naj-podlejših sredstev, da so lagali in ob« hrekovali, da se je kar kadilo, da so ljudi strahovali s peklom i?.» hudičem, da so matere, žene in hčere hnj-•Jcali in ščuvali proti volilcem sinovom, možem in očetom, ako jemljemo v obzir, da so zadnji teden nagna-li kot lačne volkove župnike in kaplane iz vse Kranjske v Belo Kraji-ro. da so agitirali od hiše do hiše ter -tili volilee, ako uvažujemo, da so agitatorji v duhovniških haljah še na voliščih kljub zakonu v varstvo volilne svobode strahovali volilee ter jim trg-ali glasovnice Iz rok, ako upo- vamo, da se je vrgel ves klerikalni generalni Štab osebno v volilno agitacijo, da je dr. Šusteršič z avtoriteto deželnega glavarja osebno agiti-7al za Dermastijo, ako končno uvažujemo* da bo klerikalci metali tisočake med volilee, potem se moramo na-ravnost čuditi, da je napredni kandi-»odoč-nost je že sedaj odklenkalo ot>ema, ako se napredne vrste strnejo v krep- ko falango in ako merno organizirate ganizaeiji je bodoč prodnega življa v fr-e tu organizacija lahko že danes reče gledneni času nihČ belokranjskega lju Mazelle! V naslediljem pidajemo podrobne podatke o izidu vofitev. nodo čara pri-V smotreni or-t in zmaga na-Krajini! Ako edno izvedo, da ne bo v do-drugi poslanec ve, kot Julij Oddanih je bilo v celem 2512 veljavnih glasov. Od teh so jih dobili: Klerikalec Karel Dermastija 1344. naprednjak Julij Mazelle Ilir* Mihelčič 53 Miiller t neveljavnih glasov je bilo 26 Absolutna večina torej znaša 1257 Klerikalec Dermastija je torej izvoljen s 87 glasovi absolutne večine. Volišče ■urile 1908 Mareile 1912 1908 j 1912 ! Božjakovo Drašiči Gradac Črešnjevec Lokvica Podzemelj Radovica Semič Subor Adlešiči Stari trg DobličV Telčji vrh Loka Obrh (Dragatuš) Vrb Tanča gora Tribuče Vinica Kot Skupaj 1 16 4- 15 — 10 + io 53 53 — 6 21 4- 18 — 9 4- 9 111 145 4- 34 — 17 \ -f 17 8 105 4- 97 15 60 i \ -1- 45 39 91 4- 52 70 95 4- 25 25 25 —- 33 99 4- 66 31 50 ; 4- 19 86 60 — 16 44 58 i 4- H 24 25 4- 1 31 36 4- 5 103 48 1 — oo» 19 63 4- 44 696 1113 4- 417 yi ,53 _ 51 56 33 79 99 74 59 44 35 30 41 12 4 21 16 60 66 6 j 62 23 40 39 38 85 128 81 67 94 99 55 46 48 18 50 49 184 88 — 2 f + 9 ; -f 23 i — 11 i t ll ! 4- 5 + 6 -f 29 4- 7 4- 8 ! 4- 50 4- 64 + 25 4- 5 4- 36 4- 14 j 4- 29 I 4- 33 -f 124 j -f 22 j 924 1344 -f- 420 Državni zbor. Prvo branje vladnih predlog. — Vlada in brambna reforma. — Debata. D u u a j, 14. marca. Ministrski predsednik grof Striigkh in deželnobrambni minister fzm. Georgi sta danes uvedla bramb-ne predloge s posebnimi ekspozeji. Vojaški minister se je naravno omejil na to. poudarjati vrline novega brambnega zakona in zakriti vse njegove trdote. Njegova naloga je bila, slikati stanje armade kot naravnost obupno ter zbornico prepričati, da se more Avstrija udati zavesti miru in varnosti le tedaj, če razširi svoj vojaški rezervoar. Več kot dvajset let je vsakoletno število rekrutov enako, prebivalstvo se je in cd tem razmnožilo, državne naloge so narasle, ž njimi tudi nevarnost, ves svet se oborožaje »popolnuje svoje vojske — pri nas p-% stagnira življenje armade, ker ji ne dovolimo dovolj rekreačnih virov. Naši bataljoni so po svojem moštve-nem stanju slabotni in nezadostni, naši novi topovi, nove ladje ostajajo ta kore koč brez moštva — povsod pomanjkanje vojakov. Minister je govoril, kakor bi bil od ugodne rešitve brambnih predlog odvisen sam obstoj cele naše armade, ki propade, ako parlament ne dovoli zvišanja števila vsakoletnih rekruto-v za več kot 60 tisoč mož. Treba poudariti, da je to zvišanje rekrutnega kontingenta pravo bistvo cele brambne predloge, ne uvedba dveletne službe. To je marveč sredstvo, za katero se je odločila vojna uprava le raditega, da nekako popularizira celo vojaško osnovo. V principu pa so naši vojaški krogi še vodno proti uvedbi dveletne prezenč-ne službe in bas zato so jo sprejeli v zakonsko predlogo le v zelo reducirani in »omiljeni« obliki. Le pri in-fanteriji naj se uvede in ie tukaj naj bi je bili deležni le oni, ki se po pretoku dveh let niso pokazali za zmožne, doseči podčastniško šaržo! Grenko pilulo je zavila vojna uprava v prav tenko plast sladkorja. Okoli teh dveh naj^lavnejšUa točk celegra brambnejra vprašanja se snčejo razpori in nasprotstva. Je li zvišanje rekrutnega kontingenta, ki nalaga avstrijskemu prebivalstvu toliko novih osebnih, moralnih in gmotnih žrtev za eksistenco armade njeno pripravljenost in sposobno*^ res neobhodno potrebno? In drugič je uvedba dveletne* prezenčne službe v tej obliki, kakor jo priporoča vladna osnova sprejem■ Ijiva in ni marveč zahtevati, da bodi dveletna služba po nemškem, franco skem, italijanskem vzgledu uvedena kot princip in ne le kot nekaka izjema za gotovo vojaško stroko in za —* manj sposobne vojake . . . Je naravno, da se bo večina govornikov pri prvem branju pečala s tema dvema vprašanjema. Gospodarski, finančni, vojaško - tehnični, narodni oziri bodo pa seveda igrali tudi merodajno vlogo. Zbornica se je poprijeia debato z nekako svežo odločnostjo, akoravuo ne ve, bo li prvemu branju sledilo tu di drugo, to se pravi, ne spadajo M predloge, s katerimi se hoče parlament sedaj več kakor teden dni pečati, med one, ki nikdar ne postanejo zakon . . . Zbornica je pričakovala, da ji ministrski predsednik grof Sturgkh v svojem današnjem govoru položaj osvetli ter vendar pove, v katerem stadiju da se nahaja brambno - reformna kriza. Poslanci so mislili, d« jim grof Sturgkh pove, li vztraja vlada pri svoji predlogi, ali pa so ona domnevanja resnična, ki hočejo vedeti, da je brambna reforma v svoji dosedanji obliki že padla in da jr> vlada tudi dejansko odtegne, morde še predno bo izročena odseku. Grof Sturgkh tega ni povedal; hvalil je sicer parlament, da se je samozavest' no lotil kritične zadeve, zatrjeval, de ogrska ministrska kriza še nikakor ne pomeni brambno - reformne krize, pozival okusno k ustanovitvi »avstrijskega konzorcija^: ki naj s pa trijotičnim kapitalom izvede nujni državni posel armadne reforme. — Hvalil se je, da je v zadevi spornega § 43 (reeolučna afera, ki je izzvala odrsko krizo), »zmagalo« avstrijsko LISTEK. Janko in njegova Urška. Mirko Muršec. Kar je res, pa je res! Rada sta v imela, rada, Jamko in njegova Trnka. Saj, kako bi se tudi ne! Oba mlada, Janko visoke močne postave, s podjetno zavihanimi brki pod no->om, za katere so ga zavidali vsi tovariši, bil je fant, da mu ni bilo kmalu para. Ko je korakal po vasi, riajsibo ob delavnikih od dela pra-šen in umazan, ali ob nedeljah čedno umit in opravljen, so mu sledili ob sakem koraku žarki pogledi vaških deklet, ki so ga skrivaj opazovale in za vzdihuje primerjale s svojimi •Janezi, Franceljni in Naceljni, s katerimi so se morale zadovoljiti, ker je bil Janko v vasi samo eden. — A Urška, plavolaska, nežne postave, bilo je dekletce kar za zaljubiti. Vsi vaški fantje bi se stepli samo za en pogled iz njenih modrih oči, a ona je prezirala vse, imela je oči samo vsa enega — za svojega Janka. Pa saj ni čuda! Že v otroških letih jc bil on njen najljubši tovariš, ko sta pohajala v Šolo je bil zrniraj on, ki jo je branil pred napadi zlobnih sovrstnikov, in ko sta odrasti a, je bil zopet on, ki ji je zapel zvečer pod okencem prve pesmi o ljubezni. — Tako se je iz-prempnilo počasi to otročje prijateljstvo v globoko, močno ljubezen. Nikoli si nista razodela tega z besedami, pa saj tudi ni trebalo, saj sta čutila oba, da ne moreta živeti drug brez drugega. — Janko je iskal zabave in razvedrila po trudapolne-ni dnevnem delu edino le pri Urški in ona se je čutila zopet najsrečnejšo, če je bil ob njeni strani Janko. Poleti sta sedela redno vsak ve^er pod lipo pred Unškinim domom, v dolgih zimskih večerih pa v sobi pri gorki poči, pogovarjala se o gospodarstvu in ugibala bodočnost. Tako jima je potekal čas brezskrbnih mladostnih let! S tem, da sta se ljubila, izpolnila pa sta tudi vročo in skrivno željo njunih staršev. Davno je bilo že namreč dogovorjeno med njimi, da bosta združila oba jedinca s svojo poroko dve najuglednejših kmetij vsega okraja. Zadovoljni in srečni so bili torej vsi! Nekega poletnega večera, ko sta zopet kramljala na klopici pod lipo, je razodela Urška Janku, kako srčno rada bi videla enkrat mesto in nje-ga krasote! Se nikdar v svojem življenju še ni prišla is rodne vasi! — Janko, ki mu je bila Urakina želja povelje, je poprosil še isti večer njene starše dovoljenja, da se sme peljati prihodnji teden i Urško v bližnje mesto na semenj in ji razkazati pri tej priliki vse znamenitosti mesta. Po dolgem oporekanju in obotavljanju so dali starši končno vendarle svoje dovoljenje iu to — je bilo za njuno usodo velikega pomena! Bilo je krasno poletno jutro, ko je zapregel Janko sjjoja bistra konjiča pred čedno pobarvan voziček ter se pripeljal pred Urškin dom po svojo ljubljenko, da jo popelje v mesto. Ognjevita konjiča sta gre M a. nepotrpežljivo po pesku pred hišo, ko sta zrni raj delj časa morala čakati, a onih, ki bi naj sedla na voz še le ni bilo. — Urški je ponavljala skrbna mamica gotovo* že desetič vse nauke, kako se naj vede napram Janku, ko bosta sama na vozu iu kako v mestu. Gotovo desetič je morala obljubiti Urška svoji skrbni mamici, da se bode obnašala vzorno in pazila, da ne bode dala hudobnim jezikom najmanjšega povoda, jo obirati. — A Janka pa je poklical t* drugo sobo bodoči tast, Urškin oče, ter ga strogo opominjal, da se obnaša spodobno in dostojno napram Urški. Ko so bili končno starši pri koncu s vsemi svojimi zlatimi nauki in opomini, sta sedla Janko in Urška na voz, bistra konjiča sta potegnila in po beli prašnati cesti, ki sc je vila liki kače med rodnim poljem in zelenimi gozdi, sta se peljala po njunem mnenju najsrečnejša clove- n.ie/sova ka na svetu — Janko in Urš>ka. V mesto prišedši, je razkazoval Janko svoji Urški razne znamenitosti, ki so mu bile znane in jo vodil v razne štacune. Čas je jima minul tako naglo, da kar verjeti nista mogla, ko ju je opominjalo zahajajoče solnce na odhod. Urška se kar ločiti ni mogla od mesta! Niti pojmila ni v svojem priprostem mišljenju, da *e nahajajo na svetu take čudovite krasote! Mislila je, najlepši hiši v vasi — župnišče in šola — ste tudi najlepši na svetu; a tukaj pa je videla toliko krasnih palač, cerkev in trgovskih izložb, da kar verjeti ni mogla, da je to gola istina in ne samo sanja. Težko se je ločila Urška od mesta! Ni čuda, da ji je začelo utripati njeno deviško srčeee močneje, ko je sedela zopet na vozu poleg svojega Janka. Kako tudi ne! Saj ji jo priredil on ves ta nepopisen vžitek, cn ji je izprosil pri starših dovoljenje in on jo je peljal v mesto. — Ob teh mislih je pogledala Janka od strani večkrat hvaležno in nepopisno žarko. Janko je ujel vselej točno te vroče njene poglede in tudi njemu je začelo nastajati nakrat tako gorko krog srca, tudi njemu je počelo srce močneje utripati- — I* tega utripanja srca in obojestranskih vročih pogledov je nastalo stiskanje rofc, potem prav srekan in sramežljiv objem in nazadnje vroč, žgoč poljub. Kar je bilo od tega pričakovaiv se je zgodilo žal še vse prehitro. Dobri Urškin angel j varuJi >■ jokal grenke solze in strahoma mislil, kako se bo zagovarjal pred svojim gospodom, da ni bolje pazil — Janko in Urška pa, ko sta zacely po prvem razburjenju zopet resne misliti, sta se zna&a v gostem grmičevju na zelenem mahu. On ves zme den in zasopel, a ona pomanjkljivo oblečena in z razpletenimi lasmi. Oba .je bilo takt> silno — sram Nista si upala pogledati drug druge ran v oči, gledala sta v tla ko hudo delca. Prvi je izpregovoril po precej mučni pavzi Janko, prosil ves skesan Urško odpuščanja in se rotil, da teg* ni storil namenoma. Oni poljub iu> vozu ga je tako razvnel, da je opustil vso previdnost. Bridko si je očital, da bi se on, mož, moral bolje obvladati in bolje brzdati in ne v ne mar zadovoljiti svojim željam. -Urška ga je začela tolažiti, češ, padca kriva sta oba, njemu ni tako zameriti, a ona, ženska, bi se moralo pravočasno braniti, bolje obvladati in ga ne izzivati s pogledi. Ona bi morala vedeti v naprej, da privedejo v njunem položaju poljubi in objemi vedno do tega, kar se je pripetile njima. stališče, toda »boni i ca je zaman pri-čakovaJa točne izjave: Gospodje, brambna reforma, kakor jo vsebuje predložena predloga, ne bo umaknjena! — Narobe, ministrski predsednik je takorekoč mimogrede omenil eventualno potrebo »provisoričnih odredb« . . . Stiirgkhov govor je razočaral in nejasnost v parlamentu je postala še večja, ko se je kršČ. - soc. govornik Schraffl dvignil, da pred nese mesto debatnega govora le kratko izjavo svojega kluba. Z ozirom na zveze, katere se pripisujejo kršč. socijalcem, se je zdela zbornici ta izjava seveda pomeni ji ve jša kakor najdaljši govor. Zanimanje za debato bi bilo gotovo še bolj oslabelo, da nista govorila danes dva temperamentna govornika. Posl. Okuniewski se je sicer omejil zgolj na narodno vprašanje, toda njegove pritožbe, kako se zapostavlja rusinski narod tudi tam, kjer njegovi sinovi žrtvujejo mladost, zdravje, življenje cesarju in domovini, so napravile vtisk. — Rusinski človek se sme postaviti pred svojega vladarja le pri eni priložnosti: kadar mu sodnik naznanja obsodbo v imenu cesarjevem. Rusini so vedno pripravljeni, dati cesarju kar je cesarjevega, toda zatiranje jih sili v opozicijo tudi napram brambnim predlogam. Mladi soc. - demokratični poslanec Leuthner, bivši oficir, je govoril nad tri ure. Poslušalcem so potekle •kakor tri minute, tako zanimiva, strokovno utemeljena, nekako vojaško - znanstveno poglobljena ter —-dovtipna so bila njegova rezka kritična izvajanja. Poskušal je tudi dokazati, da igra vlada napram parlamentu vlogo hinavca: dogovorjena je že z gotovimi visokimi krogi, da strmoglavi sedanjo predlogo, iz katere naj bi bila dveletna služba sploh izvržena ter le pridržani — rekruti. Tudi njegova raziskavanja o potrebi zvišanja rekrutnega kontingenta, so vzbudila mnogo pozornosti, slasti pa utemeljeni plaidover za uvedbo splošne dveletne prezencne službe. Na koncu seje je izrazil predsednik dr. Svlvester ogorčenje nad atentatom, ki je bil danes izvršen nad italijansko kraljevsko dvojico. V naslednjem podajamo poročilo d seji. Zbornica se je Takoj lotila razprave o brambni predlogi. Začel je razpravo načelnik vlade. Ministrski predsednik -rrof SI t ii r g k h je poudarjal, da je primerna armada potrebna, da varuje napredek v državnih mejah pred tujino. Vsakoletni vojaški kontingent 3e bil določen pred 20. leti in ne zadostuje danes več. Armada ima že mnogo let dejanjski deficit na moštvu. Brambni zakon hoče dobo prezencne službe za veliko večino vojakov skrajšati in odpraviti hoče dose-daj navadno srečkanje in bodo prišli v nadomestno rezervo samo osebe, ki »e jim mora iz individualnih ozirov dati neka prednost. V zvezi z novim brambnim zakonom je novi vojaški kazenski postopnik. Razprava o brambnem zakonu je sedaj potrebna, četudi so na Ogrskem nastala nasprotja zaradi nje. Kriza ogrske vlade še ni kriza brambnega zakona. O kaki odvisnosti Avstrije od Ogrske v tej zadevi ne more biti govora in ravno zato ne gre, da bi se v Avstriji čakalo, kako bo s to stvarjo na Ogrskem. S čakanjem bi se mi sami po- maknili v drugo vrsto. Čuje se nje, da brambni zakon morda vendar ne bo v kratkem še sprejet in bo potrebno poskrbeti za neko prehodno stanje« Zaostali smo ras s terminom sa rekrutiranjs in morila bodo res potrebne začasne odredba. Ta pa se bodo izdale s sodelovanjem državnega zbora. Danes se ni za to potrebnih predpogojev. Reformirani brambni zakon je največjega pomena sa državo in njeno prebivalstvo in salo naj bi pri njem sodelovali zastopniki vseh narodov, kot nekak avstrijski konzorcij in s patri jot i čno požrtvovalnostjo. Domobranski minister G e o r g i je izhajal s stališča, da je novi brambni sakon nujno potreben, ker je Avstrija glede armade zaostala za vsemi drugimi državami. Močna armada jo najboljša čuvarica miru. •— 01»čni želji, naj se olajša vojaško službovanje, bo z novim zakonom ustreženo, in sicer kolikor je to le sploh mogoče. Žrtve za armado bodo sicer velike, a gotovo ne take, kakor bi bili stroški nesrečne vojske. Prebivalstvo avstrijsko je miroljubno in ne želi vojne, a poskrbeti je, da se ne bo bati nam usiljene vojne in da bomo v družbi z drugimi zavezniki mogli varovati in ohraniti mir. Zbornica je tako izjavo ministrskega predsednika, kakor govor domobranskega ministra sprejela jako hladno. Začela se je potem razprava. Malorus dr. O k n n i S w s k i je rekel, da bi ga morala navdajati popolnoma slepa ljubezen do države, če naj bi pozabil krivice, ki se gode Ma-lorusom in če naj bi dal militarizmu, kar ta zdaj zahteva. Vprašati pa mora: Ali so Malorusi državljani, ali niso i Zakaj ni med tem trimili jonskim narodom nihče vreden, da bi smel stopiti pred cesarja in mu povedati, kaj trpi maloruski narod. — I*red cesarjem stoje Malorusi samo pri eni priliki: kadar jim politični nasprotniki v cesarjevem imenu razglašajo sodbe, s katerimi se maloru-ska mladina obsoja na smrt, ali na ječo. Govornik je izjavil, da bodo Malorusi glasovali proti brambnerau zakonu. Krščanski socijalec Schraf fl se je izjavil, da je njeprova stranka za brambno predlogo in želi, naj se uredi definitivno in ne provizorično. Soc. demokrat Leuthner je trdil, da je iz izjav ministrskega predsednika lahko razbrati vse, kar kdo hoče. Oči vidno je, da hoče ministrski predsednik posebno svojo važnost v zadevi br:»mbne reforme postaviti v svetlobo. Vojni minister Schonaich je padel, ker je ustvaril ia načrt brambnega zakona. Njegova usoda je pokazala, da se v Avstriji nobeno hudodelstvo tako ne kaznuje, kakor najmanjša volja, ugoditi ljudskim pravicam. Schonaieha nit: v jro-spesko zbornico niso poklicali. Taista iprra se je ponovila zdaj pri resoluciji og-rske vlade artede rezervistov. Cesar je bil za resolucijo, prestolonaslednik pa proti njej. Na stran prestolonaslednika sta stopila vojni minister in avstrijski ministrski predsednik. Ta lojalna revolucija je podrla ogrsko resolucijo. Govornik je potem pojasnjeval razmere v armadi. Razprava o brambni predlogi je bila nato prekinjena. Prihodnja seja bo jutri. Imf Mamu poitau dr. lainikorja In zopet sta oba umolknila! Sto-reme misli so jima rojile po glavi, '-trah pred posledicami je dušil >ba! Janko je m:slil strahoma, kako se bo zagovarjal pred Urškinim očetom, in je že videl v dubu njetrov strog obraz. Nehote je zavidal sam pri sebi in blagroval prvega človeka Adama, kateremu se ni bilo bati Evinega očeta! Še vse hujši strnh pa je obvladal Urško! M:slila je, kaj porečejo njeni staraj, njene »ovratnice, vsa vas! Slikala si je v duhu že celo vse posledice svojega padca, posebno, ko ji je pravilo ie sedaj nekaj v njeni notranjosti, da bo trebalo celo pestovati. Videla je že v svoji domišljiji samo sebe kako koraka po vasi, za nj:> pa kažejo vsi sova-ščani s prsti, češ, glejte jo Urško, v mesto se je vodila s svojim fantom, pa pustila na poti to, kar nebenemn poštenemu dekletu manjkati ne t*me in še celo pestovati mora! Pa po smrti je kesanje prepozno!------ To sta vedela tudi Janko in Urška! Ko sta se končno vendarle ojunacila — bila je že tema — in si je Urška vr dla lase in obleko, splezala sta iz grmičevja, ki je rast-lo na dnu prepada v katerem sta se nahajala, na cesto iskat konj. Oddahnila sta si, ko sta jih našJa ne daleč stran, mirno se pasti ob robu ceste poleg prevrnjenega voza. Kako se je voz prevrnil? Prav enostavno! Ko sta se Janko in Urška prej na poti iz mesta na vozu že tretjič prav vroče poljubila, izpustil je Janko za trenutek vajeti, mlada ognje ita konjiča čuteč, da jih nihč'j ne brzda, sta začela dirjati in predan je m< *rel Janko vloviti vajeti, se je voz že prekucnil in Jenko in Urška sta padla z voza v najmanj štiri me're globok prepad, k: je bil ob cesti. — Janko je imel srečo in padel naravnost na mehek mah, ki je ra»»tcl med grmičevjem na dnu nreprda. Zgodilo se mu tedaj m nie, samo malo zmeden je bil cd padca in «trahu, in močno zasopel se je pri svojem brezuspešnem trudu, vloviti vajeti in vstaviti voz. — A hujša pa je predla UrškT! Strah nienrga angelja varuha je bil tedaj opravičen! Tudi ona je padla iz veza v prepad, pa se zaple-a med padcem med trnje in grmičevje, pri čemer si je raztrgala vse krilo in razplela lase. Ko se je oprostila trnja in vej, speljala p° je dalje navzdol proti dnu prepada ;n padla končno na mehek mah, Janku ravno pred noge. Sprva je bila tudi ona od strahu silno razburjena! Ko se je pomirila in ogledala, opazila je ftele, kaka da je pred Jan Kom, z razpletenimi lasmi, in brez krila! Oblila jo je rdečica srama in ni vedela kam S očmi. Tudi Janka je bilo sram, ko je videl svojo Urško tako, tako pomanjkljivo oblečeno, a še 1k)1j pa ga je bilo sram ob m sli, kako nerodno je vozil in zakrivil s svojo nerodnostjo vso to nezgodo. — No, sreča v nesreči je še bila, da niso konji s prevrnjenim vezom več dnleč dirjali, marveč se kmaln umirili in mirno čakali svojih gospodar- v saj! poslanska abaralse 7. t as. (Po stenogr. zapisniku). tOSSjtv) Aka se ne motna« so ravno Nem* ci na Caikem postavili as drugo načelo, d« js se sa ve* kaksr 20% dru* gorodnega prebivalstva namestiti sodnike tega rodu. Bili bi v veliki meri zadovoljni, ako bi se po njem ravnali tudi pri nas. (Ugovori posl. Wastisna). Po tem načelu ne bi smel niti na Kranjskem, da celo niti na okrožnih sodiščih v Celju v Mariboru, biti nameščen le en nemški sodnik. (Medklici). V Celjskem okrožji tvorijo Nemci le 5*8%, v Mariborskem ls 1788% vsega prebivalstva. Kakor pa že prej d< kazano, je pri nas, da izgleda enakopravnost še prav smešna, ravno nasprotno razmerje. Naj navedem v tem pogledu še en izgled. Na okrajnem sodišču v K očev ju — znani nemški jezikovni otok na kranjskem — v čigar okrožji je poleg 14.300 Nemcev tudi 4'00 Slovencev, tedaj 26% vsega prebivalstva, ni niti enega slovenskega sodnika. Potem na štajerskih sodiščih. V Rogatcu, kjer je poleg 10.621 Slovencev samo 739 Nemcev, so V6i sodniki Nemci; v Šoštanju, kjer je 13.750 Slovencev in 370 Nemcev, v Slovenjemgradcu, kjer je poleg 13.003 Slovencev samo 1124 Nera-cev, v Konjicah, kjer je 20.633 S'o-vencev in samo 1523 Nemcev-, v Ma-renbergu, kjer je 70.645 Slovencev in samo 4859 Nemcev, v Slovenski Bistrici, v Ljutomeru, v Gor. Radgoni, v Ptuju itd., vseh teb sodnih okrajih nimamo niti enega slovenskega sodnika. (Čujte! čujte!) razen v Ptuju, kjer je izmed osmih sodnikov en Slovenec. Tu naj bi njega ekscelenea dr. Schreiner zastavil svojo besedo, da bi se predrujraeile te razmere. (Medklici.) Toda pri nas gre za načelo: vse slovenske sodnike Iz Štajerske ven! Nadomeste jih deloma s prej < pVmimi kurzovci. deloma z nemškimi sodniki iz Kranjske. Na Kranjskem ni nič manje nego 20 sodnih mest zasedenih s štajerskimi Slovenci; 20 štajerskih rojakov in domačinov ne sme doma dobiti službe, samo da živi — »sistem«. Gospodje se morda čudite, da sem v teh izvajanjih imel v mislih le Kranjsko in ztajersko, a ne tudi Koroško. Zakai? Ker na Koroškem slovenski sodnik spi-h več ne dobi službe. *Čn.jte! čujte!). Stotžscč 89o-veneev torej, ki tam bivajo in ki tvorijo 27% vseg-a. prebivalstva, ne smejo imeti lastnega sodnika. (Živahni medklici). Na vsem Koro-iksn sta danca samo dva sodnika ... (Dolgotrajni medklici. Podpredsednik dr. German zvoni.) Na vsem Koroškem sta danes naireščena samo dva sodnika slovenske narodnosti (živahni medklici), vsi drugi sodniki so strogo nemško - nacijonalni. Pač, v zadnjem času so premestili s Kranjskega nekega Slovenca, to še le potem, ko se .je že kot avskultant prelevil v nemškega nacij« nalca. Tako deluje in vladuje sistem pri per»nnalijah. Da je to sistem najtrše korupcije, ste g-ospodje lahko spoznali ir/. povedanega, kar vse sloni na čistih in golih dejstvih. Zares, ekscelenc-a, na ta sistem ne morete biti ponosni. Omadežuje ugled vnJJasa st^listen, izpodkopuje saupa- ufic----- r- ~t"i— t----—-- nje, M bi je prav ministru justične nprave morali doprinašati. Ta od njega ekscelencc uporabljeni sistem je pa tudi sposoben, temeljito rasdreti ono od nekega nemškega časopisja, kakor »Neue Freie Preste«, kolportirano bajko, kakor da bi bil gespod pravosodni mini« ster povsodi, tudi pri nenemcih, zaradi svoje velikanske objektivnosti izredno priljubljen in spoštovan. Moremo li pri tem sistemu govoriti še o neodvisnosti sodnikov T Moremo li Še reči, da se na sodnika ne vplivat Saj se morajo bati onih temn:h sil, ki straše kot takozvani »Volksrati«, ki so vgnezdifi kot nekaka stranaka vlada, kot nad varstvena oblast vladi in ki so zlasti na od njega okscelence gospoda pravosodnega minTstra vodeno justiČno upravo pridobili naravnost velikanski vpliv. (Posl. VVastian: prazne trditve!) Gespod kolega, moram vam takoj navesti s'neaj. Kandi^aMnja za mesto paznice na deželnem sodišču v Ljubljani se je morala iti predstaviti nemškemu »Volksratu« v Ljubljen1. In tam k nemškega narodnega sveta jo je naravnost vprašal: ste li tudi nemškega mišljenja t Šele potem je b«la prošnja priporočena. (Poslanec Wastian: s tem vendar pra vosodni minister ni v zvezi!) Toda tak^ gre pričenčj od spodaj pa do vrha, (Dalje pr!boM-jffciir< ejL.:«rj]niicrgii;.ij-jmiiMiiramiBaMj ■ra.Ti jev, ki sta lahko pripeljala potem neo>pnženo domov. In kar je glavno, tudi njun strah je bil zrmanj! Uršk ini starši so se tej nezgodi prav prisrčno smejali, posebno, ko sta jim Ja»kn in Uršk« razlagala, kako sta si pripisovn'a vso krivdo vsak sebi in k**ko .ie bilo Urško sram, priti domov hrer, tislega, kar nobenemu poltenem n dekletu manjkati ne kom* — hrvz lyila. Urškio oče ni Janka prav nič karal zaradi njegove nerodnosti in ker so vsi lepo molčali, ni zvedpj nihro v vasi. da je zgubila Urško takrat na potn iz mesta v go*tem grmičevju na zelenem mahu svoje — krilo. Ostal je torej ves dogodek brez vseh posledie! Da. celo n"ti pestovati ni trebalo Urški! Takoj po padcu je čutila namreč v roki silne bolečine. Prvi trenutek je mislila, da si je roko močno poškodovala, vsled česar bi jo seveda m rrla pestovati tedne in tedne, pri čemr bi se gotovo ljudje iz nje norčevali, če bi morala hoditi po vasi z roko v obvezi. Pri natančnejšem preiskovanju doma pa je našla, da ima roko samo neznatno poškodovano! Tako je torej ni nič več spominjalo na nesrečni padec! Oloji s'arši so privolili kmalu na to k poroki in tako se je vozi! gotovo še večkrat v mesto sreeen zakonski parček — Janko in njegova Urška. Rinnzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton • Bulwcr. Cetr« del. (Dalje.) Naslednje jutro je stopila Urša v sobo mladoga Angela. »Ob'eči ('anes zopet s:voj modro-barvni jopič,<* mu je rekla. »ZeJim, da hi napravil dober vtisk, ker poj-des z menoj v palačo.« »Kako — danes Ta je vzkliknil deeek ve* vesel in skočil iz postelje. »Ljuba gospa lTr^a ali pridem res k spremstvu soproge velikega tri* buna?« »Da in svojo *taro varuhinjo bos pustil samo umreti. Dobro ti pri-stoja to tvoje veselje — nehvalež-notet ti tiri v krvi. Nehvaležncst! Pa je moje srce kežgala, da je pepel. Tvoja nebvalein st, dečko, ne najde v tem pepelu nobene hrane več. »Ljuba gospa — vedno ste tako ^tregi. S-j veste, kaj ste re\li, da se želite umakniti v samostan in da sem vam jas nadležno hrene. Toda vam dela veselje, da me oštevate, naj bo po pravici ali po krivici. »Moja naloga je končana,« je s globokim vzdihom rekla Urša. Deček ni ničesar odgovoril in starka je odšla s težkimi koraki in morda re s težjim M-cem. S oy ivsi v skupn s b- je det k zr?pa;.il k" r .:e bil v svojem prejšnjem veselju pre- 4 okrajnega sodnika. Predlagala ae je odložitev vseh ag?nd v prenesenem delokrogu, kolikor se te tičejo sodnij. Izvrše valni odbor Narodne stranke je zborovanje narodno zavednih or-oioškib županov toplo pozdravil, seleč mu mnogo vspeha. Ta akcija utegne imati ne le za ormoški okraj, temveč sa celo Sp. Štajersko še dalekosežne posledice, ker ni dvoma, da sa je bode posnemalo tudi v vseh drugih slovenskih okrajih, koder je sodna uprava vsilila slovenskemu prebivalstvu nemške sodnike. Atentat na italijanskega kralja. Rim, 14. marca, O atentatu na kralja Viktorja Emanuela se izvejo še sledeče podrobnosti. Atentator Dalba je šetal predno je prispel kraljevski vos popolnoma mirno po ulici ter ni kazal nikakršne razburjenoti. V trenutku, ko se je bližal voz, se je kakor drugi pasanti ustavil in »topil, kakor bi to storil iz radovednosti, nekoliko naprej. Šele, ko je bil voz neposredno pred ujm, je potegnil iz žepa orožje ter dvakrat ustrelil. Ljudstva, ki je pozdravljalo kralja, se je tedaj polastila nepopisna razburjenost. Ljudje so begali sem in tja in !e dva pasanta, in sicer šofer Alojzij Qua-ranta in kočijaž vojvode Borghese di Bomarbo, Ivan Ginuti, sta skočila k Dalbu, da preprečita nadaljnje streljanje. Šofer je podrl Dalbo na tla, ki pa je oddal med tem še en strel. Le s težavo sta ga oba obvladala, ker se je z obupom branil. Med tem so priskočili redarji, ki so se vozili pred kraljevskim vozom, s kolesi ter prihiteli na kraj atentata, kjer je kraljevski voz mirno stal. Zraven voza je lež^l v krvi kirasirski major I^ang, kralj pa je miril kraljico. Le s težavo se je posrečilo policiji obvarovati Dalbo pred ljudsko beenostjo. Ko je ljudstvo, kakor besno udrihalo po Dalbu, je ta vpil: »Jaz sem anarhist!« Streli. Prvi strel, ki jra je odda! atentator, je zadel konja poveljnika eskorte, majorja Langa. Konj se je vzpel, vendar pa se je posrečilo majorju obdržati se v sed'u. Tretji strel je zadel majorja Langa najprej na roki ter ga ranil nato na tilniku, vendar pa ni poškodoval kosti. Major Lansr je padel brez zavesti s konja ter dobi! pri tem ae nekaj poškodb na ušesu in plečih ter je dobil tudi rahlo pretresenje mržgan. Med tem je stopil častnik karabini-jerijev Massa k ranjenemu majorju, dal poklicati voz in odpeljati ranjenega majora v bolnišnico Sv. Jakoba. Vtisk na kralja in kraljico* Kraljica je edina videla atentatorja, ko je streljal, ker jc gledala ravno na to stran. Nervozno ee j« oklenila obema rokama kralja, ki se je »klonil nad njo, ter jo miril, da ni zadet. Po atentata se je peljala kraljevska dvojica v Pantheon, kjer se .ie vršila maša v apsanin na rojstni dan kralja Hom-berta. Sicer zatrjujejo nekateri, da sta kralj in kraljica takoj povedala dogodek kraljici materi, toda očividci pravijo, da sta sedla kralj in kraljica navidezno popolnoma mirno v klop. Šele po maši, ko so zapuščali zrl, da Urša ni bila oblečena v svojo navadno, preprosto in skromno obleko. Zlata verižica, (ki so jo takrAt nosile le žene plemenitega rodu, dasi so jih nosili tudi javni uradniki in bogati trgovci) se je blestela na bogati pestri obleki iz beneškega blaga in spone na vratu in na prsih so bile okrašene z dragimi kamni. Angelo se je temu čudil, a obšel ga je neki moški ponos, ko je spoznal, da starki vse to dobro pristoja. Po postavi in ohrazu je spoznal, da je bila starka vajena take obleke tu izgledala je v njej se bolj dostojanstvena in strožja. Pcgladila je deeku kodre, popravila kratki plašč, da se ga je bolje oprijemal in mu vtaknila potem bodalo z begato okrašenim držalom in s cekini napolnjen mošnji ček za pas. »Rabi oboje previdno,« mu je rekla. »Naj bom živa ali mrtva, nikdar ti ne ho treba sukati bodala, da bi si pride bil zlata.« »To je torej resnično bodalo.« jc vzkliknil Angelo ves srečen, »s katerim se je lshko vojskovati proti razbojnikom. Ah, s tem bi se ne bal niti Fra Moreala, ki je tebe tako razžilil. L'pnm, da te bom m o el maščevati, čeprav si me prav kar dolžila nebvalefnosti.« »Jaz sem že maščevana! Ne udinjaj se takim mislim; grešne so; vsaj bojim se, da so grešne. Pojdi sem k mizi in jej; zgodaj morava iti, kakor se spodobi zn prošnj ke. Angelo je 1 ira'n zavž i s\oj zajtrk. Ko je pok g Urše stopil 6sz prag. prfcev, je šepnil kralj svoji materi $ besed. Ta je obstala, pogledala rojega sina vprašajooe ter ga ihte/i rj\ ila k sebi in ga poljubila. Nato se je peljal kralj v odpr-u,! avtomobilu brez eskorto v bol-ioieo k majorju Langu. Atentator. Dalba je mlad človek brez brado je bil dobro oblečen. V obličju i stroge in trde potezo, ki ga ka-jrakterizirajo kot zelo odločnega pveka. Na komisarijatu je jsmove-da je bil že trikrat kaznovan za-,M][ tatvine. Pritoževal se je, da so ^larji grdo z njim ravnati. Nato je vedal o atentati] samem, da ni vi nobenih sokrivcev ter je takoj m 'acel govoriti o ovojih rod hinili razmerah. Kazen očeta, matere ega brata nima nobenih sorod-Njegov oče je zaposlen kot jlsvec pri izkopavanju Karakalo-topile. Kolikor je izvedela polica doslej, je bil Dalba precej zane-rjen človek, se je pa v zadnjom 0ga nekoliko poboljšal. Ko jo izve? Ida mati za zločin svojega sina, jo >ila popolnoma potrta. Major Lang. Kakor poročamo na drugom meto, je ranjeni major Lang rodom au. rojen leta 1867. Langov joJbral je topničarski general in pO-eljnik vojaške solo v Turinu, nje-v -iričnik stotnik in sedaj v vojni Benghasijem. Zdravstveno stane ranjenega Ivana Langa je zado-oljivo. Manifestacijo. Ve* dan so se ponavljale v Ri-ou navdušene manifestacije. Ljud-. kakih 50.000 ljudi, je slo pred Kvirinal. kjer sta se morala kralj n kraljica opetovano pokazati na ialkonu. Vojaštvo je defiliralo pred raljevo palačo. Ljudstvo so jo potrkalo nato izpred Kvirinala proti -ojaemu ministrstvu in pred vojas-lieo kirasirjev. Nekoga kirasirja sa los i v iriumfu po rentah Vse me-što je v zastavah. Tudi pred palačo kraljice matere »so se ponavljale pa-< manifestacije. Listi so izšli posebnih izdajah. Popoldne so žanri: vse trgoviue in ustavili tram-: promet, da se mogli usluž-leuoi udeležiti patriotičnih mauife-tacij. Pred parlamentom je nagovo-il predsednik Marcora In rsi elani parlamenta so se podali na-na predlog najstarejšega poslan-■a Lacave pred Kvirinal. Tudi sonat is prišel popoldne ob 4. korporativno v Kvirinal. istotako tudi mini-stri, Avstrijski cesar je še tekom po-I >na dal izreci italijanskemu tosla iiku ua .Dunaju vojvodi Avar-svojem generalnem adjutantu I svoje čestitke poved oni pone- I kreče* ara atentata. Stavka na flnglešhem. London. 14. marca. Listi so danes zopet manj opti-stični glede konca stavke. Kljub u je prišlo danes, 13. dan stavke nekega pomembnega dogodka, ki sicer še ne pomeni, da bo stavka analu končana, pač pa kaže, da je -■Lr<'(V začeti pogajanja: Delavci so ••-'liko od jenjali, da pripuste pri po-t »vanjih z delodajalci tudi raznio-nje o vprašanju minimalnega iarifa. Iz New Yorka poročajo, da je ''Jruženje posestnikov anthracitnih premogokopov odklonilo vsako na-•e!'no pogajanje z delavci glede zvi- šanja mezde. Najbrže izbruhne tam stavka 1. aprila. Vpliv na Avstrijo. Most, 14. marca. Danes je potekel rok, ki so ga stavili delavci severočeških premogokopov na delodajalce. Posestniki teh zahtev niso hoteli vzeti na znanje, češ, da unija premogarjev ni kompetentna, pogajati se v imenu vseh delavcev. Iz Moravske Ostrave poročajo, da je izbruhnila stavka v nekaterih rovih, v drugih rovih pa ho izbruhnila jutri. Družba se ne mara pogajati. Vpliv na Nemčijo. D r a ž d a u o, 14. marca. Tudi m»'d saksonskimi delavci se stavkarsko gibanje močno širi. Več družb je že odklonilo zahtevo delavstva in so ostali doslej vsi poskusi za miriU) rešitev brozuspešui. S strojnimi puškami nad delavce! B e r o 1 i n, 14. inaroa. Iz Kelmorajna poročajo, da so odposlali v rusko - vest talske revirja zaradi dnevno se ponavljajočih krvavih spopadov 15. pešpolk s oddelkom strojnih pušk v Dortmund. Dva bataljona pehoto in dva eskadrona kirasirjev so odposlali v okraj Kecklinghausen. V okraj liamm so bilo odposlano i stotnijo vojaštva. Večina pre-mogokopnib družb jo sklenila, dovoliti dolavoljnim 10% zvišanje mezde. V dortmundskem okraju samem stavka 189.850 delavcev od Si!:?.000, tedaj več kakor polovica. Tudi v lotarinških premogoko-pib se stavkarsko gibanje močno širi. Italijansko - turška vojna. Carigrad, 13. inurca. Vojno ministrstvo objavlja brzojavko poveljnika v Tobruku. ki poroča, da se je vršil dne 11. marca boj s tremi »o-vražnimi bataljoni pehote in dvema gorskima baterijama. Italijani so bili najprvo razpršeni, na kar so pa zopet začeli z ofenzivo, ker so dobili pomoč. Boj je traial 11 ur. Vojne ladje in mitraljeze so pomagale, vendar je bil pa sovražnik premagan. Izgube ilijanov so velike. Turki so imeii riva mrtva' in dva ranjena vojaka, usmrćenih je bilo razventega 16 prostovoljcev, ranjenih pa 65. Italijanska mornarica. S k o p 1 j e, 14. marea. Ker so se italijanske vojne ladje pokazale v morju pred Athosom ob obali Kasan-dro. se je polotilo prebivalstva veliko razburjenje. Vojni minister je vse potrebno ukrenil. Izganjanje Italijanov. R i m. 14. marca. Iz Aleksandri-je poročajo, da je došlo s francoskim parnikom >Congo<' 150 Italijanov, ki >o bili izgnani iz Bejruta- Število Italijanov, ki so bili izsmani, znaša 800. Štajersko. Iz Trbovelj. Pod pokroviteljstvom telovadnega društva -Sokol« \ Trbovljah jo priredilo dramatično društvo iz Celja pri Fortoju v dvorani šaloigro »Nebesa na zemlji«. Zanimanje je bilo splošno me«l domačini za to predstavo; a bila j'1 tudi obširna dvorana do malega polna sosebno prvi sedeži, kjer 36 je zbral cvet domače inteligence. Nad vse pričakovanje so nas celjski umetniki iznenadili. Ne bodemo tukaj presojali vsaka posamezne osebe, ker tega ni zmožna naša kritična moč, a splošno se mora pribiti, da Trbovci nismo še imeli takega užitka, kakršnega so nam nudili v nedeljo vrli Celjani. Najboljše izpričevalo in najtoplejšo zahvalo so izrazili za umetnost vneti Trbovci s tem, da ni bilo odobravanja in aplav, za ne konca no kraja po vsakem dejanju in tudi meo! igro. Ilvaležni smo Celjanom za ta izredni umetniški užitek in naročamo tem potom g. režiserju Rafku Salraiču in predsedniku prof. dr. Mrav 1 jaku, naj osobju dramatičnega dm&tva, cenjenim damam in gospodom izrečeta našo uajiskrenejšo zahvalo, ker se drugače ne moremo za to požrtvovalnost zahvaliti. Zahvaliti pa se moramo tudi vsem prijateljem, ki so nas poaeti|i ta večer od daleć in blizu, sosebno v prvi vrsti vrlim Zagorčanom in velerodnima gospodoma dr. d os. Serneeu iz £elja in profesor-bratu dr. Pestotniku iz Ljubljano. Hrastničanom ne zamerimo za njihovo odstotuost, kor >-kar se ne posojuje, se ue vrača«. Krasno je bilo in Trbovci so zopet pokazali S polnoštevilnim obiskom, kako visoko cenijo umetnost. Kar tlaku. »Morda nikdar« — da navedem po novem nepristranskem zgodovinarju zbrana dokazila italijanskih avtoritet — »se ni tako pokazala delavnost in zmožnost posameznega duha tako, kakor pri hitri premem bi Rima, ki jo ,ie provzročil tribun Rienzi. V razbojniški jami je vstvaril disciplino, kakor je vladala samo še v vojaških taborih iu v samostanih. »V tem času« piše zgodovinar, »so se veselili gozdi, da jih razbojniki ne delajo več nesgurne. voli -o zopet orali, romarji so zopet obiskovali svetišča, ceste in kreme so bile zopet polne potovaleev, na trgih so vladali /.pet knpčijsko veselje, izobilje, poštenje in zaupanje in lahko je bilo sredi ceste pustili zlata poln mtŠjjjiček, ne da bi ga kdo vzel.« Med temi pričami blagostanja in občne varnosti je bilo pa tod in tam v množici videti tudi temne, nezadovoljne obraze. Kadar se je kdo, ki je nosil suknjo Golonnov ali Orst-nijev, prišrl v gnečo in bil kako zadet, je z jezno roko segel nehote p<> meču, a komaj zadržana kletev se mu je spremenila v vzdihljaj. Tod in tam so tudi — v nasprotju z okraše-nimi* na novo urejenimi cvetočimi prodajalnami — kazale razvaline pred vratnu ponosne plemiške hiše, da so bile r#zdejane utrdbe, kar je lastnik v onemogli jezi smatral za onečaščenje. Po takih cestah in skozi tako skupine je šla družba, kateri sledimo, dokler ni prišla med množico, zbrano pred vhodom na Kapitol. Tu razpostavljeni uradniki so spretno delali rod, tako da ni bil nihče dolgo zadržan. Na velikem dvorišču toga čudovitega poslopja je bilo videti odprta vrata velike sodne dvorano, ki jih je čuvala ena sama straža. Tu je tribun sodil vsak dan spst ur. Zgodovinar pravi o njem: poslušal je potrpežljivo, pomagal hitro, kaznoval strogo in bogatini kakor reveži so imeli vedno prosto pat pred njegov sod u i stol.« Naša družba pa ni šla v to dvorano, marveč proti vhodu v zasebna stanovanja. Tu so delali sijaj, bogastvo in kraljevski kras tribunove re-sidence čudovito nasprotje patrijar-halični skromnrsti sodne dvorane. (Datje »ribodnjič./ sodišču, »ko hočete svojo dolžnost izpolniti, če imate slovensko stranko pred seboj, sestaviti slovenski zapisnik. Kako nam morete tedaj poslati nemški zapisnik, da ga naj občina izpolnit! To je nepostavno in tndi brezobzirno! Pozor obrtniki! Na javnem trgu lepega slovenskega trga na Sp. Štajerskem je hiša na prodaj, v kateri se izvršuje gostilničarska obrt in s katero je združena medarska obrt, ki se pa ravno sedaj ne izvršuje. V onem istem trgu je ob glavni sesti blizu cerkve mi prodaj lepa hišica, ki bi bila pripravna za kakega penzijonista ali obrtnika. Pojasnila daje podružnica »Branihora« v Celju. Iz Maribora. V četrtek, dne 21. sušca se vrši občni zbor moške in ženske Ciril - Metodove podružnice v mali dvorani (I. nadstropje) Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ta občni zbor je bil ^ako leto nenavadno dobro obiskan, pričakujemo torej tudi letos obile udeležbe, posebno naj ne manjka naših cenjenih dam. Dramatičnega društva v Mariboru izredni občni zbor se vrši v četrtek sušea 1012 ob 8. uri zvečer v kmetski sobi Narodnog-a doma. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Elitni koncert priredijo v velki dvorani Narodnega doma v Mariboru na Jožefovo 10. sušca 1912 viso-košolci kenservatorija na Dunaju gosodje A. Nora t, M. Nerat in M. Unger. Ker .je program izbran in so vsi trije gospodje domačini, upamo, da bode občinstvo v Mariboru in okolici z obi liru posetom tega koncerta pokazalo mladim umetnikom svoje simpatije. Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopuio pri p-osp. V. Weixlnn. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcn je poslalo vodstvu O. s. n. n. d. sledeče poročilo o sestavi društvenega odbora, ki se je za letni tečaj 1912 konstituiral sledeče: predsednik: oand. iur. Frane Hrašovec; podpredsednik: stud. med. Vilko Marin; tajnik: cand. pharm. Janko Kori tzkv; blagajnik: tehnik Vladimir Mikuž*, knjižničar: stud. med. Bogdan Novak; gospodar: stud. iur. Anton Gruber: odborov namestnik: tehnik Franc Legat; revizorja: eand. med. Anton H rova t, cand. med. Josip Majcen: kot delegati za skupščino o. s. n. n. d. so izvoljeni sledeči tov.: tehnik Franc Mikuž, cand. med. Martin Ogoreve, stud. iur. Anton Klembas. Drobne novice. Umrl je v Mariboru trgovec Niko Polanskv. — Shoda priredi znani duhoviti drž. posl. Breačič v nedeljo pri Sv. Marjeti in pri Sv. Lenartu pod Ptujem. — Umrl j e pri Sv. Miklavžu v Polju posestnik Martin Presker, oče bivšega ormoškega okr. sodnika dr. Preskerja in kapelskega župnika Karota Preskerja. — Na Dobrni je zgorelo gospodarsko poslopje prejšnjeg-a župana Franca Jevniška po dom. Osotača. Živino so rešili. Škoda je sicer velika, a je približno pokrita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, sa trdno ne ve. — Iz Konjic poročajo: 12. marcu zjutraj je divjal nek tuj avtomobil skozi trg in povozil enega psa ter več kur. Sreča, da je bilo zgodaj, ko je na cesti še malo ljudi, drugače bi se lahko zgodila še kaka večja nesreča. Koroško. Popravljeni novorojenček. Kmetica Scbots v Motnici je povila sinčka, ki je imel na nogah 12 na rokah pa 11 prstov. Novorojenčka so odpeljali v bolnišnico v Breze, kjer mu je ordinarij dr. KnapiČ odrezal, kar je imel dečko preveč. Operacija se je dobro posrečila. Samomor. V Št. Andreju as je ustrelil posestnik in gostilničar Josip Treffer. Samomor je izvršil v blazni domišljiji, da ga preganjajo. J Tolsti vrh - Guštanj. Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2 popoldne v gostilni Tolstovrške slatine (g. Andrej Oset) svoj letni občni zbor. O Ciril in Metodovi družbi in Slovenstvu na Koroškem govori g. dr. Gosak iz Celovca. Slovenci od blizu in daleč pridite v obilnem številu. Za dobro postrežbo najbolje preskrbljeno. Primorsko. Tržaški občinski svet je nadaljeval v svoji včerajšnji seji debato o pogodbi s tržaško tramvajsko družbo glede nekaterih komunalnih prog. Tudi to pot ni bila debata končana. Oddaja gradbe nove ljudske šole na Opčini. Za zgradbo novo ljudske šole na Opčini so se oglasili pri tržaškem magistratu štirje ponudniki. Občinski svet je podelil gradbo najnižjemu ponudu ku tvrdki Ivan MarteUnc v Trstu. Deputacija dalmatinskih županov na Dunaju. Deputacija dalmatinskih županov se je zglasila včeraj pod vodstvom namestniškega svetnika pl. Grionija pri finančnem, vojnem, železniškem in trgovinskim ministrom ter pri šefu generalnega: štaba. Predložila je prošnjo dalmatinskih občin, da bi se otvorila nova, železniška črta, ki bi vezala postajo bosansko - hercegovinskih deželnih železnic Metković z Jadranskim morjem in sicer pri Kleškem zalivu. Deputacija jo dosegla lep uspeh. Ministri so izjavili, da so tozadevne študije že v tiru in da se tudi vlada zanima za to važno zvezo. Še letoK spomladi prideta v Dalmacijo trgovinski miuistor dr. pl. Rossler in šef generalnega štaba, da si oglodata kraje, kjer bo zgrajena nova proga, Pri atentatu na laškega kralja ranjeni major Lang je rojen Trza-čan in sicer sin nekega tržaškega trgovca. Obiskoval je vojno šolo v Mo-deni in je vstopi! v laško službo po odkritju spomenika kralja. Viktorja Emanuela II. v Livorno, kjer je vzbudil pozornost kraljevo vftled svoje, orjaške postave. V službi je jako hitro napredoval. Kakor poročajo m je njegovo ntanje /boljšalo in bo okreval. Dnevne vesti. Prepovedana protestna skupščina proti dogodkom na HrvaŠkem. Vlada .je protestno skupščino proti dogodkom na Hrvaškem, ki bi se imela vršiti v ponedeljek dno 18. t. m. prepovedala. Dotični odlok so gla^i tako-le: »C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani. Št. 842/Pol. Ljubljana, vine 14. marca 191 Cenjenemu odboru za političen shod dne 18. marca 1912 na roko gospoda Rastn Pustoslemška v Ljubljani. C kr. deželno predsedništvo prepoveduje na temelju § 6. zakon** z dne 15. novembra 1867. drž. zak. št. 135 iz ozirov na javno varnost in javni blagor shod z dnevnim redom: t>Politični položaj na Hrvaškemu, kojega namerava naslovni odbor glasom vloge z dne 12. marca 1912 prirediti dne 18. marea 1912 ob 8. zvečer v veliki dvorani tukajšnjega Motnega doma. Zoper to prepoved prosta je pritožba na o. kr. ministrstvo za notranje zadeve, ki bi se v smislu § IS omenjenega zakona imela vložiti tekom S dni pri c, kr. deželnem preoV-sedništvu. C. kr. deželni predsednik: Schwarz.« Kakšni oziri na javno varnost Ln javni blagor so to? Ali je za javno varnost opasno in morda javnomu blagru škodljivo, ako se tudi v Ljubljani spregovori pametna m resna beseda o razmerah na Hrvaškem? Morda se vlada boji, da bi prišel kdo izmed skupečinarjev v i*> kušnjavo. da hi celo primerjal razmere na Hrvaškem z razmerami pri nas na Kranjskem. In res bi ta primerjava nemara ne izpadla tako neugodno za Hrvaško. Saj se danes na Hrvaškem samem smejo prirejati protestni shodi proti vladajoČemn režimu, dočim se pri nas v Ljubljani takšni shodi prepovedujejo. Barmi Schwarz jo torej bolj čuvajski kakor ban Čuvaj sam. Sicer pa vemo, da. ta prepoved ni izrastla izključno na» zelniku ekseelence barona Schwar-za. Znano nam je namreč, da je na g. dež. predsednika zelo vplivala notica »Slovenceva«, v kateri se na ciničen način klerikalci izrekajo proti nameravanemu shodu ter v svrho prepovedi skupščine tipajo g. barona na njegovo najbolj občutljivo žilico, češ da bo po shodu gotovo prišlo do izgredov in demonstracij, znano pa je nam tudi, da se je deželni odbornik dr. Lampe te dni nasproti baronu Schwarzu izrazil za zabranjenje protestne skupščine. Protestnega shoda v Ljubljani proti nasilnemu režimu na Hrvaškem torej ni toliko preprečila vlada, kakor klerikalci. In ti ljudje se znajo Hrvatom hliniti kot. najboljši njihov* prijatelji! -f- Napredek narodno - napredne !n neodvisne ideje pri belokranjskih volitvah. Ce primerjamo uspeh letošnjih volitev z izidom volitev letai 1908, vidimo, da je klerikalna stranka nazadovala, dočim so napredovali neodvisni volilci. Pri volitvah letn 1908. je dobil Mazelle 4296%, Šukljc pa 57*04% vseh oddanih glasov (696 : 924); letos pa Mazelle 44*31%, Dermastija 53*50%, Mihelčič in Miil-ler 2* 19% vseh oddanih glasov (1113 : 1344 : 55). Brezpogojno klerikalni glasovi so torej nazadovali za, 3*54%, in če se bodo za toliko zmanjkali tudi čez dve leti, si lahko klerikalna stranka sama izračuni, kje bode večina prihodnjih volitev. Skrbeli bodemo pa, da bodo klerikalci nazadovali še bolj, ker takrat ne bodo mogel deželni avtomobil biti na razpolago le za Belo Krajino; dr. Šn-steršič bo imel dovolj opravka v ljubljanski okolici in ostalih satrapijah, ki mu bodo odpovedale pokorščino; deženemn finacnemu ministru sv bo sanesalo v glavi od samih milijonov, s katerimi bode farbal vesoljno Krajnsko; vlada no bo tako točna s ■premijami za teleta; agitacija * imaginarnimi zaslugami ja belokranjsko železnico bode odpadla. Župniki in kaplani bodo morali preparirati lastne ovčice in ne bodo mogli na božje poti v Belo Krajino itd.; največ bode pa mogel zavidanja vredni nastop tedanjega klerikalnega kandidata, ki mc bode vedel povedati, kam so izginili letos Beli Krajini obljubljeni milijoni. Pač krasna perspektiva za klerikalno stranko, ki danes zadnjikrat kot pijana druhal slavi svojo — Pvrrbovo zmago v Beli Krajini! + Potrjene občinske volitve v Metliki. Vlada je zavrnila klerikalni ieekurz proti občinskim volitvam v Metliki. Slave samozavestnega župana Ju trasa v Metliki bo torej kmalu konec. -j- Promocija. Notarski kandi-«tut g. Milan Orožen v Kamniku Uto jutri v soboto na e. kr. češki univerzi promoviran doktorjem prava. Čestitamo! - Gradec - Ljubljana. Vojaška rskladišča za smodnik so v Gradcu ravno tako blizu mesta, kakor v jjjnbljani. Razloček med Ljubljano in med Gradcem je ta, da je v Ljub-iani tako skladišče že zletelo v zrak, v Gradcu pa se toga šele boje. Za Ljubljano je biv&i poslance in župan Hribar poskusil doseči, trajna velika uevarnost. Gremij trgovcev v Ljubljani .>e j« posvetoval v svoji odborov i seji o odpravi praznikov. Ker tozadevne razpravo med vlado in rimsko burijo s** ni.^o končano, priporoča svojim elanom, da se drže v pnizni-Ivih dosedaj navadnih običajev toliko časa, da bo odprava praznikov utemeljena potom zakona. — Umrl je v Leonišču v Ljubijan i petosoiee kranjsko gimnazije rlo^ko Đ e m š a r , star 16 let. Trnp-|o prepeljejo v Železnike. P. v m.! Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 15. marca: Specialni večer s sledečim sporedom: L Bolo-nja, biser province Emilije. 2. Lem-ke ima avtomobil. (Komično.) 3. Prijatelji v nesreči. (Krasna dra-ma.) L, Ruda jrora. (Zanimiv narav-rd posnetek.) o. Luka, zavetnik ne-i/inosti. (Volokomično.) 6. Moje je maščevanje. (Drama.) Samo zvečer. 7. Tet t- Gršnle zadrega v hare-?nii. (Komična učinkovitost.) Samo »večer. Jutri v soboto 16. marca; i*Mirozov'<.-. dramu iz življenja in : Dame \/. Maksima^. krasna komedija. Mestni Kgla&evalni urad 1k> v ponedeljek zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zapri. Izvzeti •so samo res nujni in neodložljivi slnčajL Premog je prodajal. Včeraj f/rečenr j»" prišel neki neznan človek k neki vdovi na Žabjak ter ji začel /iatvezati, da. je preraogar in da n*u /e ostalo pri prodaji še nekaj premoga, katerega ji je ponudil v nakup, da ima spravljenega v Florijan-t>ki Tiliei. Ženska mu je verjela ter dala na račun nekaj predajama, ua-fcar je »premogar« odšel. Ko se je šla pozneje prepričat v označeno lii-sri. ni tam vedela o premogu živa duš«! nič in se je ženska prepričala, ria sedla zvitemu goljufu na desko. Neprevidna vožnja. Včeraj popoldne je po Bleiweisovi cesti neki gsremogar tako neprevidno vozil, da ji zadel v plinovi kandelabor s tako silo, da se j«- vsi cd sunka svetilka vr&a razdrobila. Rudar ponesrečil. Včeraj se je v kočevskem rudniku pri padcu rudar Anton Kerklie nabodel med rebra -li dolg žebclj in se teško telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vot&oiij v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Juanega kolodvora odpeljalo v Ameriko 120 Hrvatov, iz Amerike pa je pri&lo 30 Hrvatov; .'500 Lahov se je peljalo v Budapečto, 200 pa v Rnmenijo. Izgubil je g. Matija Stergar za tfO K sivega blaga.— Posestnica Uršula Remškarjeva je izgubila 50 K denarja. Društvena naznanila. Somišljeniki, stanujoči v kolizej-skem okrajo! Vabimo vas, da se udeležite občnega zbora naprednega političnega društva za kolizejski okraj. Smatrajte pa tudi kot svojo dolžnost, biti član tega društva. Ne zahtevamo denarnih žrtev; članarina je nizka (30 vin.). S članstvom postane vsak somišljenik sodelavec in soodločeva-lec v javnih političnih vprašanjih. Poživljamo vas k delu: vstrajneinu, skupnemu delu je zagotovljen uspeh. Občni zbor bo v nedeljo 17. marca ob 10. dopoldne v gostilni »Pri Novem svetu« na Marije Terezije cesti. Velika dobrodelna prireditev sa dijaŠtvo. AkademiČno ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani namerava 13. aprila 1912 napraviti v vseh prostorih ljubljanskega Narodnega doma veliko dobrodelno prireditev narodnega značaja za podpiranje dija-štva, pred vsem potom vzgojevalne-ga in izobraževalnega društva »Domovina« v Ljubljani. V ta namen se bo vršil velik ples, kabaretni večer a la Ronacher in se bo z uporabljanjem narodnih velikonočnih običajev znala napraviti vsa priredba originalna in za Ljubljano nova. AkademiČno fer. društvo »Sava« naproša za sodelovanje vse narodno ženstve in bratska akademska društva. Damski sestanek za to prireditev bo že prihodnji teden. Za veselico dne VL aprila vlada že sedaj zanimanje v vseh krogih. Društvo »Klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da se vrši v soboto 30. marca t. 1. v posebni sobi restavracije »Pri zlati ribi« (Stritarjeva ulica) redni občni zbor društva. Vsi p. n. člani društva se vljudno vabijo, da so občnega zbora zanesljivo udeleže. Za »Sokolski dom« na Vrhniki je darovala »Zadruga združenih obrtnikov na Vrhnikis< 20 K. Neimenovani 1 K. Po nabiralnikih se je ua-bralo v sledečih gostilnah: Pri »Jnr-ei 0 K 30 viu., pri »KoČevarju« 8 K, pri vKoreneaiuK; 21 K 60 vin., v »Mantovi« 3 K 40 vin., pri Ign. Oblaku« 10 K 50 vin., pri »Simonu« 5 K 40 vin., skupaj 70 K 40 vin. Vsem darovalcem iskrena hvala! Na zdar! Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji bo imelo na dan 2o. marca dopoldne ob 10. uri v razpravni dvorani sodišča št. I svoje letno zborovanje. Vabijo se ne le društveni udje in prijatelji mladine, ampak prav posebno oni činitelji, ki imajo že po svojem poklicu in vplivu v javnem življenju dolžnost, da v slogi B tem društvom in sodiščem kot varstveno in skrbstveno oblastjo skrbijo za to, da se reši ono mladino, katera jo v vzgoji zanemarjena ali je v nevarnosti, da se zanemari in v nravstvenem aail'li tako propade, da je v nadlego in pohujšanje celi okolici. IV. občni zbor društva svobodomiselnih akademikov »Sava« na Dunaju se je vršil dne 15. marca v re-stavrantu »Jaitner«, XVIII. Laden-burggasse 12. Poročilo priobčimo prihodnjič. Zastopniki slovanskih akademskih društev na Dunaju, združeni v »Slovenskem komiteju«, so sprejeli enogla-sno na zadnjem občnem zboru dne 12. marca t. 1. sledečo resolucijo: Zastopniki pozdravljajo herojski boj hrvatskega dijaštva za svoje narodnostne pravice, izjavljajo, da so solidarni z njimi in obsojajo najostreje tiranski režim madžarski na Hrvatskem. Pposveta. iz pisarne slovenskega gledališča. Danes zvečer Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« (izven abonne-menta; za lože par), kot častni večer gdčne. Rezike Thalerjeve, naše operetne subrete. - Jutri, v soboto, prvič Ktbina Kristana socijaln?i igra v 4 dejanjih »Tovarna« (za par-abo-nente). Drama je izvrstno pripravljena. Glavne vloge igrajo gospa Be-trilova, ga. Bukšekova, g. Danilo, g. Skrbinšok in g. Nnčič. Jako važne in težko so vloge delavskih voditeljev, ki jih igrajo gg. Verovšek, Molek, Peček, Štrukelj, Drenovec in Goran in ki vodijo zelo težke onsemble. — V nedeljo zvečer (izven abonenta; za lože nepar) opereta »Dijak prosjak«, v kateri poje gosp. operni basit Josip Križaj prvič vlogo Ollendorfovo. Predstava se začne ob 8. zvečer. Umetnost. Koncert »Glasbene Matice«. Včeraj zvečer je proizvajala »Glasbena Matica« drugič Sattnerjev oratorij. Uspeh je bil časten in velik, obisk ogromen. Koncertni vodja gosp. Hu-/bad je prejel od zbora srebern lovorov venec v spomin 201etnice svojega dirigentstva. V nedeljo se proizvaja oratorij tretjič. Razne stvari. * Najdene Tizianove slike. L i -z bon a, 14. marea. V gradu Mecessi-dades so včeraj našli več dragocenih Tizianovih slik, ki so bile več nego sto let skrite v kašči. * Petrolejska svetilka eksplodirala. Przemvsl, 14. marca. VHartma-novieah je v stanovanju želeniškega čuvaja Fallerja eksplodirala petrolejka. ITžgalo se je pohištva. Žena in> otroci so zgoreli. * Demonstracija lačnih slepcev. Bukarešt, 14. marca. V zavodu za Slepce, ki ga je ustanovila rnmunska kraljica, je prišlo do stavke. Slepci niso hoteli ničesar več jesti. Slepci so napravili demonstracijo in so kazali trdi kruh in suho meso, ki ga dobivajo kot hrano. * Težka aretacija. Dunaj, 1. marca. Dunajska policija je izvedela, da se nahaja vlomilec Pelikan v neki hiši blizu Šmelce. Ko sta prišla danes dva agenta v njegovo stanovanje, da ga aretirata, se je Pelikan uprl in je začel streljati na agente, od katerih je bil eden lahko ranjen. Nato se je vlomilec ustrelil. ° Obračati na dva oči... Dunaj, 14. marca. lOlotna perica Alojzija Sevčikar je imela z dvema fantoma ljubavno razmerje, ne da bi drug o drugem vedela. Tekmeca sta se pa sprijaznila in sta naročila dekle včeraj na skupni sestanek v bližini južnega kolodvora, da povesta nezvesti, da nočeta ničesar vedeti o njej. Prišlo je do hudega prepira. Dekle je pa naenkrat zbežalo ter se je vrglo pod vlak, ki jo je popolnoma razmesaril. Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 15. marca. Zbornica nadaljuje danes drugo branje hranibne predloge. Kot prvi je govoril kr-ščanko-socijalni poslanec dr. Jera-bek, kot drugi govornik pa dalmatinski pravaš dr. Sesardič. Dunaj, 15. marca. Po izvajanjih poslanca Sommra je bila danes seja po 2. uri končana. Slovenski klerikalci in italijanska fakulteta. Dunaj, 15. marca. Danes dopoldne je imel naučni minister Hussarek konferenco s klerikalnim poslancem dr. Korošcem o stališča klerikalcev napram italijanski fakultetni predlogi. Konference se bodo še na da 1 jeva le_ in bo Hussarek govoril tudi z dr. Šusteršičem. Doslej vstrajajo kle-rikaloi še na odklanjajočem stališču. Spor med Poljaki in Nemci. Dunaj, 15. marca. Med Poljaki in nemškim »Nationalverbandom« se vrše pogajanja, kako ustreči željam Poljakov, da pride vodocestna predloga is pred Veliko nočjo k prvemu branju v parlament. Nemški »National verband« je temu nasproten, v sled česar je razmerje med Poljaki in Nemci zelo napeto. Današnje konference se je udeležil tudi ministrski predsednik. Češko-nemška sprava. Dunaj, 15. marca. V parlament je prišel danes zopet češki namestnik knez Thun, ki je imel posvetovanja z raznimi nemškimi politiki in z notranjim ministrom. Rutinsko vseučilišče. Dunaj, 15. marca. Deputacija >U krajinskega kluba« je bila danes pri naučnem ministru Hnssareku zaradi ustanovitve rusinskega vseučilišča. Argentinsko meso. Dunaj. 15. marea. Dunajski 2u-pam dr. Neumaver je izročil včeraj poljedelskemu ministrstvu predlogo glede uvoza 500.000 kg argentinskega- mesa. Vloga opozarja vlado na vse vzroke, ki govore za uvoz ter dela vlado odgovorno za posledice, oe uvoza ne dovoli. Ogrska kriza. Dunaj, 15. marca. Cesar jo sprejel danes v avdijenei več ogrskih politikov, ter jo izjavil, da je dosedanja ogrska državnozborska večina poklicana rešiti novo vlado iz težavnega položaja. Cesar pa decidirano vstraja na svojem odklanjajočem stališču napram znani resoluciji. Danes je bil v avdijenei grof Ti sca m baron Ludvik Lang. Jutri bo sprejel eesar v avdijenei Cihija, Ko-loman Sela in Andraszija. Poleg Lukaosa ima baje mnogo upanja, da postane ministrski predsednik baron Lang, ki je desna roka Khuena. Prestolonaslednik. Budimpešta. 15. marca. Listi poročajo, da se je odločil prestolonaslednik, ki biva sedaj na Kironskih otokih, da se odtegne za daljši čas političnemu življenju. Due 21. t. m. se udeleži splovitve drugega avstrij-kega dreadnoughta v Trstu, ter se na to vrne na Brionske otoke. Dne 25. t. m. se pripelje v Pni j k sprejemu nemškega cesarja, ter se nato vrne zopet na Brionske otoke, kjer ostane čez Veliko noč. Prestolonaslednik je odklonil sprejeti ogrske politike, ki so zaprosili pri njem av-dijenco. Strankarski sporazum na Hrvaškem. Zagreb, 15. marca. Včeraj je sklicala stranka prava v Zagreb sejo svojih zaupnikov. Sestanka se je udeležilo nad 100 zaupnikov. V razpravi je liil med drugim kot prva točka volilni sporazum z ostalimi opozicijonalnimi strankami, v prvi vrsti pa s hrvaftko-srbsko koalicijo. Debate se je udeležilo 20 govorni- kov. Nato je bilo soglasno sklenjeno, naj stranka prava sklene za bodoče saborske volitve sporazum s koalicijo in naj deluje na to, da se a hrvaško-srbsko koalicijo vab če zaključi na vsi črti sporasum. Cim je bilo to sklenjeno, je prijavil dr. Ante Pavelie svoj zopetni vstop v stranko prava, kar je izvalo frenetično odobravanje vseh prisotnih. Zvečer je bil komers na čast zaupnikom. Izvrševalni odbor koalicije bo imel jutri sejo, na kateri se bo takisto bsvil s vprašanjem volilnega sporazuma. Prihodnji teden se prično med stranko prava in koalicijo pogajanja za sporazum na najširši podlagi. Šolska stavka na HrvaŠkem. Zagreb, 15. marca. Ker se Šolska stavka še ni končala in vlada med učenci še vedno veliko razburja je je izdala dežlna vlada odlok, s katrim se sporazumno z ravnateljstvi na vseh zavodih, kjer je stavka, podaljša zaprtje sol začasno do velikonočnih počitnic. Opozicijonalni listi poročajo, da stavka velika večina srednješolskih dijakov tudi v Karlovcu, na Sušaku in v Zminju. S tem hočejo pokazati dijaki svoje simpatije s svojimi tovariši v Vinkovcih. Zanika pa se vest, da so pričeli stavkati tudi dijaki v Osjeku. Dijaška stavka na Hrvaškem. Zagreb, 15. marca. V Hrvaški in Slavoniji stavkajo vsi srednješolci, razen onih v Gospiču, Zemunu in Senju. Včeraj so se pridružili stav-kujočini tudi dijaki v Belovaru iu, Vinkovcih. V Belovaru se je dija-ke manifesta*-i je po mestu udeležil tudi «am ravnatelj, kar je vzbudilo med meščanstvom -»plotmo od ob m i- Varaždin, 15. marca. Policija je aretirala pravnika Kraljeka, Hrnei-ea. Grčeviča in Smoljo, češ da so dijake ščuvali na štrajk. Kraljeka je policija obsodila kratkim potom v 10 dnevni, ostale tri pa v enodnevni zapor. Atentat na italijanskega kralja. Rim, 15. marca. Zaslišanje atentatorja Dalbe je dognalo, da je imel koinplica, ki je stal neposredno v bližini njega. Ko so Dalbo aretirali, je brez sledu izginil. Pri zaslišanju je izpovedal Dalba, da mu je žal, da je izvršil atentat, da pa je že tri leta mislil izvršiti atentat na kralja. Hotel je izprva izvršiti atentat z bom ho. ker pa bombe ni znal fabricirati, si je kupil revolver. Zdravniki pravijo, da je Dalba duševno normalen, listi pa so mnenja, da je slaboumen in pravijo, da mu je bil atentat sugeriran in zaradi tega zahtevajo tudi, da ga izroče kriminalni norišnici. Mišljenja je bil Dalba zelo katoliškega, bil je vedno pobožen in religijozen človek. Njegova mati trdi, da je bral vedno le klerikalne časopise. Današnji jutranji listi registrirajo z zadovoljstvom ovacije, ki jih je priredilo ljudstvo pred avstro-ogrskim poslaništvom, ker je bil cesar Fran Josip prvi, ki je poslal italijanskemu kra-ljn brzojavne čestitke. Stanje ranjenega majorja Langa je zadovoljivo. Morali so ga operirati in se počuti sedaj dobro. Ponoči so prepeljali atentatorja s policijskega kom barija ta v ječo Reglna coeli. Dalba odklanja vsako jod. Se h emu a v Beroliim. Berolin, 15. marca. Šef avstrijskega generalnega štaba se je udeležil danes dopoldne veliki h vojaških vaj borolinsko divizije, katerih se je udeležilo tudi 0 aeroplanov. Poset rumunske stra poročajo o velikih izgredih, p katerih je morala x*>srcdovati pr cija ter je bilo mnogo rudarjev njenih. Obsojen trapistovski posredovalec mazaštvo. Dunaj, 15. rnarca. Pred okra nim sodiščem je bil danes obsoj neki Ivan Schrammel, ki je skladišče za mazaška zdravila ri skih trapistov, ki kakor znano p dajejo tudi razna tajna sredsl Schrammel je prodajal ta prep dana zdravila in duhovniki so ; rali za ta zdravila. Neki učitelj v sled te sleparije napravil ovad ter je bil Schrammel obsojen nn teden strogega zapora. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemček. Umrli so v Ljubljani Dne i:k marea: Ivana Oprha biea, 57 let, Radeekega cesta kl Ljudmila Mozetič, hči knjigov ga pomočnika, pol leta, Dunaj -sta 47. Viktor Stergar, kr sin, 11 tednov, Krakovska ulica 2 Dne 14. marca: Antonija Jui jana Benedik. pomožna usmili- * 32 let, Radeekega eesta 11. Dne 15. marca: Fran Schuv delavčev sin, 2 meseca. Kolodvori ulica 2b. V deželni bolnici: Dne 10. marea: Andrej 1* : nik. tovarniški delavec v pok.. 76 Dne 11. marca: Fran Oamodela vec, 60 let. Dne 14. marca: Jakob Brecrat ubožec. 65 let. — Franc Bodanst gledališki igralec. 29 let. Žitne cene v Budimpešti) Dne 15 marca 1912. Termin. Pšenica za april 1912 . za 50 kg IV« PSenica za oktober 1912. . za 50 kg \04 Rž za april 1912..... za 50 k? 1M R2 za oktober 1912 ... za 50 kg 9fl Oves za april 1912 ... za 50 kg 911 Oves za oktober 1912 . . za 50 ks* * Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 8* Koruza za julij 1912 . . . za 50 kg H Specialitete ..ACHAIA". d. d. za prod. vm. PATRAS, (Grško) kot zdravilna in namizna fina nimn. Grška vina (mila, sladka, pitna^ vsi poznavalci posebno cenijo. Glavna zaloga 4291 Slgm. Winter, Dunaj, mi. Heteornio^lčno poročilo VKtiBa Rad mttrjtm 86f>-' Srednji zračni tlak 38 ▼ predmestja Ljnbljane, i \el.kim sadnim vriom in prostori za spečerijsk» trgovino, se rod zeta ugodnimi po^oj Pojasnil« v posie-828 dovalni pisarni Pe.er Mateitta. UBUtiaca. Skafia nI. n. TeL 155. proda. Dobro Mi e maš. bie o n na poceni odda. CMda so tndi oh orj 100 10 n h porni na 5 Atm. (Corntvall) » 70 m-' kur- javne plo*<* ne se ceno proda r „Tovariti za klej, Ljubljana", rabi,enih in noih 15 —7uO I po 08 h 954 liter in 4 velike svetnike (2 svetnika m 2 svetnici) pr nratni za cerkr▼ Ima narrođa* Franc Cvek v Kamnika. Pooblastila! ljubljanski S 3. po sestavi izvrševalnega odbora nar. napredne stranke se dobe Letnik Z2ZIL (1912). »baja po i pooa .oso-----. « »aaaa jamerk i o adao pot ct maaac v svazkia tar ste: a« Jato 9 K so a. pol lata 4 Z 9o a Jat* tata a K ao a. ;* /ao .laavatriiak doi*l» u I so k aa late Poaaieaatti svask! aa iabiva*« po to h Naprednjak!, prispevajte za Narodni sklad! Z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zidhnin propisom In drugimi /akoni in ukazi kazenski postopek zadeva* jočimi. Trdo rezan 5 B 00 i., PO pOČtt I K 10 Ti arodna ho!isarna i LffioL Ž Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. Najbolji! vrsti botofl« platna za parila atai anavli Planinsko platno po 40 h I IaWli I anai h """Ml Gorenjsko platno po 52 h Varstvena snem kp „Oorenfka' Nc I 19^/12 6 Prostovoljna 978 sodna dražba nepremičnin! Pr« e. kr okrajnem -od^-u v Kr gori , dd I. se po prošnii lastnika M 1iiWa B emca. po«estnika na J senicah stev 134 prodaja na javni dražbi SOnlfiičO ti *t 48? I- o. Jesenice obsto;eće iz parcel št. 265 travnik« '267 2 nfi*a n 267 3 htl*. — Tz'-1 ena cena za nie ugotovi se s 53 000 IC Dramasebo vršila dne 28. marta 1912 oa n uri donaldne pri poftisaiein sodišču. Ponudbe pod izlehcn<> C^no se ne sprejme Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez oz ra na prodajno c^no. Zdr<^žitelii morajo polotiti varščino v znesku 10*, Uklcne cene. Skupilo splavati }e tekom ne eca dni prodajalcu. DtMi^ene poboje ie mogoče v pogledati pri podpisanem sodišču v sobi St 1 in dne 28 marca 1912 pred račetkom dražbe. C. kr. okrajna sodnija v Kr. gori, oddelek 1., dne 10 marca 1912. 1. zvezek: Kazenski sakoa o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. 7. dodanim tiskovnim zakono a z dne 17. dec. 1862 št d. z. ex 1863 in drugimi novejšim' zakoni kazensko-pravnega obsega. V platno vezan S K; po Tiostl b ti 20 vin. |Lrouna knjigarna v Ljubljani. Spomladni kostumi 0 • sa dame in deklice « o 99 so v ogremn* hbsri v vs-*h najnovejših barvah. kxro u in i&b jejočega chtca po orijnano ruskih ceni h. Velika salo g a naherenih oblek *a goseode in dečke ter koifškcijs sa dame in detetice* J[ngiesko skladišče obte%" O. J^ernatovič:: Ljubljana, Mestni trg št 5. 9 9 9 9 knjigarna. Zgodovinska povebt; apisal Fr. Remec. Cena Z r. s pošto K 2*20. Pravkar ie izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj M2tjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. C«za brni. S 1*20, vas. K 2*20. a posto 20 r veo. Zek> zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cona bros. K 1-40, vez. E 2-40, s poito 20 r ros. V tem „od.omku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne tn ii nje porajajoče se pijanosti krvi In blaznosti. iomiiii Spisal V. BeneŠ-Sumavskv Cana brod. £ 1-50. rez. 2-30, a posto 20 r rae. Ta odlični roman podaja zanimivo In pretresljivo sliko iz narodneživljenja in priča, kako nemška žena ničevalno vpliva na slovanskega noža. Undina. Spisal Andre Theurict. Eden najljubcznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo ie svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. lomili n Roman; spisal Fr. Remec. Cana bros. K 1*50, ras. K 2*90, a posto 20 r rac. To je ginlpv roman iz ljubljanske preteklosti, slika Jivljenie iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a ie pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Lira nos a malo. Zgodovinski roman; spiral Vladimir Vesel. Cena E 1-40 vas. E 2-20. a poito 20 v rac. Koncem 15. stoletja se ie pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo }e takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domneva ne g.i čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Za9n;t rodovine jfcnalja. Spisal Fr. Remec Cana E 1-90, a poito E 1-T0. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Ijitan it Caaa -tO r. ram. E 1-S0, a poeta 10 r ros. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avatrijsko-turške vojske ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštvi, samo da bi se opral pred liato k| jo jjuw Strahovalci I Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. LipiČ. Cena broi. B 2«—, ras. S 4-—, a poito 40 r rae. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. IZ Spisal Ivan Cankar. bros. E 1-90, ros. E 2-90, s poito 20 r rae. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec. Cona bros. E 1-90, ras. E 2-90, a pošto tO r ros. Ozadje tega romana ie zgodovinsko. Dejanje se vr*i v Ljubljani ia njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je atopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokkti se naposled tudi njej ne nasmeje sreča Spisal F. H. Bumett Cona bros. 3 1-80, ras. 2-SO. a poito 20 r vas. To knflgo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. o Spisal Valentin Zon. Cana B 2-—. 8 posto E 3*20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše dek> o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilntčarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Csas broi. E , ros. E 1-80, a posta 10 v ros. Kdot se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komika in prešernega humorja* Ljubljana m Prešernova ulica 7 o Ljubljana 92 27 LD 75 526 75 84 1716 59 17 095970 8541 X X Šolske potrebščine t; vseh vrsi se dobe po najnižjih cenah v • Narodni knjigarni s v Prešernovi ulici št. 7. s Sričar 4 Sttejač S/ab/jaaa, m Prešernova alka Sten. 9. « Velika zalraa izmota a tj eni h oblek sa gospode, dečke m 1 • # m * m a • otroke. mm m Monfehcija za m> m a • :/ dame in deklice. Solidno blago po čudovito ni3kin :: cenah. Ceniki jastonj in franko 83 2 g ■o o o* * I a o 5 " S. i rt j JE "•i a s* ..s £ T 43 I o.-« o * ti "s W* W mm N *g a. d Steklarska trgovina M. TUSEK, LJUBLJANA Stari trg stev. 28 ho priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, veakovrstnlb alp in okvirjev za podoba. Prevxet$e vseh ataklarakih dal pri cerkvah ln stavbah, ajaiaolldnalfta in točna noatreaba. letni in trn. vrlnar Ijabljana, ICslezijske nI. 16 1542 izvršuje šopke, itn io Mele + za razne prilike. . mX* Delo umetniško okaano V /"-v' ln po solidnih cenah. '' '% [Mto.iT tiic in ćulavo. Naročila aa deželo hitro ia vestno. FERNET BRANCA Spcdaliteta tvrtke fratelH B«nca, Pas je vsled svojih silno dlotoUklh Ia odlično iolodoo s c kropecih lastnosti 3 najboljša lelodčna grenčica sveta. Glavno razpećevališče: Sig. Wintet\ Dunaj, III. Ungarg. 20. C. kr, avstrlfske *g* državne železnice« Izvleček iz voznega reda. --- Veljaven od 1. oktobra 1911. . ■ - --— Poata|a t L]nblfana *oinl kolodvor. Odhod. 8*48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj 7»25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 0*C9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenteste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-32 popoldne. Osebni vlak na Grosu- Šlje, Kočevje, Trebnje St. Jan£, Rudolfovo, tražo - Toplice. 3*30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, i rZič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, TrSič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj 7«39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št Janž, Rudolfovo 10-10 pa noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenteste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7*16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, 2 zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-rnosta, Beljaka), Tržiča, Kranja 8*32 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9>48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograd^ Inomosta Beljaka. 11*13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja 2-59 popoldne. Oiebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-18 popoldne. Osebni vlak od Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča. Kranja a-sjj zvečer. Osebni vlak iz Jesenic 8 zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran. zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8- t5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja. 9- 07 po noči. Osebni viak iz Straže-To-pTIc, Rudolfovega, Št. Janža, Trebniega3 Kočevja, Grosupljega. 11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Grt-Fice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postafa; M obijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-28, 11*90, 3*1&. 7-to. Prihod iz Kamnika: 0*419 10*59, 2*40, 6-10. 32? C.kr. državno-ieleznlSko ravnateljstvo v Trsta. Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom LJUBLJANA, Dunajska cesta 9—12. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto-mobilna garaža in mehanična delavnica. V dražbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu. Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren, najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom. Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko. Biležimo z odličnim spoštovanjem Karel Čamernik & Ko. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 808546