Od danes da 1. aprila prihodnje leto bo cesta rfa odseku Orehek — Bitnje zaprta za res promet, ki ho r tem času potekal po občinski cesti Bitnje — S t razišče — Lahore in obratno. Zaradi ugradnje križišča Orehek bodo najprej porušili in poglobili cesto od dostopa v Iskro do zvezne ceste v globino pet metrov in gradili oba izvozna in uvozna kraka, ki bosta potem služila kot obvoz. Cestno podjetje Kranj vseh teh del ne more dobro opraviti, če bi bila cesta odprta za promet, zato jo morajo za dalj časa zapreti. — Foto: F. Perdan "° XXXII. Številka 94 občinske konference SZDL J* Kr»nj, Radovljica, Skofja Loka I - I ada j a Časopisno podjetje - Glavni urednik Igor Slavec ™©mi urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 4. 12. 197! Cena: 5 din List izhaja od oktobra It47 kot tedni*, od januarja It M kot poltednik. od jantarja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1M4 kot poltednik ob »redah in sobotah, od julija It74 pa ob torkih in petkih. UsiLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pol stoletja Industrije Bombažnih izdelkov Kranj Kolektiv na katerega smo ponosni KRAN.I - R.il^l.,^___ * ■aranmam. KRANJ - Red dela z rdečo za stavo, ki ga je v sredo na proslavi v počastitev 50. obletnice Ibija podelil v imenu predsednika Tita predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič temu delovnemu kolektivu, bo odslej ponos in vzpodbuda 500-članskemu kolektivu Industrije bombažnih izdelkov Kranj. Vi- 'Plarna v Alplesu ogreva vse družbene objekte v mestu, planirajo pa. ^hudnje tudi zasebne hiše. — Foto: F. Perdan Stejse okolje En dimnik za vse mesto Industrija Bombažnih izdelkov I BI iz Kranja v flfc sredo proslavila 50. obletnico obstoja in ob tej W priložnosti prejela visoko odlikovanje predsed-3 nika Tita: red dela z rdečo zastavo — Kolektiv je iskal in išče izvirne oblike razvoja in pri tem dosega uspehe, ki jih ne smemo zavidati, temveč se ob njih učiti — Le devet dni od surovine do končnega izdelka — Vinko Hafner o Ibiju in slovenski tekstilni industriji •oko odlikovanje je prejel IBI za vse, kar je naredil v preteklosti in sedanjosti. Se tako skopi podatki veliko povedo. IBI je ena najuspeftnejftih slovenskih in jugoslovanskih tekstilnih tovarn. Slovi zaradi dobre organizacije proizvodnje in napredne tehnologije, produktivnosti, delitve dela. uporabe domaćih surovin, skrbi za osebni in družbeni standard in sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, Športnimi, gasilskimi in drugimi organizacijami. Vsak sesti zaposleni ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Veliko sadov so rodile te vrline. V Ibiju je le devet dni potrebnih, Nada(jevarye na 16. str. ^republike so v Železnikih počastili s ^bno pridobitvijo — novo toplarno, ki so jo ^mi z združenimi sredstvi — Skupno ogreva-vse Železnike — Kurivo so lesni odpadki V*publike so prebivalci Že-\2» Setoke doline počastili s 0 pridobitvijo: obratovati ***** " toplarna ki zago-mesta s centra, kar *C Rvanje celotnega WrJ?" energetskega ce S; !r* kakovost in ekonomič-^.^foitovania. Posebej velja Sjj'fc'.da toplarna v Železnikih S^^M izredno pomembno no-izgradnji taksnih objektov. Se zlasti pa je ta dosežek pomemben ob sedanji energetski krizi. V novi toplarni namreč ne bodo kurili niti na premog, niti na mazut, temveč bodo kot kurovo uporabljali vseh vrst odpadke lesne proizvodnje, ki ne pridejo v poStev v proizvodnji celuloze ali iveric pa tudi druge. Odpadkov bo 70 odstotkov, 30 odstotkov pa je Se vedno potrebno tekočih goriv. To pa pomeni, da V sredo 28. novembra, so v počastitev dneva republike slovesno V**oc* prostore milice na Bledu. Prejšnji prostori so bdi pretesni in zdaj pa je postaja milice v sodobnih prostorih za bencinsko na Bledu Ob slovesnosti, na kateri je spregovoril predsednik skup Radovljica Leopold Pernuš. so podelili nekaterim, ki so sodelo-**' Ugradnji prostorov milice, pohvale in priznanja. - Foto: D.Sedej bodo v toplarni pokurili vse gorljive odpadke v Železnikih in Selski dolini in bodo tako skrbeli za čistost okolja in pa za koristno uporabo odpadkov. Hkrati bodo prihranili pri nakupu tekočih goriv in deviz. Celoletno konzumiranje odpadkov v dodatnih silosih pa bo omogočilo Se racionalnejše obratovanje, saj v prihodnosti ni vpraSljiva le cena nafte, temveč tudi količine. Lesne mase pa imamo na Gorenjskem dovolj in se povrSine po-raSčene z drevjem celo večajo, zato na odpadke pri predelavi lesa, kot tudi na »drva« vedno lahko računamo. Toplarna s pomožnimi objekti bo lahko ogrevala Železnike vse do leta 2000. Sedaj je njena zmogljivost 13 giga kalorij, kar bo zadostovalo za gretje do leta 1983, ko bo treba montirati Se en kotel. Investicijo so lahko uresničili le s skupnimi močmi. Že leta 1976 so sovlagatelji Alples, Iskra, Niko. stanovanjska skupnost, osnovna Sola, krajevna skupnost, Ratitovec, ABC in Ljubljanska banka združili denar in zgradili primarni toplovod, ki je bil vezan za takratne kot-lovniške naprave. Investicija je veljala 5,426,000 dinarjev. Leta 1978 pa so začeli pripravljati gradnjo nove toplarne in sedaj je zgrajena. Denar so združile delovne organizacije Alples, Iskra, Niko, Ratitovec in trgovina ABC Skofja Loka. Vrednost obeh investicij je dinarjev 77.278.000. Toplarno so gradili devet mesecev in ob otvoritvi se je v imenu sovlagateljev direktor Alplesa Jože Demšar Se posebej zahvalil izvajalcem za kvalitetno, in v rokih opravljeno delo. Poudaril pa je tudi pomen objekta za zaščito okolja, ki je dodatni član v varstvu narave v Selški dolini. Pred tem je namreč gospodarstvo Železnikov s skupnimi močmi zgradilo centralno čistilno napravo za odpadne vode. kcaduiv - piccadilh - piccadilly - piccadilly - piccadilh - piccadilly - °varna klobukov Šešir Skofja Loka sporoča svoje izdelke 'radiih - piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadilly - Vinko Hafner, govornik na proslavi v Ibiju Jubilej Ibija je naS skupni jubilej. Ibijevih 50 let ni pomembnih samo za tovarno jubilanta, temveč za vse nas, za Kranj in Slovenijo ter njuno tekstilno industrijo. V Kranju je tekstil doma in zato so Kranju pred vojno pravili upravičeno »jugoslovanski Man-chester«. Leta 1939 je bilo v kranjski tekstilni industriji zaposlenih okrog 4000 ljudi, ki so letno izdelali prek 30 milijonov metrov tkanin. Večji del dobička kranjske tekstilne industrije je Sel drugam, v dežele lastnikov, ki niso veliko vlagali v nove proizvodnje, ker so se bali proletariata. Domači podjetniki so bili pri tem v marsičem izjema, saj so manj zatirali in več vlagali. Kranjski tekstilec je veliko dal razvoju delavskega in revolucionarnega gibanja, osvobodilnemu boju in povojni graditvi .. . • Pogosto se vpraSujemo, ali nam je tekstilna industrija potrebna ali jo je treba enostavno ukiniti. To ni pravilno vprašanje. Nam je Se kako potrebna napredna, visoko proizvodna, izvozno usmerjena in rentabilna specializirana tekstilna industrija. IBI nam je lahko zgled za to. Vendar doseganje tega cilja ni preprosto. Specializacija je težka, za vse ni enakih meri) in pogojev preusmeritve. Vendar so pravila za napredek enaka: to so vztrajno delo, dobra organizacija in znanje. Ce imamo to, potem so neutemeljeni izgovori, da je to nemogoče doseči. To je predvsem odgovornost Vinko Hafner o Ibiju in tekstilni industriji pred delavci, ki jim je treba pojasniti perspektive in položaj. Izgovorov, da se to ne da, delavci ne bodo dolgo sprejemali, če vidijo, da jim pa drugje to uspeva! Seveda pa bremena ne smemo prepustiti le tekstilcem, temveč ga moramo prevzeti vsi. Tekstilna industrija je v preteklosti veliko dajala. Veliko smo ji jemali in premalo vračali. Sedaj je trenutek za to! • Razvoj je potiskal v ospredje druge panoge, tekstil-pa je zaostajal. Vendar je kljub temu v slovenski tekstilni industriji Se 50.000 zaposlenih, kar je 16 odstotkov vseh zaposlenih v industriji. Le-ti ustvarjajo 6 milijard družbenega proizvoda, kar pa je le 12 odstotkov družbenega proizvoda slovenske industrije. Tekstilna industrija Se vedno zaposluje 28 odstotkov v slovenski industriji zaposlenih žensk, vendar jih ima le 8 odstotkov več od srednje izobrazbe. 64 odstotkov tekstilcev je polkvalificiranih ali nekvalificiranih. Osebni dohodki so za 16 odstotkov nižji od povprečja slovenske industrije. Akumulacija je sicer enaka, vendar na račun nizkega osebnega dohodka. Ob teh podatkih se je treba zamisliti! ^ NASLOV. Djuranović v Tunizijo Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović bo odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Tunizijo, kamor ga je povabil tunizijski premier Hedi Nui-ra.Pričakovati je, da se bosta Nuira in Djuranović pogovarjala o medsebojnem gospodarskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem pa o uresničevanju sklepov šestega vrha neuvrščenih v Havani. Delegacije ZK v Španiji Na povabilo CK združene socialistične partije Katalonije je odpotovala v Španijo delegacija Zveze komunistov Slovenije, ki jo vodi France Šetinc. V Kataloniji se bodo naši predstavniki udeležili tretje konference združene socialistične partije Katalonije. Več domačih krmil Sodeč po bilanci, ki so jo naredili v splošnem združenju za kmetijstvo gospodarske zbornice Jugoslavije, bodo vse domače tovarne krmil naslednje leto izdelale okoli 3,5 milijona ton krmil zmesi in koncentratov, kar je za 200.000 ton več kot letos. Večji del »presežka« bo porabljen za krmo prašičev. 350.000 ha opuščenih zemljišč Slovensko gozdarstvo bo moralo v prihodnjem srednjeročnem obdobju vložiti precej več denarja za obnovo gozdov, kot v sedanjem srednjeročnem obdobju. Opuščenih kmetijskih zemljišč in gmajn je namreč že blizu 350.000 ha, kar pomeni 17 odstotkov slovenske zemlje. Desetino te zemlje, bi lahko uredili v plantaže sadnega drevja, tretjino bi pogozdili, tri petine pa prepustili naravnemu zaraščanju. 60-letnica dela V ladjedelnici Sava iz Mačvanske Mitrovice, kjer so nedavno praznovali 60-letnico dela, so v zadnjih desetletjih zgradili 260 različnih plovnih objektov, v 12 držav pa so izvozili 119 vlačilcev, tankerjev, ribiških in patrolnih čolnov. Poleg običajnega izvoza ladij, pa v Mačvanski Mitro-vici uveljavljajo tudi tako-imenovani posredni izvoz — strokovno pomoč dajajo državam v razvoju. Tako za Indonezijo izdelali dele za 10 ladij. Ploščad se seli Pričakujejo, da se bo po 35-dnevnem vrtanju 60 km stran od Pulja naša prva vrtalna ploščad »Panon«, preselila na novo mesto, kjer bo nadaljevala z raziskovanjem morskega dna. Če bo vreme ugodno, bodo ploščad v teh dneh premaknili za 60 km naprej od obale in tam nadaljevali z iskanjem nafte in plina. 37 novih članov Z Pred dnevom republike so v Škofji Loki pc članske izkaznice 37 novim članom ZK -svečani prireditvi, ki je bila v galeriji km gradu so izročili priznanja tudi doseć" sekretarjem osnovnih organizacij /Vimv proizvodne in poslovne prostore Tria na Mlaki j/e odprl predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogns. - Foto: A. M. »V združenem delu je naša moč« Pod tem geslom je Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO proslavila 25. obletnico obstoja in preselitev v nove poslovne prostore na Mlaki Ob dnevu republike se je v počastitev praznika po Gorenjski. Sloveniji in Jugoslaviji, zvrstilo veliko prireditev; delovni kolektivi so ob tej priložnosti odpirali nove proizvodne hale. obrate, v krajevnih skupnostih ceste, šole vrtce. V škofjeloški občini pa so poleg tega pred praznikom republike pripravili v galeriji loškega gradu še posebno svečanost. 37 novim članom ZK so podelili članske izkaznice, hkrati pa so se s skromnimi priznanji zahvalili za delo dosedanjim sekretarjem osnovnih organizacij ZKS. Osnovne organizacije ZK so letos evidentirale fi8 kandidatov za člane ZK in vsi so obiskovali seminar za kandidate. Sprejetih pa je bilo 'M mladincev, delavcev, dijakov in drugih občanov. Vsi pa so bili sprejeti zaradi aktivnega druž- benopolitičnega družbenopolitii dela in ugleda, ki ga uživaj" svojem okolju. Slavnostni govor je pri. sekretar komiteja občinske k« renče ZKS Lovro Gajger $f voril je o vlogi partije v organu partizanskega boja in revolucij8"!' sta pripeljala do drugega zas AVNOJ, tako pomembnega do za našo zgodovino. Ob tem posebej izpostavil lik komunist^ lik deiavca. dijaka, občana, »j vedno stoji v prvi bojni vr*J napredek, za srečnejšo in M hodnost. Prireditev se je sklenila s ki nim programom, ki so p vodstvom Alenke Hafnerje« pravili učenci gimnazije Boris M iz Škofje Loke. L. i Tržič — V sredo, 28. novembra, so delavci Tržiške industrije obutve in konfekcije TRIO slovesno praznovali 25 let obstoja podjetja, ki se je iz tovarne usnja Runo razraslo v dvestočlanski kolektiv s 140 milijoni dinarjev skupnega prihodka, kolikor ga načrtujejo za letos. Ob srebrnem jubileju so delavci proslavili tudi pomembno delovno zmago. Pred petimi leti so namreč pogumno začrtali program nadaljnjega razvoja, ko so se odločili, da celotno dejavnost prenesejo v industrijsko cono na Mlaki. Graditi so začeli 1975. leta in že naslednje leto dokončali obrat notranjikov, ki je bil zaradi hitre rasti industrijske proizvodnje in povezovanja s čevljarsko industrijo najbolj nujen. Lani so preselili še proizvodnjo usnjene konfekcije in zgradili sodoben obrat družbene prehrane, medtem ko so letos dokončali poslovno stavbo in halo za prodajo sredstev higiensko tehnične varnosti in civilne zaščite. Tako so svoje načrte uresničili dve leti prej kot so predvidevali. Celotno naložbo cenijo na 25,;} milijona dinarjev, zanimivo pa je. da so razen bančnih kreditov večji del denarja vložili sami. Obenem, ko so gradili nove prostore, so se skušali tudi čim bolj sodobno opremiti, še večjo skrb nadaljnjemu posodabljanju tehnologije in rasti družbenega standarda zaposlenih pa nameravajo posvetiti v prihodnjem srednje rone m obdobju, ko jih odplačevanje anuitet za kredite ne bo več bremenilo. Po uvodni besedi sekretarja Tria Viktorja Kralja, ki je orisal potek gradnje novih proizvodnih in poslovnih prostorov na Mlaki, je tovarno odprl predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris. Ta je nato delovnemu kolektivu izročil tudi zlato plaketo mesta Tržič, ki jo je Triu podelila skupščina občine ob letošnjem občinskem prazniku za velike uspehe v minulih petindvajsetih letih in še posebej za preselitev v industrijsko cono. Na slovesnosti, ki je potekala pod geslom V združenem delu je naša moč — zapisano jje tudi na praporu osnovne organizacije zveze sindikatov, ki so ga razvili ob tej priliki — so upokojenim sodelavcem podelili priznanja, medtem ko je predsednik delavskega sveta Franc Ribič orisal razvoj Tria in nove načrte. H. J. Šola za zgled Šolski center na jeseniškem Plavžu, ki naj bi ga dogradili 1981. leta, je že večidel postavljen — Pred dnevom republike so v osnovni šoli Tone Čufar imeli proslavo ob odprtju dela centra, kjer so telovadnice z bazenom Jesenice — Začetek tega šolskega leta je bil tako za učence kot predavatelje jeseniške osnovne šole Tone Cufar posebno svečan, saj pouk za vse razrede odtlej poteka v novi stavbi šolskega centra na Plavžu. Zdaj je ta šola bogatejša še za eno pridobitev. Pred dnevom republike so namreč izročili svojemu namenu del centra, v katerem imajo telovadnice in plavalni bazen. Tako so kar najbolj slovesno proslavili rojstni dan naše domovine. Na proslavi so se poleg predavateljev, učencev in njihovih staršev zbrali tudi družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti Plavž in občine Jesenice. Navzočim je po kulturnem sporedu, ki so ga pripravili mladinski in pionirski pevski zbori pa recitatorski krožek učencev 7. in 8. razreda osnovne šole Tone Med proslavo v osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah — Foto: S. Saje Cufar, spregovoril predsednik gradbenega odbora za šolski center Plavž Anton A rti. Govornik je udeležence seznanil z dosedanjo izgradnjo centra, kjer bo v prihodnosti dokončana še kuhinja in vzgojno varstvena ustanova. Med drugim jje poudaril uspešnost uresničevanja okrog 187 milijonov dinarjev vredne naložbe, saj so dela opravili v dobrih dveh letih in s tem prihranili veliko denarja. Seveda tega ne bi zmogli samo z zbranimi sredstvi iz samoprispevka občanov, do letošnjega oktobra so z njim zbrali blizu 69 milijonov dinarjev, pa s prispevki samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, telesno kulturo in otroško varstvo. Pomagati so si morali s premostitvenimi posojili banke in drugih organizacij ter skupnosti Zahvala za hitro opravljena dela pa gre predvsem kranjskemu Gradbincu in delovnemu gradbenemu odboru. Po proslavi so si udeleženci svečanosti ogledali nove prostore in spremljali spored, ki so ga tam izvedli mladi telovadci in plavalci. S. Saje Srečanje borcev 15. divizije Odbor borcev 15. divizije iz Ljubljane vabi vse borke, borce in sorodnike padlih in po vojni umrlih borcev Gubčeve. Cankarjeve. 12. 15.1 belokranjske) in artilerijske brigade ter prištab skih enot 15.divizije na tradicionalno srečanje borcev 15. divizije, ki bo v soboto. 8. decembra 1979. ob 1R uri v domu JLA v Ljubljani Pred dnevom republike so v Skofji Loki podelili članske izkaznice 3" članom ZK. - Foto: F. Perdan 'J Jesenice — Minuli torek zvečer so v jeseniški Kazini pripravili kraiiol nost ob podelitvi odlikovanj predsednika republike Josipa BrozaTito kovance, ki so jih nagradili z najvišjimi državnimi priznanji :a 1 prizadevanja v združenem delu in družbenopilitičnih organizacij pozdravil predsednik občinske konference Socialistične zveze : > Zdravko Črv. Zatem je ob navzočnosti predstavnikov družbenopoi organizacij in Skupščine občine Jesenice enaintridesetim občanom, njimi je bilo največ delavcev jeseniške železarne, predal odtikoivnja Foto: S. Saje Izvirna proslava na Jezerske) v Jezerjani so za dan republike pripravili proslavo, na kateri so sodelovale domače recitatorke in ženski oktet iz Obirja na Koroškem. Pozdravni nagovor je imel domačin Lojze Eržen, nakar so v prvem delu proslave recitatorke vodile Jezerja-ne po slovenski Koroški od vasi do vasi, od srca do srca in recitirale pesmi slovenskega pesnika in skladatelja, našega rojaka iz Obirskega, učitelja Valentina Polanška, ki je vse pesmi tudi uglasbil. Ženski oktet je pod njegovim vodstvom vse te pesmi tudi zapel z veliko mero glasbene kulture, močno občuteno in glasovno lepo ubrano, z rahlim pridihom otožnosti. pa vendarle brez nepotrebne melanholije. Lirične pesmi Valentina Polanška izražajo veliko ljubezen do slovenske koroške zemlje, te zibeljke slovenstva, na kateri naš narod živi že H 1000 let! Zato so tudi uporni* ponosne! Jezerjani so izvedbo pesmi nastopajoče nagradili s to. aplavzom. Tudi v drugem delu slave, ko je Ženski oktet pel pesn drugih slovenskih skladateljev bilo vzdušje v dvorani svečano. Poročilo o tej izvirni proslav Jezerskem lahko zaključimo ; I dami Lojzeta Eržena, ki je u občutje vseh obiskovalcev v |gke ure. Učenci so se slovesni otvoritvi svoje ki so J° Kamničani poime-^raŽevalni center Rudolfa '*»4a slovesnosti so se zbrali predstavniki kamniškega družbenopolitičnega življenja, posebej pa so učenci pozdravili sina Rudolfa Maistra, znamenitega borca za severno mejo, po katerem je šolski center dobil ime. Šopek rož so izročili tudi tovarišu Mraku, edinemu še živečemu Maistrovemu borcu na Kamniškem. Uvodoma je spregovorila ravnateljica šolskega centra Maja Vrbole, ki Ocena akcije Nič nas ne sme presenetiti ožična udeležba vljici ocenjujejo akcijo Nič nas ne sme titi kot zadovoljivo usklajeno delo družbe-organizacij v okviru Socialistične zveze radovljiški i^jjena akcijo Nič nas ne sme r^j zadovoljivo pripravljali (%ceni, ki so jo pripravili, jLo u«pela. V sklepni akciji g, sodelovalo 19.000 udele-i"Lf predstavlja 63 odstofkov »ločine Radovljica. Množice {izvale v enotah civilne ^družbenopolitičnih orga-, organizacijah in druStvih, prodne zaščite ter sa->,jh interesnih skupnostih, posredno ali neposredno reševanjem življenj in s. krajevnih skupnostih organizacijah so se ili skoraj vsi prebivalci -j. Tako je bilo v 20 Hipnostih vključenih v „jiosti 7.600 krajanov in Mčev v temeljnih in orga-združenega dela. V druftt-^ganizacijah je sodelovalo "encev. Socialistična zve-uaklajevalka aktivnosti, nekod tudi spodbujevalka ^tivno sodelovala pri pri-|p pri izvedbi akcije ^nožično vključevali ■h poseben pomen pa množično vključevanje rv«e oblike splošnega ljud-C i-/,ra in družbene samoza-in delovnih orga-» se v več zaselkov, ki so oddaljeni ter v tistih krajevnih skupnostih, ki imajo več temeljnih in organizacij združenega dela ter poslovnih enot. Poseben problem so predstavljale tiste poslovne enote, katerih sedeži so bili izven občine, pa se v akcijo niso vključevale, ker niso dobile navodil od svojih temeljnih ali delovnih organizacij. Da je akcija tako zelo dobro uspela in da je v njej sodelovalo toliko občanov in delovnih ljudi, gre pohvala tudi programu izobraževanja in usposabljanja pred akcijo. V razne oblike izobraževanja se je vključilo 15.000 udeležencev, kar predstavlja 50 odstotkov sodelujočih občanov. Ne nazadnje je bilo pred akcijo, med akcijo in po njej tudi obveščanje dokaj zadovoljivo, saj so poleg osrednjih občinskih obvestil tudi posamezne krajevne skupnosti izdale svoje informacije kljub pomanjkanju ustreznih tehničnih sredstev. D. Sedej je orisala pomen izobraževalnega centra, ki z 2H. sodobno opremljenimi učilnicami oziroma .1000 kvadratnimi metri površine pomeni veliko pridobitev za kamniško občino. V njem je urejena tudi knjižnica s prostim pristopom, skoraj dokončana pa je tudi kuhinja, v kateri bodo skuhali 1.500 kosil na dan in bo oskrbovala vse kamniške šole. Prihodnje leto bodo ob učilnicah zgradili še telovadnico, za kar je republiška izobraževalna skupnost, ki doslej ni sofinancirala izgradnje, že odobrila 2.5 milijonov dinarjev. Center usmerjenega izobraževanja pomeni prelomnico kamniškega šolstva, je dejal slavnostni govornik Franc Svetel j, sekretar medobčinskega sveta ŽKS ljubljanske regije. Uresničen je cilj, ki je bil postavljen že leta 1973. ko so se delavci v začetni akciji odločili za združevanje sredstev v višini 0,8 odstotkov od svojih bruto osebnih dohodkov. Kamničani so za center usmerjenega izobraževanja namenili tudi polovico denarja, ki ga zbirajo s tekočim samoprispevkom. Tako so skupaj zbrali blizu 70 milijonov dinarjev. Izgradnja srednješolskega centra je bila res potrebna, saj je bilo pred leti prav zaradi prostorske stiske ukinjenih več poklicnih srednjih šol. Center že na samem začetku presega meje občine in se vrašča v združeno delo, je poudaril Franc Svetel j. Danes je vanj vključenih 556 učencev, od teh jih je 196 iz domžalske občine in 45 iz ljubljanskih občin. Sola se tudi 323 odraslih, okrog 600 jih obiskuje seminarje in tečaje. Prav usmerjeno izobraževanje terja medobčinsko dogovarjanje. Nesprejemljivo in družbeno škodljivo je zapiranje, da bi se v vsaki občini izobraževali vsi profili. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo, da smo leta 1976 zapisali, da se bodo z izgradnjo centra zelo povečale prostorske možnosti usmerjenega izobraževanja, istočasno pa smo zapisali, da se bomo v kamniškem in domžalskem prostoru dogovorili o programu usmerjenega izobraževanja, je ob koncu dejal Franc Sve-telj in zaželel, da bi Izobraževalni center Rudolfa Maistra čim bolj poživljal kulturni utrip in družbeno Življenje Kamnika. M. Volčjak Mladi v vse ko rjra in hmeljnih yr medtem * skupnostih vključevale civilne zaščite ter v akci-p križa in ekipah socialne ^re aktivnosti v akciji Nič 9ine presenetiti pa so opo-*pj posamezne pomanjklji-iJdotovili so slabo slišnost naprav, količinsko in teh-idostno opremljenost enot jaAfite, organizacij in druS-?jav nakupovalne mrzlice, j razmeroma Šibko poveza-^jevnih skupnosti s temelj-^pnizacijami združenega de-' k zavarovanje nekaterih ob-ter druge pomanjkljivosti, ki ji poskušali kar najhitreje od-^ in poskrbeti za učinkovitost rji področjih. Se posebno bo poskrbeti za usklajenost v krajevnih skupnostih, ki imajo SGP Gradbinec Nazorjeva 1 Kranj Vabimo vse upokojence Gradbenega podjetja GRADBINEC (prej Projekt Kranj, in Sava Jesenice) na prijateljsko srečanje upokojencev Gradbinca, ki bo v četrtek, 13.12. 1979 s pričetkom ob 9. uri v domu Jugoslovanske ljudske armade v Kranju. Vabljeni! Za izobraževanje 244 milijonov KRANJ - Delovni ljudje kranjske občine so se že konec lanskega leta sporazumeli o programih izobraževalne skupnosti za zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja kot tudi o visini denarja, potrebnega za uresničitev programov. unalno, obrtno in gradbeno podjetje Gradnje sklepa delavskega sveta TOZD Gradnje razpisujemo ih osnovnih sredstev: 1. Bager R.D.A. 350 S, leto izdelave 1970, motor industrijsko obnovljen v letu 1978, po začetni ceni 70.000,-din 2. kombi Zastava 13O0 TF, leto izdelave 1974, nevozen, po začetni ceni 4.0OO, — din ijt se bo vršila dne 8. 12. 1979 ob 12. uri v prostorih PE Gra-ivStruževem. možen v dopoldanskih urah v PE Gramoznica Struževo. fstidati morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 odstotno ,rreijo od vrednosti začetne cene. Vrednost programa za prihodnje leto znaša skoraj 183,7 milijona dinarjev, izračunano v cenah iz leta 1978, v valorizi-ranem znesku pa to pomeni malo manj kot 244 milijonov dinarjev. Zato bodo delovni ljudje, tako so sklenili delegati na zadnji skupščini izobraževalne skupnosti občine Kranj, v prvem trome-sečju prihodnjega leta združevali za to dejavnost 5,08 odstotka od svojih kosmatih osebnih dohodkov. Omeniti velja, da je ta stopnja v letošnjih prvih treh mesecih znašala 5 odsotkov, po poračunu presežkov iz 1078. leta pa so jo znižali na 4,94 odstotka. Nova stopnja se ne predvideva letošnjih presežkov, ki bodo po grobih ocenah prinesli okrog 7 milijonov dinarjev več kot je izobraževalna skupnost načrtovala za letos. Vsekakor bo skupnost morebitne presežke poračunala, zato se od 1. marca 1980. leta obeta nižja prispevna stopnja kot je predvidena za prvo tro-meaečje. Od vsote 244 milijonov dinarjev je skupščina izobraževalne skupnosti namenila 221,7 milijona za uresničitev občinskega programa, medtem ko bo okrog 22,6 milijona dinarjev morala nakazati republiški izobraževalni skupnosti za program skupnih nalog, vzajemnosti in solidarnosti. H.J. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril Franc Svetelj. kije dejal da center usmerjenega izobraževanja pomeni prelomnico kamniškega šolstva saj so bile pred leti prav zaradi prostorske stiske ukinjene nekatere poklicne srednje šole v kamniški občini. - Foto: F. Perdan Komunala zaostaja Radovljica — Ko v občini ocenjujejo dosedanji razvoj komunalnega gospodarstva, ugotavljajo, da kljub hitrejšemu razvoju v zadnjih treh letih še močno zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva. Iz javnih vodovodov se oskrbuje 80 odstotkov prebivalstva, vendar pa je še okoli 73 vaških, zasebnih in drugih vodovodov. Na javno kanalizacijo je priključenih manj kot 30 odstotkov prebivalcev, vse druge, neprečiščene vode odtekajo v vodotoke, blejsko jezero ali v podtalnico. Odvoz smeti in odpadkov je organiziran za okoli 81 odstotkov prebivalstva, vendar občina še nima sodobne deponije. Na področju komunalnih dejavnosti in komunalnega opremljenja stavbnega zemljišča ni bilo primernega planiranja, saj se je omejevalo le na oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo v mestnih naseljih. Politika cen komunalnih storitev ni bila ustrezna, največji problem pa je sistem financiranja in kreditiranja komunalnih dejavnosti kolektivne rabe. Za razširitev in pridobitev novih objektov in rekonstrukcijo cestnega omrežja, ulic in javne razsvetljave pa so se pokazale razlike med komunalno in stavbnozemljiško skupnostjo, še posebno ob vprašanju razmejitve sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zasebni del teh sredstev je komunalna skupnost v tem srednjeročnem obdobju odstopala krajevnim skupnostim. V tem obdobju tudi še ni bile ustreznih medsebojih odnosov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V občini komunalno gospodarstvo precej zaostaja predvsem za stanovanjskim gospodarstvom. Plačila za komunalne storitve namenjajo za enostavno reprodukcijo, za razširjeno reprodukcijo primarnih objektov in naprav pa namenijo denar iz združenih sredstev na osnovi sporazuma in občinskega odloka, vendar nikakor ne zadoščajo za uresničevanje programa, ker se sredstva ne združujejo po programu tudi od drugih interesnih skupnosti. Komunalne delovne organizacije črpajo sredstva za investicije sekundarnih objektov in naprav iz amortizacije, delno iz presežkov, če so, nekatere temeljne organizacije celo iz stranske dejavnosti. Tako ostaja odprt problem urejenega sistemskega financiranja komunalnih dejavnosti idividualne rabe, kolektivne rabe in pri komunalnem urejanju stavbnih zemljišč še posebej financiranje naložb. Zato bodo morali vsa ta pereča vprašanja sistemsko urediti, saj ni več dosti časa, kajti komunalno gospodarstvo preveč zaostaja kot manj vredno področje dela. D. Sedej sojki Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n.o.sol.o. objavlja javno dražbo naslednjih rabljenih osebnih avtomobilov: 1. FIAT 132 GLS, leto proizvodnje 1975, izklicna cena 15.000,— din 2. ZASTAVA 1500 KARAVAN, leto proizodnje 1972, izklicna cena 14.700,- din 3. VOLKSWAGEN 1500, leto proizvodnje 1967, izklicna cena 7.000, — din Dražba bo v tovarni Sava Kranj, obrat IV, dne 17. 12. 1979 ob 8..uri v prostorih nabavne službe. Interesenti si osebne avtomobile lahko ogledajo pred glavno vratarnico dne 14. 12. 1979 od 7. do 14. ure. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Prometni davek plača kupec na občinski skupščini, kjer stanuje. Plačilo avtomobila mora biti zagotovljeno takoj. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije polotiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. ELIM Jesenice Na podlagi 12. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, razpisuje delavski svet naslednja vodilna dela in opravila za dobo 4 let. 1. vodenje komercialno tehnične priprave Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali elek-trostrojne smeri, 36 mesecev delovnih izkušenj, — da pasivno obvlada en tuj jezik. Od vseh kandidatov pričakujemo družbenopolitično razgledanost in moralnopolitično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti. Podrobnejše informacije dobite v kadrovskem sektorju. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. . Kandidati naj pošljejo svoje vloge s potrebnimi dokazili na naslov: Elim Jesenice, Hrušica 72/C, Jesenice, z oznako za razpis. Priznanja in nagrade najboljšim zadružnikom r Pred prazniki je bila na Trebili prijetna slovesnost, ko so podelili nagrade in priznanja najbolj prizadevnim zadružnikom in delavcem '.adruge. Prireditev je postala tradicionalna, saj v Kmetijski zadrugi »kofja Loka že nekaj let ob dnevu epublike razglasijo najboljše. Zbrane zadružnike in zadružnice ex delavce zadruge je nagovoril di-ektor Vinko Kržišnik. ki je v vojem govoru na kratko opisal elovanje zadruge in uspehe, ki jih ^ dosegla v zadnjem petletnem ob-obju. Povedal je. da zadruga družuje več kot 14(K) kmetov-ko-■perantov in 160 članski delovni ko- Pred dnevom republike so v Kmetijski zadrugi Škofja Loka podelili nagrade in priznanja najbolj prizadevnim zadružnikom in delavcem zadruge lektiv, ki je strokovna služba organiziranosti zadružnikov. Osnovna dejavnost zadruge je pospeševanje kmetijstva in na tem področju so dosegli lepe uspehe. V zadnjih petih je bilo preusmerjenih več kot 5(M) kmetij. Močno se je povečala proizvodnja mleka, ki so ga letos namolzli že več kot 6 milijonov litrov, zredili so 15(X) ton goveda, pridelali pa so 3(XX) ton krompirja. Pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka valcem. podelili priznanja najboljšim kmeto Naklo mVmi urguruzut-i/a mernur je skupaj s proizvajalnimi organizacijami sklenila samoupravne sporazume o skupnem vlaganju za gradnjo modernih skladišč, kijih gradijo v Naklem. Pri izgradnji skladišč v vrednosti 240 milijonov dinarjev sovlagajo delovna organizacija železarna Store, Pla-nen Kropa, Creina Kranj, LIV Postojna, Kovinoplastika Lož in Livar Ivanč-ta gorica v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Nosilec naložbe je TOZD veleprodaja, kjer v deležu 40 odstotkov sodeluje temeljna organizacija Universal. °ridobili bodo 16.500 kvadratnih metrov skladiščnih površin z visoko stopnjo mehanizacije. Drugo etapo, izgradnjo skladišča gradbenega materiala in polovne stavbe, nameravajo končati do leta 1985. - D. S. - Foto: F. Perdan To so tudi osnovne panoge kmetijstva v škofjeloški občini. Ob vsej tej povečani proizvodnji pa se število aktivnega kmečkega prebivalstva zmanjšuje. Še leta 1974 je bilo v škofjeloški občini 13 odstotkov prebivalstva kmetov, letos se je njihovo število že zmanjšalo na 9 odstotkov, kar pa je že spodnja meja, ki se ne sme nižati. Vendar pa je med njimi takoimenovanih čistih kmetov že zelo malo. saj je na dveh tretjinah kmetij eden od gospodarjev zaposlen. Izredno pomembna za razvoj kmetijstva je hranilno-kreditna služba, ki deluje v okviru zadruge. V njej kooperanti združujejo denar, ki ga potem porabijo za pospeševanje kmetijstva. Letos se je v tej službi obračalo 45 milijonov dinarjev. Nagrado in priznanje je dobilo 11 zadružnikov in 5 delavcev zadruge. Eržen Janez iz Podjelovega brda je dobil priznanje za izgradnjo kmetije in povečanje tržne proizvodnje, Jože Oblak iz 2irovskega vrha za uspešno gospodarjenje v slabih pogojih in aktivnost v samoupravnih organih, Štefan Po-renta iz Sv. Duha za hitro intenziviranje kmetijske proizvodnje in aktivnost v kmetijskem odboru, Zofija Mesec iz Železnikov za vestno delo pri vzreji rodovniških krav in aktivnost v organizaciji žen zadružnic, Franc Tuiek iz Martinj vrha za uspešno modernizacijo kmetije in zelo aktivno delo v samoupravnih organih zadruge, Vinko Avguštin iz Godešiča za povečanje organizirane tržne proizvodnje krompirja in mleka ter za aktivno delo v samoupravnih organih zadruge, Matevž Demšar z Loga 3 za uspešno moderniziranje kmetije, veliko povečanje tržne proizvodnje in večletno aktivno delo v samoupravnih organih zadruge, Janez Bogataj iz M ura v za vidne uspehe v povečanju tržne proizvodnje in aktivnost v kmetijskem odboru Javorje, Jože Gartner iz Sudejega brda za zelo aktivno delo v samoupravnih organih zadruge in uspehe v fW kmetijski proizvodnji, Ljudmila „>* • Maček iz Sopotnice za velik napredek tržne govedoreje in uspešno vodenje kmetije in Marica Pinta r iz Praprotna za zelo aktivno delo v organizaciji žena zadružnic in za vidne uspehe v živinorejski proizvodnji. Nagrajeni so bili tudi delavci zadruge in sicer za vestnost pri delu in v samoupravnih organih in sicer Vinko Benedik, Marija Porenta, Ivanka Pintar, Ančka Demšar in Anton Rant. L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nekateri dejavniki, ki krojijo poklicne odločitve kranjskih osnovnošolcev (1) Zakaj se Janez po osnovni šoli odloča za poklic avtomehanika? Zakaj želi Katja postati gradbeni tehnik in njena kolegica medicinska sestra? Vprašanja o vzročnikih poklicnih odločitev so vsekakor v središču pozornosti poklicnega usmerjanja. Razkrivanje teh odgovorov hkrati pomeni vodilo za praktično dejavnost — od najširše družbene politike na tem področju do nasveta, ki ga ponudi posamezniku poklicni svetovalec ali psiholog. Nekateri dejavniki poklicne odločitve so navidezno jasni in kakor na dlani, drugi se skrivajo pod površjem. Na žalost se v javnosti pogosto kar »na pamet« proglasi dva ali tri razloge, ki naj bi v celoti pojasnili poklicno izbiro osmošolcev. In da je zadeva še bolj preprosta: platno in škarje nosijo zgolj šole in služba poklicnega usmerjanja pri skupnostih za zaposlovanje. Poklicne odločitve — zrcalo vrednotenja dela Toda stvari še zdaleč niso tako preproste. Dejstvo je, da je poklicna izbira rezultanta množice dejavnikov: nanjo vpliva izobrazba staršev, gmotno stanje v družini, kulturna oprema stanovanja, pogoji za učenje, razvitost kraja in šole, obiskovanje vrtca, predšolsko varstvo, želje in ambicije staršev, mnenje staršev o primernosti otroka za določeno šolo in poklic, vrednotenje šolanja v družini. Silnice poklicne odločitve izvirajo tudi iz učenca: gre za njegovo zdravstveno stanje, umske sposobnosti, njegovo stališče do poklicev in dela, šolsko uspešnost v osnovni šoli, za spoznavanje lastnih sposobnosti in lastnosti, za spoznavanje poklicev, možnosti izobraževanja in zaposlovanja. Vpletajo se množična občila kot radio, film, televizija, časopisi, pred osmošolcem je končno število »klopi« v posamezni šoli. Še bi lahko naštevali. Vendar že ta prelet nad vzročniki pomembnega dogajanja v življenju -poklicne odločitve — dejansko pokaže, da imamo opravka z zapleteno mrežo vplivov. Mnogi med njimi so bolj ali manj izven dosega naše strokovne službe, nekateri pa so taki, da jih lahko obvladujemo in koristno usmerjamo. Na kaj lahko vplivamo? S postopki, ki smo jih razvijali vrsto let, lahko v okviru naše strokovne službe ter skupnosti za zaposlovanje zlasti razkrivamo učencem svet dela in poklicev, možnosti šolanja, štipendiranja in zaposlovanja. Pomagamo jim, da bolje spoznajo lastne sposobnosti, nagnenja in interese, delno lahko spreminjamo učenčeva stališča do poklicev in dela in prav tako stališča njihovih staršev. S svetovanjem za kadrovske štipendije in z urejanjem štipendij iz združenih sredstev lahko olajšamo šolanje posamezniku oziroma izboljšamo gmotno stanje v družini. Tako je naš spisek dejavnikov, ki jih obvladujemo, v glavnem izčrpan. S podatki o poklicnih namerah, kadrovskih potrebah, možnostih zaposlovanja ipd. lahko delno (v tesni odvisnosti s širšimi družbenimi interesi) vplivamo tudi na oblikovanje šolske mreže, politiko vpisa in podobno. Vsekakor pa je očitno, da je poklicno usmerjanje celovita družbena dejavnost, za katero je nesmiselno in hkrati nedopustno, da bi jo zaprli v ozke zidove strokovnih služb. S tem uvodom smo narisali iztočnico analizi, ki jo je strokovna služba pripravila na pobudo komiteja občinske konference ZK Kranj, in v kateri smo načeli, nekatere dejavnike, ki krojijo poklicne odločitve kranjskih osmošolcev. Menimo, da so vprašanja zanimiva, zato bomo v nekaj nadaljevanjih strnili osrednje ugotovitve te analize. C. Cvek. M. Kraljic. N. Kus in F. Belčič Zakaj izgube? Nekatere temeljne organizacije združenega dela v radovljiški občini so poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti zaradi neplačane realizacije in nenakazane devizne stimulacije — Zadovoljiv uspeh gospodarstva v devetih mesecih RADOVLJICA - Celotni prihodek je v devetih mesecih letošnjega leta v radovljiški občini porasel za 35 odstotkov, čisti dohodek za 39 odstotkov in dohodek za 36 odstotkov. Ti rezultati, ki se primerjajo z lanskimi devetimi meseci, so dokaj ugodni, obenem Da v Radovliici uirotavliaio. da ie celotni prihodek lani narasel v tretjem četrtletju, letos pa v drugem četrtletju, v tretjem pa se je rast umirila. Iz razporeditve dohodka ugotavljajo, da je gospodarstvo razporedilo za skupne in druge namene 42 odstotkov in za organizacije združenega dela 57 odstotkov dohodka. Lani je bilo to razmerje manj ugodno in je bilo 44 odstotkov proti 56 odstotkom. Razporeditev čistega dohodka je potekala po reso-lucijskih določilih o gibanju osebne porabe v večini temeljnih organizacij. Dohodek so v primerjavi z načrtovanim presegli za 7 odstotkov, čisti dohodek za 7 odstotkov, osebne dohodke pa so v primerjavi s planiranimi presegli za 2 odstotka in akumulacijo za 28 odstotkov. V radovljiški občini sta devetmesečno poslovanje zaključili z izgubo dve temeljni organizaciji: Kompas-TOZD Hoteli Bled in Alpetour-TOZD Hoteli Pokljuka. Na meji rentabilnosti so poslovale Veriga-TOZD orodjarna, Vezenine-TOZD Damska oblačila. Turist progres-TOZD Kobla, Golfturist-TOZD Hoteli Bled in Frizerski salon Nada Radovljica. Na meji rentabilnosti so bile tiste temeljne organizacije, ki niso namenile sredstev za amortizacijo nad predpisano minimalno stopnjo, za poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela. Kompas-TOZD Hoteli Bled so zaključili devetmesečno po* slovanje z izgubo, ki predstavlja 42 odstotkov od planirane izgube za letos. Število nočitev se je v hotelu povečalo za 8 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, zasedenost hotela pa je bila 70 odstotna. V sedanjih pogojih ne more uspešno poslovati in bo treba problematiko reševati na osnovi samoupravnega sporazumevanja o oblikovanju in razporejanju skupnega prihodka ali združevanja sredstev in dela v okviru delovne organizacije. TOZD-Hoteli Pokljuka ima izgubo, ki je manjša od planirane in tudi nekateri drugi pokazatelji kažejo na boljše gospodarjenje. Celotni prihodek se je v primerjavi z lani povečal za 34 odstotkov, porabljena sredstva za 27 odstotkov, dohodek za 46 odstotkov. Veliko breme za to temeljno organizacijo pomenijo predvsem obresti od kreditov, visoki stroški rednega vzdrževanja ter tudi kadrovski problemi, s katerimi se Pokljuka stalno srečuje. Veriga Lesce-TOZD orodjarna izkazuje slabše rezultate zato, ker še niso obračunavali večjih cen orodja in bodo v zadnjem tromesečju obračun popravili, v Vezeninah-TOZD Damska oblačila so bili slabši zaradi tega, ker niso dosegli plana prodaje na domačem tržišču, Kobla pa je imela nizko izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti zaradi neugodne zime, saj je januarja in februarja smučarski center obratoval le 37 dni. TOZD Golf hotel pa je dosegel v devetih mesecih 93 odstotkov planiranega celotnega prihodka, predvsem zaradi neplačane ralizacije. Ce bi bila realizacija plačana in nakazana devizna stimulacija, bi plan presegli za 5 odstotkov, saj je bila zasedenost hotela velika, poslovni rezultat pa dokaj ugoden. V TOZD Park hotel pa bi s plačano realizacijo in nakazano devizno stimulacijo plan celotnega prihodka dosegli s 94 odstotki. Da plana niso dosegli, so vzroki tudi v zakasnitvi gradnje D trakta. Ko ne bi bilo težav, na katere niso mogli vplivati, bi dosegli zadovoljiv uspeh, saj so plan nočitev presegli in tudi zasedenost hotela je bila boljša kot lani. D. Sedej Benecove palice z Elanovo oznako 1N# 0. M* p 0 1*° V BEGUNJE - Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije sta po letu dni dogovarjanj v torek, 27. novembra, predstavnika tovarne Elan iz Begunj in firme Beneco iz Čedada v Italiji podpisala pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Beneco izdeluje smučarske palice, zimsko športno obutev in drugo športno blago ter vse to prodaja na italijanskem trgu. V tovarni so zaposleni večinoma zamejski Slovenci, zato pomeni sodelovanje z Elanom razen razširitve proizvodnih in trgovinskih odnosov tudi uresničevanje osimskih sporazumov, ki odpirajo zlasti krepitev stikov z jugoslovanskimi organizacijami v maloobmejnem gospodarstvu. S pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in skup*0 dogovorjenim dolgoročnim P1"0' gramom razvoja bosta Elan jB Beneco razvijala nove izdelke in tehnologijo ter skupno nastopala na tretjih tržiščih. Tako bosta povečala produktivnost dela in racionalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Beneco bo za Elan izdeloval smučarske palice in drugo dodatno športno opremo ter ob pomoči begunjskih strokovnjakov razvijaj tehnologijo izdelave smučarskih palic, medtem ko bo Elan pod svojo blagovno znamko, ki j* * svetu že dobro znana, prodaj«' Benecove izdelke na domačem in tujem trgu. H.J •iO J V torek so v begunjskem Elanu podpisali pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju med Elanom in Čedadsko firmo Beneco - Poro: F. Perdan \ifistava in zbornik o delavskem gibanju '^jjvevu republike so v tržiškem paviljonu NOB Mfji razstavo Napredno delavsko gibanje s$u do leta 1941 in izdali zbornik z istim na slovom v 7 ^ve razstave v tržiškem paviljonu NOB - Foto: F. Perdan - »Pred nami je zasnova L/insk« kronike, ki nam posku->of«dstaviti napredno delavsko jJTjia območju današnje občine prav to gibanje pa je bilo za nastanek in organizirano , ^je komunistične partije na *L območju,« je v uvodu k prvi , r^j Tržiškega zbornika, ki nosi *L Napredno delavsko gibanje v do leta 1941 in na katerega . strani je fotografija spomin obeležja na Mahovovem griču, načuje začetek skrivne poti to Tita čez Karavanke 1934. sekretar komiteja konference ZKS Tržič ■ Uja za zbornik m tudi raz-I )(ifw jo na predvečer praznika V|jlce odprli v tržiškem paviljonu, se je porodila med člani komunistov, ki so snovali ^nj program aktivnosti in praz-,'.ja v počastitev 60. obletnice ^ka KPJ, revolucionarnih sin-*#vinSK0J. Zbornik obravnava oris gospodarskega in političnega položaja delavstva v tržiški občini od začetkov industrializacije do leta 1941, partijski kanal na tržiškem območju, ilegalni vprehod Josipa Broza prek ik, prvo srečanje s Titom je opisal Andrej Stefnar. v Bombažni predilnici in Tržič v letu 1936 ter krono-|pis dogodkov in dogajanj iz itte delavskega gibanja in delovanja komunistične partije v Tržičj||Avtorji posameznih poglavij so Jilriez Šter, Zorka Tribušon, Andrej Stegnar, Ivan Mohorič in Marija Petek, pisana pa so po dokumentih in izjavah še živečih revolucionarjev. Ta prva kronika, ki je, podobno kot rastava, med tržiškimi občani zbudila veliko zanimanje, je tudi spodbuda avtorjem, da bi z delom nadaljevali ter zbrali dokumente in izjave Se za obdobji med narodnoosvobodilno vojno in po vojni. H. J. junice - Sredi novembra je na Jesenicah potekalo sedemdnevno stanje gledaliških skupin slovenskih železarn, kije bilo že četrto po ^.Tokrat so se poleg domačinov predstavili železarji iz štor in Ra ,n kot gosta pa sta nastopila Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in lffiiiliiki krožek slovenske gimnazije iz Celovca (na sliki). Jeseniška f0a je srečanje polnoštevilno spremljala. Istočasno pa je potekal Jiponvet o kulturni dejavnosti v slovenskih železarnah. Udeleženci ugotovili da naj kvalitetne je delajo pihalni orkestri, velik napredek pil) v zadnjem času dosegle tudi gledališke skupine. Ob koncu so se 0wrilio bodočem delu in dali poudarek skupnemu načrtovanju de-10)» ti B. B. KONCERT V DVORANI GLASBENE SOLE Glasbeni center Kranj in Glasbena šola Kranj prirejata koncert fertitU Fedja Rupla in pianista Acija Bertonclja. Koncert bo v Mrtek, 6. decembra 1979, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole. Vstopnice m pred koncertom pri dnevni blagajni. Letošnji Čufarjevi nagrajenci Zdrav ko Kotnik Jeseniška kulturna skupnost je podelila eno letošnjih Cufar-jevih plaket Zdravku Kotniku za dolgoletno ustvarjalno delo na področju amaterske likovne umetnosti. Nagrajenca smo pred nedavnim obiskali na njegovem domu v Mojstrani, da bi nam povedal nekaj o sebi in svojem umetniškem izražanju. »Predstavite nam na kratko svojo življenjsko in delovno pot!« »Doma sem iz Mojstrane, kjer sem se 1919. leta rodil v delavski družini. Na Dovjem sem obiskoval petraz-redno šolo. 2e med šolanjem sem pasel živino okoliških kmetov, s štirinajstimi leti pa sem se zaposlil kot hlapec in pastir. Potem me je nek domačin pomagal spraviti v uk k sobnemu slikarju Jemcu na Bledu. Pri njem sem se izučil in dve leti delal. Bil je vojni čas. Ze od začetka okupacije sem sodeloval z osvobodilnim gibanjem, 1943. leta pa sem odšel v partizane. Potem ko sem šest let po osvoboditvi delal v jeseniški železarni, smo na Bledu ustanovili državno podjetje Soboplesk. Bil sem tudi delovodja v jeseniškem komunalnem podletju. Od 1963. leta dalje sem upokojenec. Živim v Mojstrani. Z ženo. doma gospodinji, imava hčerko in sina, ki že oba delata in imata svoji družini.« »Rišete od rane mladosti. Kako je potekal razvoj vaše likovne ustvarjalnosti?« »Res je, že v otroštvu sem imel veselje za risanje. Toda mladost je bila trda in delovna. Le kadar sem imel malo prostega časa, sem lahko kaj prerisal. Najraje pa sem upodabljal živali in naravo, s katerimi sem bil vedno blizu. Čeprav sem upal, da se bom pri mojstru Jemcu, bil je tudi umetnik, naučil slikati, pa je bilo pri njem prvo delo. Vendar, pri pleskarskih opravkih sem spoznal barvne odtenke, navadil sem se harnomije barv in se naučil še marsikaj drugega, kar je osnova tudi v umetniškem izražanju. Ob večerih sem izdeloval razne napise in skice za opremljanje sob. Včasih sem napravil tudi kako sliko z motivi znanih umetnikov, na primer Gasparija, ali kaj svojega. Risal sem tudi ob koncu vojne v klubu Prešernove brigade in po osvoboditvi doma. Spominjam se, da smo delavci gradbenega oddelka v železarni pripravili celo razstavo svojih slik. Resnejše slikarsko ustvarjanje pa se je začelo v likovnem klubu Dolik na Jesenicah.« »Od 1963. leta dalje ste aktiven član tega kluba. Povejte nekaj o svojem sodelovanju v njem!« »Ko sem se včlanil v klub, sem bil primoran aktivneje ustvarjati, saj je za razstave treba pripraviti veliko slik. Navadil sem se nekoliko drugačnega dela; opustil sem drobnja-karsko upodabljanje motivov in začel slikati hitreje. Kot se temu reče, izpopolnil sem svojo slikarsko tehniko. Udeležil sem se več slikarskih kolonij. Bil sem na Vršiču, v Podkorenu, Mostu na Soči. Bujah, Delnicah in Ajdovščini. Povsod smo slikali krajino in njene značilnosti. Meni je domača, gorenjska krajina najbolj pri srcu. Sicer se v klubu sestajamo vsako sredo. Prebiramo literaturo in razpravljamo o problemih likovne umetnosti, predvsem pa se dogovarjamo o delu v društvu. Veliko časa nam vzamejo priprave na razstave. Klub ima vsako leto redne rastave na Jesenicah ob praznikih, dela članov pa predstavlja tudi drugod, kjer organiziramo kolonije.« Repertoar Prešernovega gledališča Kranj TOREK, 4. 12. 1979, ob 19.30 -red: TOREK I. Mrak: »VAN-GOGHOV VIDOV PLES« Izvaja Prešernovo gledališče Kranj SREDA, 5. 12. 1979, ob 19.30 -red: SREDA I. Mrak: »VAN GOGHOV VIDOV PLES« Izvaja Prešernovo gledališče Kranj Četrtek, 6.12.1979. ob 19.30 - red: ČETRTEK I. Mrak: »VAN GOGHOV VIDOV PLES« Izvaja Prešernovo gledališče Kranj PETEK. 7.12. 1979, ob 19.30 -IZVEN »LITERARNI VEČER« mladega pesnika ZDRAVKA VU-KOVICA Izvaja avtor v kadilnici gledališča SOBOTA, 8.12. 1979. ob 19.30 -red: IZVEN H.von Kleist: »RAZBITI VRC« Gostuje gledališče »Tone Cufar« Jesenice »Doslej ste sodelovali na več društvenih razstavah in pripravili tudi samostojne razsteve. Kaj bi lahko rekli o tej nafti dejavnosti?« »Z Dolikom sem razstavljal na več likovnih prireditvah, največ na Jesenicah. Tod in v Mojstrani sem imel tudi sedem samostojnih razstav. Zadnjo sem pripravil konec letošnjega junija v domačem kraju. Na vseh mojih razstavah je bilo precej obiskovalcev, zlasti doma, v Mojstrani, kjer so si jih ogledali tudi gostje hotela in tujci. Mnogi so za rastavljena dela izrazili veliko pohvalnih besed. To mi pomeni več kot ocena kateregakoli kritika. Najljubše so mi prav gotovo pohvale, ki so jih v knjigo vtisov zapisali pesnica Desanka Maksimovič, pisatelj Tone Svetina in nekdanji soborci. Na zadnji razstavi je bilo 63 mojih novejših del, skupno pa sem jih predstavil prek tristo. Seveda, naslikal sem jih še mnogo več. »Zakaj v svojih delih upodabljate predvsem gorenjsko krajino in staro arhitekturo vasi?« »Rad imam Gorenjsko in všeč mi je njena arhitektura, ki propada. Prav zato upodabljam stare hiše, kozolce pa tudi kmečko delo, da bi to ohranil vsaj na slikah. Mislim, da je na Gorenjskem dovolj takih motivov ne samo v Dolini, ampak tudi drugod. Na primer, Bohinj s svojimi starimi objekti je zelo zanimiv. Prav tako imam rad svojo tehniko risanja, akvarel in olje. Čeprav nekaterim ne ugaja, jo želim izpopolnjevati še naprej. Za to bo možnosti še dovolj, saj je veliko skic, ki so nastale v kolonijah in drugod, spravljenih v mapah in čakajo, da bom delo dokončal. Mnoge pa bodo verjetno naštele tudi med prihodnjimi obiski narave. V njej odkrijem še mariskaj zanimivega; na primer, slikovite drevesne korenine.« »In kaj vam pomeni Cufarjeva plaketa?« »Pomeni mi veliko, toda ne vem, če sem jo zaslužil. Doslej je članu našega kluba še niso podelili. Nisem najboljši. Morda so se odločili za nagrado zato, ker sem ob praznikih imel več razstav. Vsekakor pa bo spodbuda za bodoče ustvarjanje in sodelovanje v Doliku.« s Saje Obletnica Prešernovega rojstnega dne Včeraj, v ponedeljek, 3. decembra, je poteklo 179 let od dneva, ko je gorenjska kmečka žena rodila Slovencem pesnika Franceta Prešerna, čigar pesem je tudi za današnjo rabo: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan. da. koder sonce hodi. Prepir iz sveta bo pregnan. da rojak prost bo vsak. ne vrag, le sosed bo mejak. Foto razstava o delu Mihajla Pupina Radovljica — Zveza organizacij za tehnično kulturo Radovljica, osnovna šola Radovljica in Foto kino klub Radovljica so ob dnevu republike organizirali praznovanje v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Proslavo- so povezali s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo in z otvoritvijo foto-razstave o življenju in delu Mihajla Pupina. Razstava bo odprta vsak delovni dan do 16. decembra letos. Ob dnevu republike pa so občinska konferenca SZDL Radovljica, Zveza organizacij za tehnično kulturo in Foto kino klub Radovljica pripravili tudi III. medklubsko dia razstavo in razstavo črno-belih fotografij na temo Nič nas ne sme presenetiti. Otvoritev je bila v torek, 27. novembra ob 17. uri v dvorani radovljiške graščine in ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program. D. S. Kropa — V soboto, /. decembra, so v okviru 10-letnice združene organizacije slovenskih železarn v Kropi pripravili nastop štirih pevskih zborov iz delovnih organizacij, ki sodijo v sestavljeno organizacijo. Nastopilo je okoli 200 pevcev, srečanje zborov pa poteka v okviru kulturne izmenjave že četrto leto. Dvorana v Kropi je bila skoraj pretesna za številne ljubitelje lepega zborovskega petja. — Foto: F. Perdan JESENICE — Učenci osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah, ki so doma s Planine pod Golico in so člani turističnega podmladka, so pred nedavnim pripravili zanimivo etnografsko razstavo. Pod vodstvom predsednice komisije za turistični podmladek pri jeseniškem turističnem društvu in mentorice njihovega podmladka Eme Vesek so namreč po kmečkih domačijah zbrali zanimive stare predmete, ki so jih tamkajšnji prebivalci uporabljali pri raznih delih. Ob predmetih so zapisali tudi imena, kakršna so zanje na deieli še danes v rabi. Razstavljene predmete bodo razen v lastni šoli prikazali še drugod. Na sliki: del razstavljenih predmetov — B. B. Zdravstvena knjižica ni bianco račun Kritika o zdravstveni službi v radovljiški občini je bila splošna in hudo pretirana — Višje prispevne stopnje, a ne za večje potrebe radovljiškega zdravstva Radovljica - Ko so se avgusta letos v radovljiški občini odločali za višje prispevne stopnje v občinski zdravstveni skupnosti, so v nekaterih delovnih organizacijah, predvsem pa v zboru združenega dela. naleteli na oster odpor, nerazumevanje in na silovite splošne kritike. Zdravstveni delavci treh zdravstvenih enot. v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici so bili prizadeti, kajti raznorazni namigi in posploševanja so bila enostranska, če ne že popolnoma neupravičena. Predvsem pa premalo ali nič konkretna, zato so predstavniki zdravstvenih organizacij na minuli seji radovljiškega izvršnega sveta v obširni razpravi pojasnjevali in odgovarjali na pripombe delegatov. ZAVAROVANCI SMO ZAHTEVNI Občinska zdravstvena skupnost je sestavila program v okviru resolucij -skih zahtev, a kaj, ko so neodvisno od nje druge zahteve in potrebe visoko narasle. Zavarovanci zahtevamo vedno več, ravnamo z zdravstveno knjižico večkrat tako, kot hi bila neomejeno denarno pooblastilo. Za radovljiško občino pa velja še nekaj značilnosti: izredno visoka starostna struktura — 70-letniki pa so potrebni dvakrat več storitev kot 60-letniki in trikrat več kot 50-letni-ki. V Radovljci je kar 13 odstotkov občanov, starih nad 65 let, na Bledu 13,5 odstotka in v Bohinju 14 odstotkov. Predvsem industrija zaposluje izjemno veliko žena, ki imajo v zadnjem času veliko več zdravstvenih ugodnosti. Stroški zdravstvenega varstva se odražajo v 73 odstotkih, od tega porabi osnovna zdravstvena služba v radovljiški občini za svojo dejavnost le 13 odstotkov. Največ sredstev gre za bolnišnično zdravljenje, cene so letos v Kliničnem centru v povprečju porasle za okoli 60 odstotkov. Prav zanimiv in obenem tehtnega razmišljanja vreden podatek pa je, da so v devetih mesecih letošnjega leta kar 46 odstotkov radovljiških zavarovancev poslali v bolnice izven Gorenjske, največ v Klinični center, zdravniki, ki niso zaposleni v radovljiških zdravstvenih ustanovah. Ne hi si upali trditi, da teh storitev zavarovanci tudi niso potrebovali, a dokaj brezuspešna so postala prizadevanja, da hi se kar največ zavarovancev zdravilo doma. v gorenjskih bolnicah, seveda po zmožnostih naših zdravstvenih ustanov. Tako se je torej odliv v druge bolnice izdatno povečal in bremeni radovljiško zdravstvo, ki je moralo zvišati prispevno stopnjo predvsem zaradi izdatno višjih cen v Kliničnem centru. SPORAZUM S KLINIČNIM CENTROM Najbrž zavarovanci, ki se tako radi pritožujemo nad našimi zdravstvenimi službami, še vse premalo vemo o visokih stroških. Le za primer: nujna dializa za okoli 25 bolnikov z Gorenjske velja letno 2 stari milijardi dinarjev; operirani slepič, ne zelo zahtevni poseg in sedem oskrbnih dni v Ljubljani velja 15.(KK) dinarjev, v jeseniški bolnici pa 7.500 dinarjev. Radovljiški zdravstveni delavci so v letošnjih devetih mesecih domala že realizirali svoje delovne načrte, tako na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. Zavarovanci so torej nad pričakovanji terjali zdravstvene storitve, tudi v zobozdravstvu. Kritike delegatov, da zdravstvo ne zna ali ne zmore dobro načrtovati, so neumestne, saj nihče ne more predvidevati, koliko zavarovancev bo pred vrati ambulant, resnično bolnih ali »bolnih« in koliko jih bo terjalo zobozdravstvene storitve. Prav v zobozdravstvu se bo treba v prihodnje odločiti za neposredno menjavo dela med delovnimi organizacijami in zobozdravstvom. Tarča kritik za vse slabosti postaja osnovna zdravstvena služba, ki vsekakor ima določene slabosti, pomanjkljivosti in napake, a vendarle ne more prevzeti prav vseh obtožb zavarovancev, ki čakajo pred vrati ambulant. Medicinska sestra, ki danes opravlja do 70 odstotkov administrativnih opravil, se ne more po- Vse večji izdatki za nego družinskega člana Nega v bolezni ali le varstvo? 2e v letošnjem polletju je kazalo, da bodo nadomestila za nego družinskega člana v občinskih zdravstvenih skupnostih močno presegla načrtovane okvire. Tudi podatki za devet mesecev ne govorijo nič drugače; izdatki v nekaterih zdravstvenih skupnostih pa so celo tolikšni, da bo potrebno sprejeti posebne ukrepe, ki naj bi do konca leta vsaj nekoliko omejili »divjajoče« izdatke. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je najbolj poskočila nega družinskega člana tako po številu primerov kot tudi po številu dni v tržiški zdravstveni skupnosti. V devetih mesecih letos so v tej skupnosti namreč že dosegli planirano celoletno število primerov nege družinskega člana. Sicer se s tem problemom v tržiški zdravstveni skupnosti ubadajo že dlje časa, zatorej težava ni od danes niti od včeraj. V tržiški občini imajo najvišji odstotek zaposlenih žensk v regiji, zatorej tudi visoki izdatki za nego bolnega družinskega člana, med temi pa je vsekakor največ otrok, niso nerazumljivi. Vendar pa so bili vse doslej kakršnikoli poskusi, da bi vsaj nekoliko zajezili tolikšno odsotnost zaposlenih z dela, večinoma so to ženske, bolj ali manj neuspešni. Prav zato se je tudi tržiška zdravstvena skupnost glede nege na domu znašla prav v vrhu zdravstvenih skupnosti v republiki, ki največ trosijo za te vrste nadomestil. V ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih na Gorenjskem pa tudi ni dosti bolje. Ker je nadomestilo za nego običajno za otroka, manj je odraslih oseb, se je Že pred časom pojavilo več predlogov, ki pa so za sedaj neuresničjivi. Delegati v skupščinah zdravstvenih skupnosti so namreč ne enkrat predlagali, naj hi pri vrtcih ustanovili posebne oddelke za otroke, ki so sicer zdravi, toda kot rekonvalescenti ali baci-lonosci še ne smejo med ostale otroke. Velik del nege, zaradi katere zaposlene matere ostajajo doma, je namreč bolj varstvo otroka kot pa nujno potrebna nega. V vrtec sme namreč le zdrav otrok, kar je seveda edinole prav; ker pa ne vrtci ne druge ustanove ne poznajo in seveda nimajo »prebolevniških« oddelkov, zdravniki pač morajo za varstvo malega prebolevnika prav tako zapisati zaposleni materi stalež. Bolniški stalež za nego pa seveda ne more trajati neomejeno, pač pa po veljavnem samoupravnem sporazumu o pravicah in dolžnostih iz zdravstvenega varstva le 15 oziroma 30 dni; izjemoma pa je za nego družinskega člana možno predpisati tudi do 60 dni bolniškega staleža. Vendar pa kaže, da pojem izjemnega primera tudi zdravniki jemljejo preveč na splošno, tako da zdravniška komisija odmerja ta najdaljši možni stalež za nego malce preširokogrudno, pač zato, ker doslej ni bilo točneje določeno, za katera obolenja se takšna nega lahko predpiše. Za sedaj ni kakšnih posebnih možnosti, da bi se izdatki za nego družinskega član kaj zmanjšali, vsaj dokler je ob potrebni negi zaradi bolezni k temu bolniškemu staležu staršev hočeš nočeš priljučeno še varstvo v primerih, ker druge možnosti za malega »vrtcarja« ni. Kaže pa, da bo potrebno že kaj kmalu ob gradnji novih vrtcev razmišljati Ltudi o takšnih oddelkih za okrevanje; v sedanjih vrtcih namreč za kaj takega ni prostora, ne kadra, niti denarja. L. M. svetiti svojemu strokovnemu delu tako, kot hi se lahko; precej obremenjeni zdravnik splošne prakse tudi v skladu s svojim pravilnikom ter po svoji strokovni in moralni presoji odloČi, kdaj naj obišče bolnika na domu. Kes je. da so bolniki precej občutljivi in res je tudi. da včasih naletijo pri osebju na nesprejemljiv odnos; zdravstveni delavci zagotavljajo, da se s konkretno pritožbo nesporazumi uredijo in da jim konkretna opozorila na pomanjkjivosti le koristijo. Člani radovljiškega izvršnega sveta so sprejeli več sklepov. Čimprej naj bi pripravili ustrezen samoupravni sporazum o zdravstvenih storitvah s Kliničnim centrom, obenem pa si prizadevali, da se zmanjša ležalna doba, okrepi osnovna zdravstvena služba in nega bolnika na domu. Predvsem pa se bo morala spremeniti naša zavest in se utrditi prepričanje, da ne združujemo toliko sredstev, da hi lahko uporabljali zdravstveno knjižico kar naprej in tudi brez potrebe, saj ni odprt bančni račun z neomejenimi sredstvi. Nismo tudi tako bogati, da bi na vsak način in po vsej sili zahtevali še za tako majhne in nezahtevne zdravstvene storitve in posege visoko strokovno in kar najbolj kvalitetno nego in okolje. I). Sedej Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže TOZD Tekstilna tovarna Komisija pri DS ponovno razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih * zakonom izpolnjevati se naslednje pogoje: — da ima višjo ali visokošolsko izobrazbo tekstilne ali ekonomske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali 2 leti na vodstvenih mestih, — da je moralno-politično neoporečen. Izbrani kandidat' bo imenovan za dobo 4 let. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD tekstilna tovarna Zapuže razpisuje še naslednja prosta dela in naloge ČIŠČENJE MIKALNIKOV IN TRANSPORTIRANJE SUROVIN Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih i zakonom izpolnjevati še naslednje: — dokončana osnovna šola. — zaželjen izpit za viličarja. Delo je pogojeno s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh od dneva objave na naslov Sukno Zapuže, 64275 Begunje. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje > 30 dneh po zaključku razpisa. Kam odhaja komunalni dinar? Komunalna dejavnost je v osnovnem življenjskem interesu slehernega delavca in občana, morda ena izmed najbolj žgočih, najbolj občutljivih dejavnosti. Komunalna dejavnost pa marsikje ne hodi v koraku z ostalimi dejavnostmi, zaradi nič kaj zavidljive dediščine še močno šepa in preprosto ne dohaja vseh potreb in zahtev današnjega vsestranskega in hitrega razvoja. Denar, ki ga namenjamo za komunalno gospodarstvo delovni ljudje in občani prihaja iz različnih virov in se v zadnjih nekaj letih združuje na osnovi svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih komunalnih skupnostih. Komunalne skupnosti nato pripravijo programe potreb, tudi programe za vzdrževanje cest, javne razsvetljave, za signalizacijo in te programe imenujejo programe kolektivne rabe. Za to skupno, kolektivno rabo delovni ljudje združujemo sredstva po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka, po tisti stopnji, ki smo jo določili po samoupravnem sporazumu. Denar priteka tudi iz drugih virov, lahko tudi iz občinskega proračuna. Menili bi, da bo denarja, ki ga namenimo iz osebnega dohodka za komunalno dejavnost, kar dovolj, a vendar so naše zahteve po krajevnih skupnostih izdatno in skoraj praviloma večje. Cene storitev in materiala povsod skokovito naraščajo in komunalno gospodarstvo ni nobena izjema, čeprav se tega večkrat nočemo zavedati in je prav komunala deležna nenehnih pripomb in kritik. Ko danes nekatere gorenjske komunalne skupnosti seštevajo stroške za naše skupne komunalne potrebe, ugotavljajo, da je denarja po prispevni stopnji odločno premalo in da bodo programi nujno okrnjeni. A obenem delovni ljudje in občani, ki prispevajo denar iz osebnega dohodka, že razmišljajo morda tudi o drugačnem sistemu financiranja. Zdaj velja, da se prispevna stopnja namenja po »sedežnem« principu, kar preprosto pomeni: sedež moje delovne organizacije je v Kranju, Živim pa v Radovljici; moj komunalni prispevek odhaja v kranjsko komunalno skupnost po kranjski prispevni stopnji. Ali: sedež delovne organizacije je na Jesenicah, živim pa v Tržiču; komunalni prispevek odhaja v jeseniško komunalno skupnost. Vse gorenjske komunalne skupnosti nimajo enake prispevne stopnje, po tem »sedežnem« principu pa so najbolj prizadete tiste občine, kate-večina prebivalstva odhaja na delo izven občine ali pa so v oM« zaposleni v dislociranih enota*! Tako je, denimo, Radovljica. P£i kot ne »spalno« naselje, saj ■ prebivalstva živi v radovljiški dela pa v drugih občinah, kjer M je komunalni prispevek. Menda bi bilo prav, ko bi se i H hodnje o tem sistemu financiran}« temeljito pogovorili, kajti obune veliko dnevno migracijo delovne sw so najbolj prizadete, medtem J velika industrijska in delavska središča nimajo težav. Prav gorenjske M munalne skupnosti bi se H| dogovorile za način in sistem. B 1 bi bil več »sedežni«, temveč »aw cilni«: takšen, da bi dotekal v občin ske komunalne skupnosti ves denar, ki ga ustvarjajo in prispevajo delani ljudje občine. D. Sedej novim letom bo dom Petra Uzarja sprejel prve ostarele občane - WH , Perdan Enake obveznosti za vse Dom Petra Uzarja v Bistrici bo sprejel 130 ostarelih občanov, mogoča pa bo tudi kasnejša dozidava 18 sob - Priporočilo zborov skupščine občine Tržič nepodpisnicam družbenega dogovora o financiranju gradnje družbenih objektov Tržič — Praznik dneva republike je v tržiški občini minil v znamenju slavnostnih prireditev, med drugim tudi otvoritve prizidka k vrtcu Deteljica v Bistrici in novih poslovnih prostorov tovarne Trio v industrijski coni na Mlaki. Izpadla je edinole že dobršen del leta napovedana otvoritev doma Petra Uzarja, socialnega zavoda za varstvo ostarelih občanov. Pogodba med investitorjem, skupščino občino Tržič, in izvajalcem gradbenih del, Splošnim gradbenim podjetjem Tržič, je predvidevala, da bo dom brez zunanje ureditve, notranje opreme in drugih drobnejših del nared do 20. novembra. Tako je tudi bilo. vendar pa so kasneje nastopili tehtni razlogi, zaradi katerih bo odprtje doma prestavljeno za nekaj dni. Lesnina iz Ljub- ljane je namreč kot pogodbeni dobavitelj iz izvajalec montaže opreme zahtevala predhodno 14-dnevno ogrevanje stavbe, sicer ne bi prevzela odgovornosti za kvaliteto opravljenega dela, zahtevala pa je tudi popolnoma izpraznjene prostore. Vendar pa tega zaradi drugih potrebnih del Lesnini niso mogli zagotoviti. Prestavitev datuma otvoritve niti ni zaskrbljujoča, saj dom namerava v svojo oskrbo sprejeti prve varovance šele z novim letom. V domu bo 28 enoposteljnih in 38 dvoposteljnih ter 13 sob za posebno nego, torej skupaj 130 postelj. Dom je grajen tako, da ga bo mogoče kasneje, ko bodo potrebe večje, dopolniti še z 18 sobami oziroma 25 posteljami, in to z razmeroma skromnimi dodatnimi sredstvi. Iz- kušnje drugih podobnih domov namreč kažejo, da že po nekaj letih postajajo pretesni. Dom Petra Uzarja bo predvidoma stal okrog 64.5 milijona dinarjev. 28,2 odstotka denarja je pnspevai* republiška skupnost pokojninsko validskega zavarovanja. 71J J stotka pa bodo zbrali delovni Iju*!.'* in občani s samoprispevkom ter ■ ganizacije združenega dela na pod lagi posebnega družbenega do$vv vora. K podpisu dogovora žal ni* vse pristopile, niti ga nekatere ne izpolnjujejo, tako da bo iz tega fflj po ocenah izpadlo okrog 10 NB jonov dinarjev. Zato so delegati vseh treh zborov skupščine občine Tržič, ko mI razpravljali o gradnji doma in spi o uporabi sredstev samoprispev' zavzeli stališče, naj samoupravni gani v tistih organizacijah zdn nega dela. ki niso podpisale druJ benega dogovora, morebiten pristop ponovno preučijo. Ce bo njiho odgovor še vedno »ne«, naj svoi klonilen odnos utemeljijo. H. Jelovčan nnn obutue tržič z z m o u p o s l o u a l n i c n h p e c Asfalt izpolnil dolgoletno željo V torek so v Voklem odprli asfaltirano cesto med Voklom in Šenčurjem, katere ureditev bo veljala staro milijardo dinarjev Voklo - Prvoborec Karel Rozman iz Vogelj je v torek s prerezom traku odprl asfaltirano cesto med Voklom in Šenčurjem, ki bo , ko bo popolnoma urejena, veljala skoraj milijardo starih dinarjev. Cesta med Voklom in Šenčurjem ni le lokalnega pomena. Promet na njej se je zaradi bližnjega Krvavca, letališča in obilice kmetijskih površin povečal. Cesta je bila iz leta v leto slabša, jamam in prahu pa tudi vsakoletno krpanje ni bilo kos. Negodovanje med krajani je raslo in marsikdo je zaradi dolgoletnih neuslišanih prošenj že obupal. Lani se je premaknilo. Skupščina občine Kranj je skupaj s Cestnim podjetjem Kranj in interesno komunalno skupnostjo začela razreševati problem. Asfaltna prevleka je za zdaj v grobi izvedbi že prekrila cesto, spomladi pa bodo na cesto vgradili še fino asfaltno prevleko in uredili bankine ter odvodnjavanje. Spomladi bodo prav tako uredili še križišče na šenčurski cesti in v Voklem. Cesta je prav tako velikega pomena za splošno ljudsko obrambo. Torkove otvoritve so se med drugim udeležili tudi predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe, predsednik občinske konference SZDL Kranj Franci Thaler, direktor Cestnega podjetja Kranj Tone Polajnar in predstavniki Komunalne interesne skupnosti Kranj ter zastopniki krajevnih skupnosti Šenčur, Voglje, Tr-boje in Voklo. .jj^ Med ogledom norih prostorov r domu AMD Jesenice no Jovorniku — Foto: S. Saje Nov dom jeseniških voznikov Pred praznikom republike so na Javorniku odprli novi dom Avto-moto društva z Jesenic — V njem bo več možnosti za širšo društveno dejavnost in sodobnejšo prometno varnostno vzgojo občanov. Jesenice — Predpraznični popoldan je bil tako kot povsod po naši domovini slovesen tudi v jeseniški občini. Posebno svečano pa je bilo v krajevni skupnosti Javornik-Koroš-ka Bela. kjer stoji novi dom jeseniškega Avto-moto društva, ki so ga odprli v počastitev dneva republike. Ta u.ipeh, ki pomeni pridobitev za celotno družbenopolitično skupnost, je še en dokaz o delavnosti tega društva. Na slovesnosti ob odprtju doma je udeležence, med katerimi so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacijo iz občine in krajevne skupnosti pa slovenske Avto-moto zveze in sosednjih društev ter številni občani, najprej pozdravil predsednik Avto-moto društva z Jesenic Ivo Arzenšek. V svojem govoru je predstavil dejavnost društva in potek izgradnje doma. Danes ima društvo okrog 1500 članov. Zaradi takšne množičnosti članstva je med društvi slovenske Avto-moto zveze v prvi dvanajste-rici. Nič manj pomembno ni zaradi vsebine in obsega svoje dejavnosti. Prek dvajset inštruktorjev skrbi z društvenimi vozili za prometno varnostno vzgojo kandidatov za voznike motornih vozil. Na leto opravi vozniški izpit v društvu že več kot štiristo občanov. V novem domu. ki so ga delavci jeseniške temeljne organizacije kranjskega Gradbinca pričeli graditi januarja letos, so razen sodobne učilnice poslovni prostori uprave društva. V stavbi, veljala je dobrih pet milijonov dinarjev, bo delovala tudi delavnica, poleg nje pa so garaže za prek dvajset društvenih vozil. Po govoru Iva Arzenška in pozdravih sekretarja Avto-moto zveze Slovenije Borisa Korbarja ter predstavnika AMD Žirovnica so podelili pet priznanj republiške zveze zaslužnim članom društva ter 64 raznih društvenih priznanj posameznikom in organizacijam. Novi dom je odprl predsednik izvršnega in gradbenega odbora pri AMD Jesenice Jože Jensterle, svečanost pa so sklenili z ogledom objekta. S. Saje Prenovljen vrtec v Gorjah Gorje — V Zgornjih Gorjah so ob letošnjem 29. novembru slovesno odprli prenovljene prostore vzgojno-varstvene ustanove, ki pomeni precejšnjo pridobitev za vso krajevno skupnost. Obnovili so staro stavbo in po predračunu za adaptacijo namenili 2 milijona dinarjev. V savbi so štirje oddelki in bodo tako lahko vsi otroci obiskovali varstvo dopoldne, vsi predšolski otroci — vrtec jih sprejme sto — pa bodo lahko obiskovali tudi celoletno malo šolo. V vrtcu imajo zdaj štiri igralnice in prostori popolnoma zadostujejo za potrebe predšolskega varstva v Gorjah. Na slovesni otvoritvi so pripravili prijetne recitacije in pesmi najmlajši iz vrtca, spregovorila pa sta predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš ter predstavnica skupščine otroškega varstva v Radovljici. Oba sta poudarila pomen, ki ga imajo novi prostori za potrebno varstvo najmlajših, ki bodo v sodobnih igralnicah preživeli marsikatero prijetno uro in se tako kar najbolj pripravili za vstop v Solo. D. S. O LAS 8.STRAN TOREK. 4. DECEMBRA« uuHllNI CM. (9. na dalje vanje) TONE POGAĆNI PLOVDIV In potem se je zgodilo, da so se popisani listi o poti .to holgarsko-turške meje (preko Plovdiva po dolini reke Marice) nekam porazgubili. Sfrfotali so kot >esenski listi v sapi vetra. Samo kam? V kakšen zakotni predal, ki že več mesecev ni bil odprt? V koš? Vse stvari pa se ohranijo v SPOMINU, teh drugih loveških očeh, globljih, ostrejših in — brezusmiljenih. PARADZlK je obvisel v megli in spaček PEGAZ je h rope 1 kot astmatičen možiček kje na Sten jaku. njaku. Premetaval sem lističe po kolenih, po gumiranih tleh, zemljevidi gor, paloma robčki dol... ko je SONČEK od nekod privlekel rezino prepečeni a, premazanega z medom, tako da je skozi lunjice pričelo prav prijetno kapljati. Uboge kavbojke (Že zapacane, že po tnaščene, že pomlekcane, že pohruškane ... verjetno v naši popotni lepenkasti škatli ni bilo stvari, ki si ne bi rezervirala vsaj centimetra parcele na tem spranem hitu našega desetletja.) POPENIL BI! P rav zares, brez heca! Še preden bi pojedel to brezdušno medno rezino (z listki in zemljevidom vred), če ... ... se ne bi zapeljali v PLOVDIV, eno najstarejših mest na Balkanu. Nekako smo se spet priliznjeno zrinili kot beli, ljubki črvički v samo sredico tega bolgarskega prvovrstnega jabolka. PLOVDIV — mestece, zgrajeno iz dobičkonosne trgovine. Okrog leta 500 pred našim štetjem se je imenoval Ae Eumolpias, za časa Filipa II. Makedonskega Fili-popolis. V rimskem času je bil središče province Traki-je. V našem tisočletju je bil najprej bizantinsko, potem bolgarsko in nato celih pet stoletij do leta 1855 še turško oporišče. Po osnovanju bolgarske kneževine je postal središče bolgarskega preporoda. Tam so leta 1863 osnovali prvo bolgarsko šolo. L. 1885 je bil dokončno združen z Bolgarijo. Mesto ima okrog 300 tisoč prebivalcev, 15 lepo negovanih parkov, prek sto javnih vrtov, gledališče, opero, filharmonijo, najstarejši stolp z uro v Evropi (verjetno), džamije, pravoslavne cerkve z izrezljanimi in poslikanimi ikonostasi... Sofijsko Narodno gledališče »IVAN VAZOV« uredi čudovitega parka, tik za mavzolejem Dimitrovu. Noge so nam puhtele v preznojenih opankah. ko smo v hladu sence pod razcveta jočimi (še vedno — dokaj pozno) kostanji, tik ob jezeru, v družbi treh biserno belih labodov kuhali kosilo. In se psihično pripravljali na - TURČIJO. Jutri, smo računali, okrog desetih dopoldan (če bomo zgodaj vstali), bomo že prvikrat videli plapolajoči mesec na turški zastavi. Mesto je zapletlo svoje enosmerne uličice v neprehoden splet nitk, ki so se motale kot klobčič volne, spredajoč s štrene na razbolelih rokah. Ni in ni šlo. Zivčki so poskakovali, roke so se podzavestno potile, volan je postajal vse težji. Brane je grizel ustnice .. . (sam sem čepel čisto tiho, kot poljska miška, ker sem pred pol ure (toliko časa smo se že podili in zaganjali v plovdivske enosmerne uličice) določili smer — na žalost — eno ulico prezgodaj.) Pa je bila muka spet prijadrati na križišče za ISTANBUL. Končno zadane Brane v črno — zapeljemo na grobo tlakovane kocke, veseli smo, nekaj brezveze klepetamo ko . . tok tok tok . . . . . . ropota kot »krščen Matiček«, pa še vedno nižje se pogrezamo ... pa začne jekleni obod kolesa tolči po granitnih kockah, da zasmrdi v kabino . . . »USTAVI!!!« Brane sunkovito zavije v desno Izstopim. Žalost. Žalost. Spaček sloni, leva zadnja guma je razcefrana, smrdi, obod je precej časa tolkel po asfaltu, zato je skrivi jen. In kaj sedaj? Vsa pot je praktično še pred nami, rezervna guma spušča ... ta je pa razcefrana ... »Postavi varnostni trikotnik, butelj!« se zadere Brane. ... da nam ne bo kdo Se avtomobila razbil... Starček, neobrit, povaljan, vidno pod paro (iz ust mu je smrdelo na kilometer daleč) prihlača, nič se ne razumemo, on stoji in se nam . .. smehlja. Hihita. Kdo bi mu zameril. Kolo snamemo, namontiramo rezervo (vozniki hu-pajo in divje vozijo mimo — res smo zasedli tretjino ceste, pa ne gre drugače, na desnem boku je živa meja preblizu cestišča). Kar bo pa bo. Starček se hihita. Tipa razcefrane ostanke, prepletene s prežganimi jeklenimi vezivnimi žicami, vzdihne (verjetno se mu pobliska, da je vse skupaj brez vrednosti), in zažene gumo v grmovje. Poberemo varnostni trikotnik in poklapani zapeljemo na prvo črpalko. Tam zvemo, da so pri njih gume po tisoč do tisoč petsto novih dinarjev, pa še v devizah bi jih bilo treba plačati, zato se odpeljemo v noč. PRVO SREČANJE S TURČIJO Jutro, ko se je marsikaj spremenilo. Spet MEJA, tista ostra razpoka, ki razdira in ločuje ljudi in jih zapira v bolj ali manj odprte človeške termitnjake s čisto določeno strukturo kroglastih, stožčastih, stebričastih ali gobastih oblik. Vsak narod kot država živi skoraj po svoje. Jugoslovani zelo posrečeno. Ne dihaš neprestano trpkega dima zahodne monopolne mašinerije, umetno postavljenih zmanikiranih idolov, zaobljenih steklenic z reklamo vsiljene koka-kole, manipulacij vseh vrst, pogrošno potiskanih strani časopisov z rakastim priokusom ali nežno rožnatih plastičnih pripomočkov za razvnemanje najbolj nagonskih sil človekovega podzemlja. Nekaj tega pa vseeno prihaja tudi nad nas . . Čakamo. Čakamo na razpolovišču dveh svetov. Na noževi rezni črti MIRU. šahovnica. BLOK PROTI BLOKU. ZAHOD PROTI VZHODU. Varšavski pakt proti Atlantskemu paktu. Clam kranjske alpinistične odprave, ki so med dvomesečno potjo Alpamayo in še nekatere andske vrhove - Foto: F. Perdan Kranjska plaketa alpinisto Kranj — Uspeh kranjske alpinistične odprave na 5947 metrov visoki gori Alpamava v južnoameriških Andih, kjer je bila preplezana nova smer in kjer so se na vrh povzpeli vsi člani odprave, v kateri sta bili tudi sestri Perčič. je lep poklon k proslavljanju 80. obletnice planinstva v Kranju. Posebno pa smo veseli, da je odprava, ki je odšla na pot 13. maja letos, prišla domov živa in zdrava. Pri vsaki alpinistični odpravi nam mora biti to prva skrb. Alpinizem ni več avanturizem, temveč je del naše kulture, športa in vzgoje. Prav to naši ljudje vedno bolj spoznavajo in zato tudi radi pomagajo pri organizaciji odprave. Posebno pa smo Kranjčani lahko ponosni, da so naši občani zastopani v skoraj vseh pomembnejših jugoslovanskih odpravah, čeprav je alpinizem v kranjski občini sorazmerno mlada športna panoga. To so nekatere misli iz. nagovora predsednika kranjske občinske skupščine Staneta Božiča na torkovem sprejemu za člane uspešne alpi- nistične odprave v Ande. Sprfjtn, sta priredila skupaj skup^'"*, telesnokulturna skupnost. V nj^^Skni^ imenu je alpiniste pozdravil Vjfofil Planinšek. Kranj je imel pred v0J"Jtaotf 15 športov, je med drugim d«' Sedaj pa jih imamo 32 in med t je alpinizem dosegel skupaj/ nekaterimi panogami največji predek. V vsaki krajevni skup imamo že športna ali telesni turna organizacija.Njihovo *t že dosega 60. Organiziranih i? 100 sekcij ali klubov. Vsak Ml kranjski občan je privrženec tele« kulture, zato v prihodnjih F*1" letih ne bo težko doseči cilja, da bi« 35 odstotkov ljudi ukvarjalo * tekmovalnim in 65 odstotkov z "** kjfff reativnim športom. w* Predsednik občinske skuptf«* ^0) Stane Božič in predsednik irvrsn* tjgjri odbora telesnokulturne skupn«* ^ Vili Planinšek sta nato članom alp> Lg< nistične odprave podelila male p* %fgfi kete mesta Kranja, alpinisti p>Jj \0s udeležencem na sprejemu pok«1" Sffffl del svoje uspešne poti v Ande v," J.Kosniek f,.)fi Članici odprave sta bili tudi trenutno najboljši jugoslovanski alpinistkij Marija in Barbara Perčič. Na fotografiji: Marija Perčič prejema mesta Kranja - Foto: F. Perdan Postoj, kdor mimo greš ... »Čudovita je vaša domovina, toda, kar mi je najbolj všeč, je vaš odnos do padlih borcev za domovino: toliko spoštovanja, toliko hvaležnosti, toliko pozornosti do padlih junakov ne najdeš v nobeni deželi...« je pred kakšnim letom dni v krajšem intervjuju za revijo »Gorenjska« izjavila izraelska novinarka liana Lijvan. Pa smo naredili dovolj? Ne. Se ne. Vse polno nalog nas še čaka. O tem, kaj moramo še 4oriti, kdo naj z ramen borcev prevzame te -krbi, smo se pogovarjali s predsednikom od->ora podpisnikov družbenega dogovora o var-tvu spomenikov in grobišč pri skupščini obči-e Kranj Tinetom Zaletelom, predvojnim komunistom in nosilcem spomenice 1941. Letos je bil v Kranju sprejet družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in. vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območju občine Kranj. 64 podpisnikov je vseh: 21 družbenopolitičnih organizacij ustanov in delovnih organizacij 43 krajevnih skupnosti. Obenem je bil sprejet tudi program dela, ki ni majhen. Tovariš Zaletel, kako ste si zamislili uresničitev tega programa?« »Program ni niti letošnji, niti srednjeročni. To je program za nekaj let, v katerem je glavna naloga ureditev skupnih grobišč borcev, spomenikov in spominskih obeležij. Grobišča, v katerih je skupno pokopanih več borcev, imamo na opuščenem pokopališču v Stražišču, na pokopališču v Šenčurju, pri partizanski bolnici Košuta v Kisovcu pod Storžičem, na Davovcu in še več manjših grobišč in grobov. Ta grobišča se urejajo prav zdaj in bodo dela zaključena v prihodnjem letu. Na Davovcu bo postavljen spomenik in urejen grob padlim iz II. grupe odredov in Ko-krškega odreda. Poleg tega bo odkrit tudi spomenik Viktorju Kejžarju, članu političnega vodstva za Gorenjsko in Lojzetu Kebetu — Štefanu, narodnemu heroju, sekretarju pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, na Jamni-ku. Na Kališču pa do dokončana ureditev spominskega obeležja Kokrškemu odredu« »Kaj pa Udin boršt?« »Udin boršt ima v tem programu posebno mesto. Tu je padel cel bataljon na bojnem pohodu. Nismo pozabili nanj. Padlim v Udin borštu je postavljen spomenik v Strahinju, na samem robu Udin boršta. Toda že vsa leta imamo namen postaviti spominsko obeležje na mestu, kjer so padli. To je naša velika obveza. In poskrbeti moramo, da bo deležen pozornosti in spoštovanja vse naše družbe. Posebno mladine. Tako kot Pohorje. Postati mora legenda. Zaslužili so vsi ti naši prvoborci. Akcijo za Udin boršt bo vodil poseben odbor skupno z občino Tržič, kajti tu je padla večina borcev tržiškega bataljona Kokrškega odreda. V prihodnjem letu bodo stekla pripravljalna dela in leta 1982, ob 40-letnici dogodka, bo Udin brošt urejen. Bo pa seveda ureditev zahtevala veliko dela in denarja, saj do kraja, kjer je bataljon padel, ni zdaj niti Doti.« »Tudi za Jamnik predvidevate obširen program.« »Jamnik je pojem našega narodnoosvobodilnega boja. Pri vsem, kar se je dogajalo v tem koncu Gorenjske po Dražgošah, povsod je vključen Jamnik in vasi okrog njega. Ze več obeležij je tu, pa še bodo, ker raziskovanja še tečejo. Svet okrog Jamnika je dobesedno posejan s partizanskimi grobovi. 1942. je bila vas prvič požgana. Cesta Dražgoše — Kropa preko Jamnika je bila s sklepom gorenjskih občin proglašena spomenik NOB z imenom Partizanska cesta. Iz starega kolovoza je bila narejena — namesto spomenika Dražgošam. Zdaj je treba cesto dokončno urediti in asfaltirati. To območje od Rudnega do Krope naj bo narodni park, posvečen vsem dogodkom iz NOB. ki vključuje posamezna obeležja, spomenike, pa tudi vse krajinske, turistične in zgodovinske znamenitosti. To naj bi bila naša medobčinska obveza za 40-letnico prvega požiga Jamnika, ki bo leta 1982.« »Toliko spomenikov, grobišč in spominskih obeležij imamo, toda le redko znaš priti do njega. Niso označene poti. Se največ, se zdi, so pri tem naredili naši planinci. Tako pa ne veš kako priti do Okroglega, Udin boršta in podobno. Tujci gredo v Naklem mimo, čeprav bi mar- sikdo, ki spoštuje in občuduj«J borbo za osvoboditev izpod ma, rad videl, kje smo bili bitke.« »Res je. Tu smo povsem zatajili. P* je to združeno z minimalnimi stroški Tudi je zdaj v našem programu: popravili bomo* stope do posameznih spomenikov in lib I obeležili. Ti smerokazi bodo enotni: kovi"~ rumene ploščice z napisi v obstojni Ijjam' vi. Tudi prospekte in brošure s kratkim som dogodkov iz NOB v posameznih kr bomo izdali.« »In poimenovanja?« »Poimenovanja ulic, šol. vrtcev, usun javnih zgradb po zaslužnih padlih borraV naše NOB so do zdaj potekala neurejen«;' primera do primera so se stvari reševal«-bo potrebna celovitejša, enotna politična< na za vsako takšno poimenovanje: ko predloge vseh poimenovanj po partizan enotah ali posameznih borcih mora obriv vati in sprejeti organizacija ZZB Kranj.« »In kdo bo nosilec vseh teh akcij?« »Naš čas se odmika. 35 let bo že od ko vojne in tudi naše borčevske vrste se Zadnji Čas je, da preložimo to skrb na mk ramena. Naša socialistična družba je doH da to najbolj dragoceno zgodovinsko dedi! no prevzame in jo ohrani poznejšim rodove Podpisniki družbenega dogovora to vprak rešujejo prav zdaj: s posebnim samoupravu sporazumom o upravljanju s spomeniki grobišči prenašajo vse te naloge na kraj« skupnosti. Odslej bo krajevna skupnost novni nosilec vseh akcij in skrbi za grobišča! spomenike. Materialno skrb pa mora previ združeno delo in drugi v obliki patronat Tako je za eno grobišče, spomenik ali podo no. lahko po več patronatov. Šolh se bo na p«* mer, s posebnim samoupravnim sporazume* s krajevno skupnostjo obvezala ?a kultura program ob proslavah, delovna organizaciji, na tem območju bo dala sredstva za oski! grobišč, na primer za pesek, za cvetje, za novitev črk, spomenika itd. Vendar osnov| nosilec je krajevna skupnost. Prav v tem secu bo podpisan samoupravni sporazum tem med podpisnicami družbenega dogovoi in krajevnimi skupnostmi. D. Dokw 9.STRAN GLAS JjVtte skupščine Zveze društev naturistov Slovenije v Škof ji Loki se je rt*^ piti predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, predsed-^vifbtiMke konference SZDL za Gorenjsko Jote Vari, sekretar Gorenj-m^fitne zveze Karlo Cej, predsednik združenja naturistov Srbije Dra !i i^ovič. predsednik naturistov Avstrije g. Franc Rutar iz Dobrle vasi * 'M**mdrugi. — Foto: D. Dolenc ,«1. i I listi Ustanovljena je Zveza društev naturistov Slovenije fgturizem ni samo golo kopanje... ,^grnbra je bila v Skofji Loki >' j,a skupščina Zveze društev fALtns Slovenije, na kateri so ft ^irih slovenskih naturističnih q P - »Obala« iz Kopra, W^ iz Celja, »K naravi« iz ■ KI in »Gorenjska« iz Kranja 1 Bjjj samoupravni sporazum o v Zvezo društev naturistov obenem pa tudi sprejeli • ri programsko zasnovo zveze, jldnika Zveze društev natu-^jovenije je bil izvoljen Vla-j^h, predsednik Društva »Gorenjska« iz Kranja. Vi jatično gibanje se je v pojavilo že ob koncu ja. Skupine naprednih Ujakov, ki so se hoteli vsi »j soncu in vodi, so iskale kjer so se lahko nemoteno Ropali in sončili. Prelomnico 'J^gtavlja knjiga »Golota«, /j^la leta 1906. Prvo organ i-'( mednarodno srečanje nuje bilo leta 1930 v Frank-jeta 1932 pa je že ustanov-"jvropaka unija nudistov. Po svetovni vojni število pri-nudizma neprestano naju te širi tudi v deželah, ki J^je včeraj zaradi močno pri-m religije za nudizem povsem «0>™- _ j 1 fl0vo organizacijo je dana J* ^t nadaljnjega povezovanja _y M*1^ republiških zvez v zvezo 'V Jugoslavije. Pri nas ^te imamo združenje naturili ^(jfbjje. na Hrvaškem pa društva ^' J.j0 v okviru Turistične zveze 1j Hfre^eno v poročilu o razvoju ,B* i^mski usmeritvi naturizma v i to* n^jji, bodo prizadevanja novo-iene zveze usmerjena pred- rl! W'V|J' vsem v povezovanje s turističnimi organizacijami in organizacijami, ki se ukvarjajo z razvijanjem rekreativne telesne kulture, z varstvom okolja in podobnimi. Zanimiva naj bi bila za čim širši krog ljudi. Vsekakor pa mora biti oblika delovanja takšna, da bi v njej lahko sodelovale cele družine, kajti naturizem je predvsem družinska organizacija. Gre za organizacijo izletov v naravo, srečanj v zimskih bazenih, savnah, na trim stezah. Ena od pomembnih nalog naturistične organizacije je tudi razvijanje družabnosti in toplih človeških odnosov med njenimi člani in s tem podiranje zidu osamljenosti in zaprtosti v najožji družinski krog, ki je tako značilen za sodobno življenje v mestih. Naturizem pri nas torej naj ne bi pomenil le golega kopanja, temveč mnogo več. Ob »okrogli mizi«, ki jo je po končani skupščini vodil mgr. Sašo Mrvaljtvič, so svoje izkušnje okrog naturizma samega in njegove organizacije povedali tudi predstavniki srbskih in avstrijskih naturistov. Pri tem so ugotavljali, da je naturizem poseben, najbolj naraven odnos do narave, da bi bilo o tem gibanju potrebno več pisati in da se v tej borbi za svoj prostor na soncu ne smejo utruditi. Beograjski naturisti si že urejajo svoj otoček sredi Beograda, na Adi Ciganliji, Hrvatje imajo svoje kampe ob vsej Jadranski obali. Le Slovenci smo kljub našemu morju brez naturističnega kampa. Toda zagotovo se bo v prihodnosti našlo mesto zanj tudi pri nas. Vsekakor pa je treba iskati možnosti za naturistično gibanje tudi znotraj dežele. Lep vzgled nam je lahko že bližnja Koroška, kjer se je ob koroških jezerih in v bazenih naturizem že močno razvil in hitro izpodriva »tekstilne« plaže. Možnosti imamo veliko. D. Dolenc T^HJ - Društvo rejcev malih živali Kranj je te dni pripravilo prvo ocenje-razstavo malih živali v veliki hali Gorenjskega sejma v Kranju. Na a ariH811 *° 81 B^dalci lahko ogledali kunce, golobe, fazane, ptice pevke, ekso-JjmulNNr*' domače grlice, pritlikave kokoši in morske prašičke. Živali so |t .j zvezni sodniki iz Bjelovara, Zagreba in Sremske Mitrovice. Naslov kot najboljši in najlepši primerek svoje vrste, je dobilo 6 golobov, w/obiskovalcev, (-fp) Foto: F. Perdan tgledalo precej več VAŠA PISMA KRANJSKO GOSTINSTVO Sekundarne in terciarne dejavnosti so tudi merilo razvoja vsake družbe. Ob razmišljanju, kaj je gostinstvo in kakšno vlogo ima sekundarna in terciarna dejav nost v razviti družbi mi misli letijo na ožje območje mesta Kranja. Razlike so vidne tako v akumulativnosti, ekonomičnosti poslovanja, kvaliteti uslug, odnosu delavca do sodelavca, delavca do dela, delavca do predmetov dela in sploh delavca gostinca do gosta. Upam pa trditi, da bi s pra vilno in pravičnejšo organizacijo dela edinole izboljšali slab vtis, ki ga gostinstvo včasih daje. S pravilno sistemizacijo delovnih mest, odgovornostjo do delovnih nalog, s pravilnim nagrajevanjem po delu ... Nekatera nasprotja se krijejo pod plaščem privatizacije družbenega sektorja, birokratsko-tehnokratskih odnosov kot tudi managerstva. Ljudje se tako sprašujejo, kdaj se bo kaj zgodilo ... Gostinstvo je razdrobljeno, politika smotrnih naložb je vprašljiva. Vsekakor bi se ob položaju gostinstva morali zamisliti in tudi kaj ukreniti. P. Mile KER NI BILO AVTOMOBILA Kranj — Pod tem naslovom je bilo objavljeno pismo bralca L. F. Kranj. To pismo meče slabo luč na osebje laboratorija ZD Kranj. Zadevo smo proučili in se pogovorili z osebjem laboratorija in svojcem prizadetega bralca. Ugotovili smo naslednje: pri odvzemu krvi za laboratorijske raziskave je prišlo do več nesporazumov in naključij, za katere nosi le del krivde Zdravstveni dom Kranj. Za pacienta L. F. je bilo telefonično dogovorjeno za odvzem, določena je bila labo-rantka, ki je poznala družino pacienta in je vedela, kje stanujejo. Na dan odvzema je labo-rantka zbolela, tako, da je bila za odvzem določena druga, ki pa je sicer imela naslov, ni pa vedela v katerem delu Zlatega polja je stanovanje. Zato je čakala na reševalni avto, ki v takih primerih opravi prevoz. Reševalni avtomobili so bili na nujnih vožnjah, tako, da avtomobila ni bilo mogoče dobiti do pol devete ure, ko je bila laborantka obveščena, da avto čaka. Bila je f.e napoti, ko so svojci obvestili, da je pacient že zaužil zajtrk in bi bili rezultati raziskave netočni. Laborantka je bila poklicana nazaj, svojci so se odločili, da bodo odvzem uredili s patronažno službo. Odvzem je bil kasneje opravljen s strani laborantke. Že več let laboratorij vrši odvzeme krvi na domu, povprečno opravimo deset preiskav mesečno. Do zdaj je vedno potekalo brez spodrsljajev in pritožb bolnikov. Prevoze laborantk opravljamo s službenimi vozili, predvsem zato, ker pomeni velik prihranek na času in vemo, da je v laboratoriju precej gneče. Tak dan je bil tudi v torek, 30. oktobra, ko so jemali kri sladkornim bolnikom in bi izpad povzročil hujše zastoje, še posebej, ker sta bili dve laborantki v bolniškem staležu. Postopek za odvzem krvi na domu za laboratorijske preiskai>e je zdaj bolj preciziran in upamo, da do takih sporazumov ne bo več prihajalo. Vodja TOZD ZD Kranj dr. Aleš Paternoster Lepa pobuda Murke Lesce — Na pobudo družbenopolitičnih organizacij trgovskega podjetja Murka Lesce so samoupravni organi že leta 1977 omogočili brezplačno letovanje v Umagu 15 članom Zveze združenj borcev NOV Lesce, leta 1978 10 članom z Jesenic in petim iz Radovljice. Letos pa so v Murkinem domu brezplačno letovali po trije člani ZB NOV iz Begunj. Bleda, Bohinjske Bistrice, iz Gorij in iz Krope. Po sklepu samoupravnih organov bo Murka tudi v prihodnje nudila tridnevno brezplačno letovanje borcem in aktivistom NOV z območja tistih krajevnih skupnosti, od koder je največ kupcev pri Murki. Pobuda Murke iz Lesc je hvalevredna in zasluži vse priznanje. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU 0B NJEGOVI 750-LETNICI (21. zapis) ftpitaliču in Motniku. »štajerskima postojankama« v kamniški občini, sem že dal slovo. Cez 687 m visoki Kozjak, ki mu nikakor ni moč asfaltirati dveh kilometrov ceste, sem se le moral vrniti v »pravo« Tuhinjsko dolino, kjer so doma ljubi moji Thinjci, ki so le prečesto deležni vzvišenih posmehov mestnih nasto-pačev (v narečni nemščini so to kajpak le praznoglavi »hohštaplerji«). Marljivi, trezni, modrogovoreči sta-rosvetni domačini Thinjci — SO vse časti in spoštovanja vredni rojaki. Morda tvegam očitek, toda kar je res je res, v Tuhinjski dolini je danes cela vrsta gostišč — dosti boljših in prijaznejših kot v mestu Kamniku, ki se rešuje z gostilno v Tunjicah in s svojo kulturno kavarno Veroniko. — Gotovo so to očitki — toda popotniku je le dovoljeno, če že ne zabavljati pa vsaj ocenjevati. SPOMENIK NOB Za spremembo - ker sem prelep pomnik zagledal prej, kot sem se vzpel do Zgornjega Tuhinja, matice vse Tuhinjske doline — pričenjam zapis s pripovedjo 0 tuhinjski partizanski podobi. Pot od Spitaliča do Laz (v Tuhinju) je kar precej samotna. Nobene vasi ni ob cesti, vse so se umaknile, bodisi v pobočje Menine planine ali pa v osojne gozdove 956 m visokega Špiljka na Šipku. To so na severu Št. Vid na Planini, Golice. Crni vrh in Cešnjice (v Tuhinju), na jugu pa Stabljevek, Pšajnovica. Leseno, Gabrovnica, Mali in Veliki Ratitovec, Hrib, Male ter Velike Cirkuse in Liplje. Kar dosti krajev, vasic in zaselkov - a vsi daleč od ceste, skoro neopazni, vsaj hitečemu popotniku, ki spe po osrednji, lepo tlakovani cesti - uspešni tekmici ceste skozi Crni graben na Trojane. VLJUDNOST IN RESNICOLJUBNOST Kot mora biti sleherna kritika (ocena neke prireditve, umetniškega dela. literarnega, likovnega ali glasbenega) predvsem resnicoljubna ne pa le vljudna, tako mora tudi potopisec gledati z odprtimi, poštenimi očmi in povedati kaj je videl dobrega in kaj slabega na svoji poti. No. to pot se moram, hočeš nočeš, tudi kritično ustaviti pri tem lepem partizanskem pomniku na Prevojah pri Lazah pod Zgornjim Tuhinjem. Moti me — morda še koga drugega - površnost pri vklesavanju imen padlih borcev. Tako je v podstavek vklesanih četvero imen, kot sledi: Narodni heroj kap. Kotar Martin. Janko Plesnik. Ljubno ob Sav. padel 1944 Cej Slavko-Grega. Ljubljana 1927-1944 Jurjovec Ivan Kaj je narobe? Predvsem bi bilo prav. napisati Martin Kotar (ime pred preiim-kom!) in dodati partizansko ime: tudi leto rojstva in leto smrti je vsaj za narodne heroje sta znani: Janko Plesnik je napisano prav (ime pred priimkom); Slavko Cej-Grega bi bilo prav; tudi pri Jurjovcu bi kazalo vklesati ime pred priimkom in še dodati vsaj leto, ko je borec padel. — Ta površnost spričo veličine črtve — smrti za domovino — zelo moti. Ce se v prvi ihti, ko se je spomenik postavljal, za kak podatek še ni vedelo, bi se dalo to pozneje popraviti ali dostaviti. Izkušnje imam, da take in podobne pripombe niso odveč — pri naslednjem ogledu nekega pomnika, sem videl stvari že urejene! Sicer pa je pomnik na Prevojah nad Lazami eden najlepših v Tuhinjski dolini. Skladnih oblik, mo-numentalen in na daleč viden. Pomnik NOB na Prevojah pri Lazah v Tuhinjski dolini, posvečen 192 padlim borcem, ki so našli smrt v strminah Menine planine. Še preden pa se približam večji vasi — Lazam v Tuhinjski dolini — zagledam na vzpetini, severno nad cesto zares lep pomnik NOB vsem znanim in neznanim paritzanom. ki so padli na območju Menine planine in padlim domačinom. — Pomnik je hkrati tudi nagrobnik, kajti pod njim počiva 192 junakov, padlih za svobodo in boljši jutri. Izmed vseh pokopanih, se je posrečilo ugotoviti le 47 znanih imen. Njihova imana so zdaj vklesana na obodu spomenika — enaka je bila usoda neznanih z znanimi. Oboji spe v enakem miru in v enakem zadoščenju. Le eno ime izpostavim: ime narodnega heroja Martina Kotarja. Načrt za spomenik je napravil arhitekt Tone Rud. odkrit pa je bil v letu 1952. V kamen podstavka so vklesani verzi partizanskega pesnika Karla Destovnika-Ka juha: Ves mama, lepo je živeti toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. BOJI NA MENINI PLANINI Široka gozdnata gora je bila v mnogih časih narodnoosvobodilnega boja prava mati partizanskih borcev, varovala in grela jih je v dolgih zimah. Velja celo trditi, da je bila vprav Menina planina eno od najpomembnejših oporišč partizanstva na Kamniškem. Na tej gori je čestokrat taboril Kamniški bataljon, tukaj sta največkrat bivali tudi Šlandrova in Zidanškova brigada. Menina je bila priča nenehnih velikih hajk in obko-ljanj. Borci so goro dobro poznali in so vedeli za pota iz še tako trdnih sovražnih obročev. Vendar pa je zaradi velikanske premoči okupatorjevih vojaških formacij le tudi padlo mnogo naših borcev, sovražnikovih vojakov pa nič manj. — Najhuje je bilo 8. februarja 1944 in 15. marca 1945. No. na te strašne dneve neusmiljenih borb - spominja tudi pomnik na Prevojah Začetek zimske olimpijske sezone Obetajoča forma KRANJ - Obetajoč začetek m obetajoča forma naših smu carjev na prvih mednarodnih FIS tekmah v slalomu in vele slalomu v moški m ženski k(mku renči ter dobri teki naših najbolj ših tekačev na prvi domači tekmi so nas razveselili, medtem ko so na skakalni tekmi ob otvoritvi sezone smučarski skakalci pokazali bore malo. Alpinci in alpinke so startali v slalomu in veleslalomu V italijanskem Livignu (moški), ženske pa v francoskem Diabletersu. V obeh konkurencah so se naši izvrstnt) odrezali. To še posebno velja za Kuralta v veleslalomu in slalomu ter Križajo r slalomu. Od deklet pa se je med skoraj vso svetovno alpsko elito odlično držala v veleslalomu Nuša Tome. Čeprav so naši alpinci pred prvim startom jadikovali, da niso trenirali tako kot lani in da so s treningi v minusu, so prve tekme pokazale, da so pripravljeni kot še nikoli doslej. V Livignu se je v soboto in nedeljo zbrala vsa svetovna smučarska smetana. Na startu ni bilo le Šveda Stenmarka. Naši pa so prav v teh dveh uvodnih tekmah pokazali, da bodo morale ostale svetovne alpske velesile krepko računati na naše fante. Enako je tudi pri dekletih, saj je bila Nuša Tome v veleslalomu peta, Blažičeva pa je med prvo dvajseterico. Na Pokljuki so domačo tekmo imeli naši tekači. Med njimi s<> bili tudi tisti, ki so več kot pet najst dni tenirali na Finskem. Prva pregledna tekma tekačev je bila namreč t>bvezen nastop za vse reprezentante Med člani se je pokazalo, da so prav »Finci« imeli največ moči in so zmago vali. Med člani je najirč pokazal najmlajši Ivo Čarman iz kranj skega Triglava. Obračunal je z vsemi ostalimi. Med članicami imamo še i 1. Sava 2. Kokrica 3. Britof 4. Šenčur 5. Primskovo 6. Naklo 35:13 37:11 33:17 25:26 5:26 6:49 Razvrstitev osnovnih Aol Žagar A 17 ekip nogometnih krožkov 1. J B.Tito A 19. 2- Sun* . ..J.B.Tito B 14. 4. Franc* Prešeren B 12, 5. Lucijan Seljak .K ll.*-France Prefteren A 10. 7. S. in J. Mlakar 10, 8. Stane Žagar B 10. 9. Simon Jr™0* 4. 10. S. in J. Mlakar B 3. 11. Simon Jen»o B 1. 12. Lucijan Seljak BI. M Mihu Bogata izbira v Celovcu pn BABY UND KIND VELIKA IZBIRA IN VRHUNSKA KVALITETA oprema za dojenčke, globoki in športni vozički, sedeži za avtomobile, oblačila za dojenčke, otroke in mlade Celovec — Bahnhofstrasse 18 Na Jesenicah pet Gregorčičevih plaket JESENICE - Na zadnji skupki ni telesno-kulturne skupnosti M Jesenicah svečano podelili pet letanjih Gregorčičevih plaket. Ta najvišja občinska priznanja dobe najzaslužnejši športniki in telesno kulturni delavci v občini. Plakete za sv delo in tekmovalne dosežke so dobil" Mate Krznarič. Franc Taler. Janez Jenko, Strelska družina »Triglav« Javornik-Koroška Bela in Lokalna radijska postaja »Triglav« Jesenic Mato Krznarič: »Krznarič je Gregorčičevo plaketo prejel za športne dosežke v smučarskem skakalnem športu v preteklosti ter za dosedanje delo kot smučarski sodnik ter športni delavec« Franc Taler: »Hokejski šport je tesno povezan s Francem Talerjem. Taler pa je tesno povezan in je veliko pripomogel v procesu samoupravne pre-obrazbe telesne kulture v občini ob vključitvi delovnega človeka in občana pri sestavljanju in uresničevanju samoupravno dogovorjenih načrtov v telesni kulturi.« Janez Jenko: »Ze v rani mladosti je bil Jenko aktiven športnik. Ko se je aktivno poslovil od športa pa je Jenko ostal zvest športu. Je organizator množičnih akcij in .športnih tekmovanj Obenem pa je deloval tudi kot družbeno politični delavec.« Strelska družina »Triglav« Javornik-Koroška Bela: »Strelska družina .Triglav' letos praznuje tridesetletnico svojega dela. V tem času je dosela veliko uspehov, pomembno pa je. da je letos spet ustvarila pogoje za večje uspehe. Med številnimi odličnimi strelci te družine naj omenimo le Janeza Otrina in Vero Svetlin.« Lokalna radijska postaja »Triglav«: »Da radijska postaja Triglav dobi Gregorčičevo plaketo se je žirija za podelitev odločila predvsem za to. ker slavi postaja meseca januarja petnajstletnico delovanja. Lokalna postaja je od ustanovitve naprei telesni kulturi namenila v svojem programu precej prostora in časa Redno informativno obveščanje in posebne športne oddaje nedvomno mnogo prispevajo k razvoju športa in telesne kulture nasploh -dh te ^EMBfiA 1979 13.STRAN G LAS I tfjTHlK UMRL V ponedeljek. 26. no-'\tj po 23. uri se je v "netila huda prometna Vo*n, ik osebnega avtomo-Zorec (roj. 1943) iz ,eljal od Primskovega , ko ga je pri hisi St. 95 — hitrosti zaneslo v Vi**"16 levo. kjer je L\eino ograjo in se nato \lvoriScu. V trčenju je ;.°n Zoreč (roj. 1939) iz ijj jz avtomobila in obrnjen. Prepeljali so ga v r. kier Pa Je *e ^ez I Potnika nista bila LpgNELA CESTA Na magistralni cesti ' je v četrtek, 29. no-»jO pripetila prometna ''poledenelem vozišču, avtomobila ferenta za ljudsko obrambo in družbeno ^ozaščito lojnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati ie naslednje pogoje: "ll»ka izobrazba družboslovne smeri, in šola aktivnih ali 823 vojaških stareSin, ^delovne izkuftnje. ^. fe|j« 3 mesečno poizkus no delo. Uiti n»j prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo T^m po objavi na naslov Iskra Elektromehanika, Kranj, \j ,k«služba, Savska loka 4. 1926) iz Silva Kranja je kranjski gori, kojoje v desnem ovinku na poledenelem vozišču začelo zanašati. Avtomobil je zdrknil s ceste in se večkrat prevrnil. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Julija na Ur-ban<*ič (roj. 1909) iz Kranja, voznica pa je bila lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. Ne voznica ne sopotnica v avtomobilu nista bili pripeti z varnostnim pasom. TRČIL V AVTOBUS Žiri — V petek, 30. novembra, ob 1O.40 se je v Podklancu na regionalni cesti pripetila prometna nezgoda na poledenelem vozišču. Voznik osebnega avtomobila Ivan Klemene (roj. 1923) iz Nove Gorice je peljal proti Zirem. Ko je pripeljal iz desnega nepreglednega ovinka, je opazil avtobus, ki je vozil iz nasprotne smeri. Voznik Klemene je začel zavirati, vendar pa ga je na spolzkem vozišču zaneslo v avtobus. V trčenju si je Voznik Klemene zlomil nogo in dobil druge poškodbe, voznikova žena pa je bila lažje ranjena. Škode na vozilih je za 50.000 din. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniku Kranj za delovna razmerja in ^jjvne skupnosti skupnih služb , vlja prosta dela in naloge w osebne dohodke ELIM Jesenice r^lavski svet razpisuje na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih prosta Ji in naloge ^ vodje računovodstva, ki se združuje za dobo 4 let. ^plodnih pogojev mora kandidat izpolnjevati Ae naslednje nit1' ea BIKCA simentalca. Pod- S.rmc 975o mkš prodam novo in nerabljeno SEDEŽNO GARNITU-^rmacije po tel.: 77-225 — v ^skem času. 9751 'L mlado KOZO. Zg. Jezer-f 9752 \L »VLACUGE - KRTI SANI ter ročne GRABUE pPangeršiea 2. Golnik m črno-bei TELEVIZOR Panorama Pšata 19. Cerklje IP 9754 jgg obrana JABOLKA vo Markič. Strahinj 61. Naklo * 9755 m brejo TELICO in KRA-, izbiri- Kuhar Alojz. Visoko mise LEZlSCl z jogiji, dve OMARI, MIZO s tremi STO-^fjLADILNIK, barvni T V .,«JEMNIK montreal — senzor /jTvC- V8« zgoraj navedeno je Ogled 4.. 5. in 6. decembra od 118 ure. Martinovič, Sorlijeva iovanjeSt.12 9757 £j prodam DIVAN in nov S PLASC, rdeče barve, št. 38. 5 Jenkova 1, Kranj 9758 Jdnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. posebno zahvalo smo dolžni jj. duhovniku za porebni obred, delavcem DO — Varnost Škofja Loka ter dr. Bračko vi in itrežnemu osebju Doma ostarelih Stara Loka za dolgoletno zdravljenje Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Vinko z družino in ostalo sorodstvo! Škofja Loka. 21. novembra 1979 ZAHVALA '/ 26. letu starosti nas je nepričakovane* zapustil nas dragi MILAN ŠMID iz Škofje Loke — Blažova ul. 3 Mreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedovima -P/^atajevima za takojšno pomoč; g. kaplanu za lep pogrebni obred, DO — Loka. govorniku za lepe poslovilne in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Žalujoči: oče Janko z ženo Angelco in ostali! Škofja Loka lesnina kranj PRIMSKOVO RAZSTAVA LATTOFLEKS 30 let — Lattofleks je na|večje odkritje za zdravo spanje. — osvojil je Evropo in Ameriko. — navdušil pa bo tudi nas. — ležišče Lattofleks |e preventiva /a zdrave in velika pomoč vsem. ki ima|o težave s hrbtenico. — Lattofleks izdeluje GAJ Podravska Slatina po licenci švicarskega inštituta in ima 10-letno garancijo, — vse o lattofleksu lahko vidite in slišite na prikazanem filmu, ki ga predvaia vsako popoldne po 15 uri" Lesnina — salon pohištva na Primskovem Zdravo spanje ttK^ujl AS) Odprto od 7. do 19. ure, v soboto do 13. ure. Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Voklo 42/a, Šenčur 9777 Prodam avto FIAT 124. letnik 1970. Telefon 064-22-036 9778 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1971. Jenko. Podreča 88, Kranj 9779 Prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1971. z neparno Številko. Nastran. Voglje 54, Šenčur 9780 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, prevoženih 30.000 km, zaščite-no in garaži rano Telefon 28-528 9781 Ugodno prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS. Kraigher Ciril. Zasip, Seben je 22 9782 Nujno prodam osebni avto FORD ESCORD 1300 L, letnik 1976, 40.000 km, regist riran do oktobra 1980, lahko tudi na gradbeni kredit. Prosen. Log 20. Škofja Loka 9783 Prodam osebni avto AMI 8, letnik 1975, registriran do maja 1980. Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure pod hotelom Krim na Bledu 9784 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 45.000 km. Poljan-šek Bojan, Stara vas 50, Ziri 9785 Kupim avto VW, mlajši od letnika 1975. Naslov v oglasnem oddelku. 9786 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1969, v voznem stanju. Pintar Jože, Martinj vrh 28. Železniki 9787 Po generalnem popravilu karam-boliran CITROEN D 20 super, letnik 1971, prodam. Informacije telefon 064-61 -282 9788 ZASTAVO 101, letnik 1972/73, ZASTAVO 750, letnik 1972 in JAWO, 250 ccm. prodam. Telefon 064-25-550 9815 Po ugodni ceni prodam avto VW 1200. starejši letnik. Ogled vsak dan popoldan. Radovljica, Linhartov trg 30 9816 Prodam obnovljenega »SPAČKA«, letnik 1973, registriran do aprila 1980. Ogled vsak dan v popoldanskih urah. Stepan, Krožna 10. Kranj. ZAPOSLITVE I Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko v okolici Radovljice. Šifra: Trgovska šola 9800 STANOVANJA Samcu oddam STANOVANJE in preskrbi m službo. Partizanska 5/a. Bled 9793 Mlad zakonski par išče STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 9794 Mlada družina išče opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Markovič, tel. 23-956 - od 6. do 14. ure 9795 Za svojega delavca najamemo enoinpol (1 + 1/2) ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici za 2 do 3 leta. Naslov v oglasnem oddelku. 9796 Kupim dvosobno ali trosobno STANOVANJE ali manjšo HlSO z garažo ali brez garaže na območju Radovljice, Bleda. Lesc ali Kranja. Plačam v devizah. Ponudbe po tel. 011-555-704 - od 18. do 21. ure. Nebojša Jovanovič. Beograd. Milana Stimivukoviča 8 9797 Dvosobno STANOVANJE s kabi netom 170 kv m) v Krškem, nova gradnja, s centralnim ogrevanjem, telefonom, zamenjam za enako v Kranju. Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod: okolica 9798 Tričlanska družina išče v Kranju ali bližnji okolici enosobno STANOVANJE za 2 leti. Predplačilo do 3 SM. Šifra: Solidna družina 9799 1 POSESTI OSTALO Kupim en hektar GOZDA v okolici Kranja. Ponudbe pod: Mešani gozd 9459 V najem vzamem GARAŽO, za določen čas. s predplačilom v Sorli-jevem naselju. Telefon: 28-528 9791 Ugodno prodam nov montažni VIKEND (5x6 m). Rozman. Poljšica 3, Podnart 9792 Vzamem otroka v VARSTVO in rejo. Partizanska 5/a. Bled 9804 Pripravljena sva pomagati ostarelim brez svojcev na kmetiji nekje na Gorenjskem (v zameno za zeni Ijo). Naslov v oglasnem oddelku. 980:. IZGUBLJENO ČESTITKA MILANU VIDICU ml. iz Podbli-ce. čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na fakulteti - elektro smeri. Tete in strici 9802 Izgubil sem večjo vsoto denarja, najbrž v Globusu ali bližini. Pošte nega najditelja prosim naj proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku. 9801 OBVESTILA PRIREDITVE Vsako soboto je PLES pri Sv. Duhu ob 19. uri. Nastopa ansambel TRGOVCI s pevko ROMANO 9803 ClSCENJE OBLOG: tepihov. ta pisomov in sedežnih garnitur. Go-gala. Kidričeva .'{8, Kranj (tel. 22-059 -Sen jak) 9213 Hitro in poceni montiram vse vrste vezi na smuči. Delavska 19. Šenčur 9790 Če želite, da bo vaša pričeska res lepa in urejena. obiščite novo odprt Frizerski salon SATLER CILKA Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpu Nudimo vam: moderno striženje barvanje klasične in moderne pričeske z najkvalitetnejšimi preparati Postrežem boste hitro in solidno in boste salon zapustili urejeni in zadovoljni Salon |e odprt vsak dan od 6 do 1 9 ure v sobotah od 6 do 1 3 ure Obiščite nas, ne bo vam žal. IBOSCHl DiENST Avtoelektrika Diesel črpalke Avtoradio »Blaupunkt« Gospodinjski aparati »Bosch« Električna orodja in priprave »Bosch« uualdner BELJAK Draulande 23-27 tel 04242/248060 TOZD komerciala obvešča, da ima na razpolago po zelo ugodnih cenah naslednje materiale: — zadrge, , — okraske, — razne trakove, „^^.^ — elastike. ~ zaponke" — rezervne dele za razne čevljarske stroje v uporabnem stanju Vsa je moč kupiti v skladišču na Koroški časti št. 9, ki je odprto vsak dan od 7. do 15. ura v sredah, od 7. do 16. ura, ob sobotah zaprto. Kranj pomemben proizvajalec kmetijskih strojev Prostorska stiska ne bo več ovirala Za letošnji praznik republike Alpetourova delovna organizacija Creina odprla na Primskovem nove prostore za proizvodnjo kmetijske mehanizacije, kar hkrati sprošča prostor na Laborah za širitev servisa osebnih vozil — Temeljna organizacija Proizvodnja kmetijske mehanizacije se uvršča med največje tovrstne proizvajalce v Jugoslaviji Kolektiv la katerega smo Nadaljevanje s 1. str. da ae mirovina spremeni v končni isdelek. Od leta 1955 dalje ae tt število zaposlenih malo ve* ot podvojilo, pa kolektiv danes la izdela 12 milijonov metrov tkanine, pred 24 leti pa jo ie slabe tri milijone. Nočnega dala ni ve*, letošnji prihodek pa bo presegel 289 milijonov dinarjev. Se vspodbudnejii so podatki o zunanjetrgovinski menjavi. Za 3,5 milijona dolarjev izvozi IBI, od tega večino na konvertibilno področje, uvoz pa znaia le 780.090 dolarjev, kar je nagrada za usmeritev k domačim surovinam. Vsi zaposelni imajo rešen stanovanjski problem. In še bi lahko nafttevali pozitivne plati današnjega Ibija. osni To je kolektiv, na katerega smo labko ponosni. Njegovega razvoja ne kale spremljati z zavistjo, temveč se je treba na primeru Ibija učiti in iskati zase načine za dosego enakih uspehov, so poudarili na osrednji proslavitvi 59. obletnice tega delovnega kolektiva. Številni pred- -------,~ -w — — letili slovesnosti, se posebej ponosni pa so bili nekdanji in sedanji delavci, ki so skupno gradili IBI. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, kolektiv pa je prejel Titovo odlikovanje. Direktorju Francu Omanu, ki že 24 let uspešno vodi kolektiv, pa so izročili spominsko značko. J. Kosnjek Kranj - Leta 19b7 in 19bH se je v Jugoslaviji pojavil nov proizvajalec kmetijske mehanizacije Creina iz Kranja. V teh letih se je na trgu pojavila prva cisterna za prevoz gnojevke, danes tako iskana in skoraj nepogrešljiva v kmetijstvu. Prve cisterne so nastajale v Cerkljah, od koder se je proizvodnja zaradi utesnjenosti preselila na Labore. Pri Creini so menili, da bodo kos potrebam, vendar so se zmotili. Vse do danes so sicer novi prostori postajali vedno bolj utesnjeni in večkrat tudi ovirali razvoj. V Kranju so kmalu izdelali 200 cistern za gnojevko, leta 1972 pa že 300, pa potrebe še zdaleč nido bile zadovoljene. Cisternam so se pridružili trosilci za umetna gnojila. Razvilo se je sodelovanje z znano nizozemsko firmo Vicon. Izbira se je širila in letos bo temeljna organizacija Proizvodnja kmetijske mehanizacije izdelala skoraj 2800 cistern različnih velikosti (največja ima prostornino 10.000 litrov) in 2000 trosilcev za gnojila različnih tipov. S tem pa kranjski proizvajalci kmetijske mehanizacije se niso rekli zadnje DEŽURNI NOVINAR SZŽŠ ^,fT"*fi ,W" «rek,.,rju Francu F. Perdan '* ""^ pn ""«"*• *•**««. znatko Ibija - F,,,,,: tel.: 21-860 Zahteve po izpustitvi talcev — Varnostni svet se s/trajno zavzema za čimprejšnjo izpustitev talcev v-Teheranu. šele potem na| l>i obravnavali iranske obtožne proti nekdanjemu režimu. Izpustitev talcev pa zahtevajo tudi številne države po svetu. Pn mnenju opazovalcev ho VVashington v prihodnjih dneh pritiskal na zaveznike, naj organizirajo ekonomsko blokado Irana in tako povečajo pritisk nanj. Bivšega šaha pa so odpeljali v ameriško vojaško bolnišnico San Antonia v Teksasu. Kongres socialdemokratske stranke - V zahodnem Berlinu se je začel kongres socialno-deniokratske stranke. Poudarjajo, da ne gre za temeljne politične preusmeritve stranke, temveč za pripravo na volilno kampanjo, ki se začenja prohod nje leto. Na kongresu sode I uje tudi jugoslovanska partijska delegacija, ki jo vodi Mirko Popovič. Dobra »muka — Med prazniki so oživela naša smučiAča. predvsem visokogorska, saj je leno vreme privabilo številne smučarje. V nižinah je sneg večinoma že pobralo in je tako dobra smuka le na Njivicah na Krvavcu, na Voglu m na Pokljuki. Vremenoslovci pa tudi za prihodnje dni napovedujejo le|M> in razmeroma toplo vreme, le meglo v jutranjih urah. Na cestah je tudi že nevarnost M* ledice. I). S. Jubileji spodbuda za nadaljnje delo veza komunistov mora biti vpeta v vse problei M Mftnja - Priznanja komunistom Srbije Kjaječarja m Francu Šetincu oziroma S ZK centralnemu komiteju ZK Slovenije Na predvečer dneva re Trži* - publike je bila v Tržiču skupna slavnostna seja občinske konference zveze komunistov, predsedstev zveze socialistične mladine in občinskega sveta zveze sindikatov, ki so se je udeležili tudi Franc Šetinc, sekretar predsedstva centralnega komiteja ZKS, predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in organizacij na Zveze slovenskih Koroškem. Slavnostni govornik je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur, ki je med drugim dejal, da so letošnji jubileji, zlasti še jubilej partije, spodbuda za nadaljnje delo. za utrditev začrtane poti našega razvoja in napredka. Orisal je najpomembnejša obdobja Petindvajset trži&kih komunistov, ki so člani zveze komunistov .10 let je preje lo knjižna priznanja za uspe&no delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih - Foto: F. Perdan minulih šestdeset let boja jugoslovanskih in trži.ških komunistov, katerih pomemben delež je predvsem pri razvoju naprednega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. »Zveza komunistov je odgovorna za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, je idejnopolitična sila našega današnjega in jutrišnjega dne, zato mora biti vpeta v vse probleme našega dela in življenja. Izražati mora interese vseh ljudi. Taka je v preteklosti bila in potrudili se bomo, da bo tudi v prihodnje,« je sklenil svoje besede Janez Piškur. Na seji so zatem podelili knjižna priznanja petindvajsetim tržiškim komunistom, ki so člani zveze komunistov že trideset let in so si z delom v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih vseskozi prizadevali za napredek in dobre odnose. Spominski grb Tržiča je prejela občinska konferenca zveze komunistov Srbije iz Zaječarja za razvoj in utrjevanje bratskih vezi med narodi ter sekretar predsedstva centralnega komiteja ZKS Franc Šetinc, ki pa je oh tem dejal, da je zasluga celotnega slovenskega vodstva, ne le njegova, da je bilo sodelovanje /. občinsko konferenco ZKS Tržič pri utrjevanju enotnosti komunistov v njej tako plodno kot je hjlo in je priznanje sprejel v imenu celotnega vodstva. Pred sklepom svečane seje sta delegaciji položili venca k spomeniku pred paviljonom NOR in na osrednje grobišče borcev NOB na tržiškem pokopališču. H. J. besede. Ob stalni skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev se lotevajo še zahtevnejših nalog. Ze prihodnje leto utegnejo izdelati 15.000-litrsko cisterno, njihov cilj pa so tudi cisterne s polžastimi črpalkami, ki niso zanimive samo za kmetijstvo, temveč tudi za gasilstvo in komunalno dejavnost. Novosti obetajo tudi pri trosilcih. kjer se ho nadaljevalo sodelovanje z Viconom. Sodelovanje bo temeljilo predvsem na izdelkih, zanimivih za naš trg. Ze sedaj je proizvodnja komaj kos povpraševanju, možnosti pa se ponujajo tudi pri izvozu. Dan pred praznikom republike je temeljna organizacija za proizvodnjo kmetijske mehanizacije dobila nove proizvodne prostore na Primskovem. kar pomeni hkrati tudi zaključek izgradnje Alpetourovega kompleksa na Primskovem. Nova proizvodna dvorana je veljala skoraj| H milijard starih dinarjev. Anuitet' za posojila bt>do sicer bremenile, vendar je pripravljen kolektiv delat« še več in boljše. V financiranje, izgradnje so se razen Alpetoura i njegove delovne organizacije Creinal vključili še banka, zavarovalna skupnost, gradbene organizacije inl kranjska občinska skupščina. & P°* sebno razveseljiv pa je. da srečamo med sofinancerji tudi kmetijske i trgovske organizacije, ki s Kranjčani vedno bolj sodelujejo na dohodkovnih osnovah. To so Agrotehnika, Poljooskrba iz Zagreba. Gorenjska kmetijska zadruga. Merkur iz Kranja in Hmezad iz Žalca. Prostorska stiska zdaj ne bo več ovirala načrtov j temeljne organizacije Proizvodn" kmetijske mehanizacije. Sedaj pa kaže že razmišljati razširitvi in posodobitvi »rvisti osebnih vozil na Laborah. Servis I doslej delil prostor z izdelovalci kmetijske mehanizacije in je bila, modernizacija servisa nemotoča. Sedaj pa bo lažje. To je nov uspeh Alpetoura delovne organizacije Creina s ttj meljnimi organizacijami. Alpetout je letošnji dan republike prodani] tudi z ureditvijo prostorov za turistično agencijo v Skofji Loki. za TOZD Potniški promet v Zagrebu M za potrebe EuroŠpeda na Jesenrakf J.Kotajek 1 ■ $ mu Delegacija gospodarske zbornice Slovenije v pogovoru s predstavniki jem Ske železarne — Foto: S. Saje Andrej Verbič v železarni JESENICE - Minulo sredo dopoldan se je na Jesenicah mudila delegacija gospodarske zbornice Slovenije na čelu s predsednikom Andrejem Verbičem. Gostje so se zadržali v daljšem pogovoru z vodstvenimi in družbenopolitičnimi delavci jeseniške železarne. Razpravljali so o sedanjem poslovanju te metalurške organizacije in nekaterih težaveh, ki spremljajo proizvodnjo, pa njenem nadaljnjem razvoju. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa železarne Štefan Nemec je udeležencem pogovora na kratko predstavil organiziranost delovne organizacije in jih zatem seznanil s proizvodnimi razultati v devetih mesecih letošnjega leta. Ko je govoril o uresničevanju delovnih obvez, je poudaril, da so vzrok za nekoliko manjšo proizvodnjo od načrtovane tako objektivne kot subjektivne težave. Največja ovira za izpolnjevanje delovnih načrtov, je dejal, je problematično pridobivanje vložka, ne dosti manjša pa so težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, predvsem koksom. Kot kaže. te surovine kljub stalnemu dogovarjanju z domačimi proizvajalci do konca leta ne ho dovolj. Seveda pa so tudi znotraj *>',1(**j članskega kolektiva številne poj manjkljivosti. zaradi katerih nej morejo biti povsem zadovolnji *JB duktivnostjo. Gre za veliko odsotnost od dela. preslabo izkoriščani« delovnega časa. zastoje v delovne« procesu in podobne napake Oh teaj je treba omeniti tudi to. da nekateri dosedanje naložbe niso dale načrtoj vanih rezultatov, z nekaterimi pa v zaostanku. Predsednik Verbič se je zanima* predvsem za vzroke naštetih tel«« in dosedanja prizadevanja žcleiai* jev. kako te težave odpraviti 0 te» so predstavniki Železarne povedali da so se na zadnji seji delavske" sveta delovne organizacije dogovo.., li za ustrezne ukrepe. V kolektivu m poteka Široka akcija za zaostrite« odgovornosti in odpravo napak. Vanjo so vključeni tako s*1^0, upravni organi kot družbenopolitir. ne organizacije, zlasti sindikalna. Pogovor v železarni so sklenili * pregledom razvojnih načrtov. Pri tem so največ pozornosti posvetni uresničevanju naložbe v novo elektro jeklarno. Spregovorili p« so tudi o potrebi po skladnem razvoju naV predelovalne industrije, saj v njej ne dohajajo usmeritev črne metalurgije v kvalitetnejši proizvodni program. S. Sij* 1