ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2005 CENASIT99O 9771318437109 Tisk: umetnost vnašanja energije v papir. Strast do tiska -H=ID=LB=RG- CUNAMI Značilnost cunamijev je, da vse zbrišejo in se umaknejo. Ne vem, zakaj se je ta prispodoba uveljavila ob aktualnih političnih dogodkih. Kadrovski cunamiji, ki či- stijo slovenske vodilne gospodarstvenike, niso primerljivi z aktualnimi dogodki v tiskarstvu. Vendar imajo veliko skupnega. Slovenska privatizacija je prešla v fazo, ko se že oblikujejejo vse manjše skupine ali posamezniki z zadostno finančno močjo, da postajajo prepoznavni lastniki. Pričakovati je bilo, da bo proces enosmeren, da se bo zasebna pobuda začela pri samostojnih tiskarjih, založnikih, ki bodo vse hitreje posegali na trg in prevze- mali večje tiskarne, revije, časopise. Nasproten proces, ko bi veliki postali lastni- ško prepoznavni, je bil prav tako pričakovan, pa se je v večini primerov sfižil. Večje tiskarne in založbe prevzemajo finančni špekulanti, ki jim nihče ne stopi na prste. Igrajo se s parkiranjem delnic, da se izognejo objavi prevzemov, in tako prinašajo okoli vse male delničarje. Če naredijo takšen krog nakupov večkrat, debeljše že- pe dobivajo. No, in ti so naš cunami. Največ podirajo, graditi pa bodo šele začeli, mogoče na kakšnih otokih sredi oceana. Nobena slovenska tiskarna ali založba se ne more ubraniti teh procesov. V Mla- dinsko knjigo je vkorakal črni Nagode, v Delovi tiskarni dolenjski graščak ponuja »dobro« ceno za delnico, v TČR se še ne ve, kaj bo na koncu nastalo, moje Delo, d. d., ima na monopoli igrišču in pod njim vse večjo vrednost, Dnevnikov lastnik je v precepu politike, le Gorenjski tisk in Cetis se še nekako držita ob strani z dvi- gnjenimi jadri, pa ni pravega vetra. Ali s temi lastniki prihajajo več znanja, sposobnejši direktorji, večje naložbe, boljši načrti in investicije? NE. Žal ne. Vsi pogovori in napovedi, ki so jih sposobni javno predstaviti, se vrtijo okoli premoženjske bilance in deloma dobička. Kako do nje- ga priti, kaj se pričakuje od zaposlenih, kako se bo povečala odgovornost za vla- ganja in izvedbo, ostajajo na ravni fraz. Primer Dela je poučen. Tiskarstvo in založništvo nista dejavnosti, ki bi bili zelo odprti v globalne trge. Ven- dar je vrednost tiskarne ali založbe nespametno meriti s tržnim deležem. Kupci podjetja niso kupili določene stalne vrednosti. Tržni delež je treba nenehno potr- jevati, stalno so potrebna vlaganja, tako v nove izdelke kot inoviranje poslovnih si- stemov. Za takšno delo pa je potrebno znanje. Tisto znanje, ki ga kot strokovna revija zagovarjamo. Danes smo vam priložili zvezek barvne karte, ki smo jo tiskali v tiskarskem sredi- šču. Barvno karto smo v Sloveniji že dvakrat naredili v Gorenjskem tisku, zdaj pa smo jo pod pogoji časopisnega in revijalnega tiska tudi v tiskarskem središču De- la. Naj bo to darilo našim naročnikom v imenu urednika in moje malenkosti. Srečno. Ivo OMAN Sto let Burgo 2005 Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana. Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti, da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči, ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje. Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov. www.burgo.com ii^H S» ; mm i m . lil i h burgo c marchi "88" BU RGO ° paper solutions ' Zastopnik za Slovenijo: Typographic - Tel. +39 040 371177- e-mail: info@tgstavar.it SLOVENSKI GRAFIČARJI Jesen, ko Ameriško tiskarsko združenje (Printing Industries of America) podeljuje prestižne na- grade za kakovost v grafični de- javnosti - Benjamin Franklin (tako imenovani benny) oziroma tiskarske oskarje, je tu. Prav zara- di tega spet pišemo o vrhunskih dosežkih slovenskega grafičarja Draga Zorca, ki deluje v Avstrali- ji. O njem in o tiskarskih oskar- jih, ki mu jih je Ameriško tiskar- sko združenje podelilo v prete- klih letih, smo v Grafičarju že pi- sali (št. 3/2004, str. 6-8; št. 1/2005, str. 6, 7). Predstavili smo ga kot prvega neameriškega tiskarja, ki je dobil to najpresti- žnejšo nagrado za kakovost. Pisa- li smo tudi o pravilih natečaja ter predstavili posamezne kategorije nagrad. Leta 2003 je Drago Zorec dobil dva tiskarska oskarja, lani je pre- jel tri, letos pa ne štiri, temveč kar pet. Skupaj ima tako že deset tiskarskih oskarjev. Na spomladanski razpis Ameri- škega tiskarskega združenja je Drago Zorec prijavil več izdel- kov in z njimi kandidiral v več različnih kategorijah. Šestega ju- lija je prejel obvestilo o prejetih nagradah. Le o najelitnejšem bennyju, imenovanem pravijo, da tega ni mogoče izdelati (They said it couldn't be done), za kate- rega se je tudi potegoval, je bil obveščen, da je med finalisti. Ta najpomembnejši benny se pode- ljuje zadnji, na prireditvi pode- ljevanja vseh nagrad. Letošnja slovesnost je bila 11. septembra v dvorani Grand Ballroom čika- škega hotela Hilton. Na slavno- stni večerji so z Dragom in nje- govo ženo Danico čas napetosti do zadnje, najpomembnejše na- grade delili slovenski konzul Ta- dej Rupel, Philip Jankura iz avstralske gospodarske misije v ZDA in kreativni direktor v Zor- čevem podjetju Cosmo Mourtzi- ELITA: DRAGO ZOREC Pet kipcev Benjamina Franklina, ki jih je prejel Drago Zorec. os. Zadnjega, najpomembnejše- ga bennyja v kategoriji pravijo, da tega ni mogoče izdelati je pode- ljeval Bernhard Schreier, vodilni v upravi podjetja Heidelberg. Podelil pa ga je prav Dragu Zor- cu. Poleg najelitnejšega bennyja je Zorčevo podjetje prejelo še šti- ri tiskarske oskarje, in sicer v ka- tegorijah: elektronska manipula- cija (Electronic Manipulation), uporaba okoljevarstvenih mate- rialov (Environmentally Sound Materials), tiskan lastni promo- cijski material (Print/Graphic Arts Self-Promotion) ter knjižice, brošure in letaki (Booklets, Bro- adsides, Brochures & Flyers). V kategoriji uporabe okoljevarstve- nih materialov je Drago Zorec prejel tiskarskega oskarja že tretje leto zapovrstjo. Vsi bennyji so bili dodeljeni enemu izdelku - vrhunsko izdelani brošuri za pro- moviranje Zorčevega podjetja. Druge nagrade, ki jih je Slovenec odnesel v Avstralijo, so številne: diploma (Best of Division) v kate- goriji posterjev; tri odlike (Certificate ofMerit) v kategori- jah knjižic ali brošur, tiskanega lastnega promocijskega materiala za podjetja z 21-50 zaposlenimi in mnogostranske posebne listi- ne; šest priznanj (Award of Reco- gnition) v kategorijah majhnih štiri- in večbarvnih brošur, štiri- in večbarvnih knjižic, večjih kot 6 x 9 palcev oziroma 152,4 x 228,6 mm, štiri- in večbarvnih katalogov, izboljšanja postopka, heksakromatičnega tiska in pro- mocijskih akcij. Največkrat nagrajeni grafični izdelek, šesta izdaja promocijske brošure Zorčevega podjetja, je enake velikosti (230 x 365 mm) in obsega (24 strani) kot v prete- klosti, a še eminentnejša kot predhodne. Tako kot lanska ima tudi letošnja dvojni knjižni blok. Pri listanju imamo vedno pred seboj štiri odprte strani. Levi del brošure (levi ali prvi knjižni blok) vsebuje strani: 1, 3, 4, 7, 8,11,12,15, 16,19,20 in 23. Desni del brošure (desni ali drugi knjižni blok) vsebuje stra- ni: 2, 5, 6, 9,10,13,14, 17,18, 21,22 in 24. Knjižna bloka združuje osem- stranski ovitek. Ročna vezava z nitjo in palčkama. BENNY, TISKARSKI OSKAR Naslovnica in štiri notranje strani nagrajene brošure. Lasersko izdelan detajl na naslovnici. V podjetju se zavedajo, kaj po- meni ne samo biti, ampak tudi ostati najboljši. Zato se temeljito pripravijo, preden njihova nova promocijska brošura zagleda luč sveta. Priprava (idejna zasnova) brošure se začne takoj po vrnitvi iz ameriške podelitve nagrad, brošura pa je nato tehnološko dokončana naslednje leto marca. Tim, ki je zadolžen za to brošuro, ni vsako leto enak. Glede na teh- nološke zahteve so različni tudi sodelavci, ki jih opravijo. Idejna zamisel je Dragova, tudi uredni- ško delo je v njegovi domeni. Pi- sanje besedil si razdelijo general- ni direktor, direktor prodaje in kreativni direktor. Tisti del tima, ki zastopa tehnično področje, predlaga, kaj bi bilo zanimivo ali potrebno propagirati, glede na to, na katerem področju so vr- hunsko usposobljeni. Hkrati po- dajo predloge, kako bi to lahko najbolj eminentno prikazali. Na- vadno izdelajo veliko digitalnih posnetkov (različni zorni koti, detajli, efekti), preden naredijo končni izbor. Za fotografije leto- šnje revije sta poskrbela Steen Vestergaard in Andrew Murray, barvne korekture pa je opravil Riki Blazevic. Oblikovalec (krea- tivni direktor) brošure ima po- polnoma proste roke, a navadno sledi idejni zasnovi oziroma jo dopolnjuje s svojimi idejami. Le- tošnjo številko sta oblikovala kreativni direktor Cosmo Mo- urtzios in računalniški operater Andrew Kruh (slednji je sloven- skega porekla). Tehnični del ti- ma sestavi tehnolog in tehnični direktor Wayne McCluskey, ker najbolje pozna sposobnosti in znanja zaposlenih. Pri izdelavi le- tošnje brošure je kot prvi tiskar ponovno sodeloval (v prvem članku že omenjeni) Slovenec Miran Fidersek (Fideršek). Celo- ten potek proizvodnje sta organi- zirala in nadzorovala Matt Gauci in Philip Fouache, ki sta bila od- govorna še za kakovost izdelane brošure. Letos je kreativno sode- lovala tudi Slovenka, ki ne živi v Avstraliji, temveč doma - Stanka Vauda Benčevič. Stanka je diplo- mantka naravoslovnotehniške fakultete, smer oblikovanje te- kstilij in oblačil. Ukvarja se pred- vsem z oblikovanjem nekonven- cionalnih oblačil in kostumogra- fijo. Tako je že izdelala obleke, ki so bile barvane z vinom ali izde- lane iz koruznega listja. Odrezki papirja in makulature v Zorčevi tiskarni so jo spodbudili, da je iz tega odpadnega materiala nare- dila oblačila. Drago Zorec je bil zadovoljen in je njenim kreaci- jam v brošuri namenil dve notra- nji strani ovitka ter prvo in drugo stran notranjega dela (štiri odpr- te strani). Ob izdelavi brošure, v kateri so zaposleni želeli prikazati lastno znanje in sposobnosti, so v pod- jetju D&D Global Group zapi- sali: Vsaka faza proizvodnega po- stopka, vse od oblikovanja pa do ročne dodelave (vezave), je po- menila poseben izziv. Oblikoval- ci so imeli zahtevno nalogo, kako prikazati znanje podjetja na po- dročju tiska in dodelave kot naj- večji mogoči dosežek grafične stroke. V podjetju so želeli pona- zoriti prepletenost inovativnega vr J. r.'rvT.r,?' K'kwkt -1 r'. n m. wmrm,7VJT."v ttvä/ä rfjppp^- "^ gPEJgj; M --«mu;+.....i ^^r t iimi^M i^™ J B M m Bj^fiST^ V l [ 1 m ^HhH «^^^HJ Bernhard Schreier iz podjetja Heidelberg izroča Dragu Zorcu najprestižnejši kipec Benjamina Franklina za kategorijo pravijo, da tega ni mogoče izdelati. oblikovanja in fotografije z vr- hunskim tiskom. Digitalni foto- studio je pripravil slikovni mate- rial, s katerim sporoča, da je na- darjenost tista, ki podaja vizijo podjetja in tudi medijskega ra- zvoja. Sicer enostavne fotografije so bile izdelane z ustrezno studij- sko opremo in zahtevnim stajlin- gom, ličenjem ter osvetlitvijo. Celotno tovrstno delo pa je bilo podrejeno možnosti kakovostne upodobitve v dvanajstbarvnem tisku MCP (Multi Colour Pro- cess) in primerni ločljivosti za ra- zlične tehnike rastriranja. - Več- barvni MCP-tisk je izum Zorče- vega podjetja in tudi zaščiten; pravilen zapis bi bil pravzaprav »MCP«. - V digitalni pripravi grafičnega procesa so poskrbeli za sočasno uporabo različnih po- stopkov, ki se le izjemoma upo- rabljajo v isti tehnologiji. Soča- sna uporaba stohastičnega oziro- ma frekvenčnega in sublimacij- skega oziroma hibridnega rastri- ranja zahteva posebno pozornost pri določanju gradacijskih kri- vulj in času osvetljevanja plošč, da bi bila reprodukcija slikovnih predlog ustrezno kakovostna. - V kombinaciji konvencionalne- ga in frekvenčnega rastra se, na primer za upodobitev svetlih in temnih tonov, uporablja fre- kvenčni raster ter za srednje tone konvencionalni (amplitudni) ra- ster. - Treba je opozoriti še na dodatne zahteve, ki jih prinaša več kot štiribarvna (na primer dvanajstbarvna) reprodukcija: določitev tonskih krivulj za po- sebne, dodatne barve. Tudi v od- delku tiska so se spopadli s števil- nimi izzivi. Material (papir in karton), ki ga uporabljajo, je ve- dno primerno kondicioniran; nadziranje temperature ter rela- tivne vlage je konstantno. Prav tako so izredno pozorni pri mer- jenju nanosa barve, še posebej kadar uporabljajo barve MCP. V promocijski brošuri so poleg te- meljnih barv uporabili barve ska- le Pantone, kovinske in MCP- barve ter sijajni in mat lak. V do- delavi so dodali slepi tisk (vroči tisk), lasersko izrezovanje (na na- slovnici) in vroči tisk s folijo. Ve- liko dela je bilo opravljenega roč- no. Strojno zgibane pole so bile ročno znesene. Delavci pa so ob tem opravilu nosili bombažne rokavice, zato da na odtisnjenih polah ne bi ostali prstni odtisi. Šivanja z žico niso mogli opraviti na novem stroju (ST400 Heidel- berg), ker niso mogli odpraviti vseh sledi prehoda knjižnih blo- kov skozi stroj. Zato so poskusili z 28 let starim strojem (Muller Martini). V izogib morebitnim sledem prijemačev so vse prevle- kli s teflonom in tako uspešno končali to proizvodno fazo. Ra- zličica brošure, ki ima osem- stranski ovitek zaščiten z rdečim pavspapirjem, je šivana z žico v rdeči barvi. Druge različice, izde- lanih je bilo pet v omejenem šte- vilu izvodov, so šivane ročno s platneno nitjo, ki na zunanji strani hrbta ovija tanko okrasno palčko. Te različice brošure so se razlikovale tudi v barvi upora- bljenega pavsa. Ne samo posa- mezne proizvodne faze, celotni proizvodni postopek je bil opra- vljen izredno kakovostno in vsi sodelavci v tem procesu so lahko upravičeno ponosni na svoje de- lo. Za vrhunsko kakovost grafič- nih storitev je Drago Zorec dobil skupaj že 98 priznanj, od tega 54 nacionalnih (avstralskih). Letos maja je bilo njegovo podjetje kot eno izmed desetih, ki vpeljujejo inovacije v svojo proizvodnjo, sprejeto v Victorian Manufactu- ring Hall of Fame. Poleg tega je Zoreč dobil številna mednaro- dna priznanja, na primer: Johan Gutenberg, ki ga je podelilo pod- jetje Heidelberg (Heidelberg Ger- many Recognition), Agfino nagra- do (Agfa Gevaert Award) za naj- bolj inovativno upodobitev sli- kovnega materiala v tisku, Sappi- jevo nagrado za tiskarja leta. Lani je prejel tudi slovensko prizna- nje: župan občine Ptuj Štefan Celan mu je podelil pečat občine Ptuj z likom sv. Jurija. Za Draga Zorca, slovenskega Avstralca, resnično lahko reče- mo, da je svetovna grafična elita! Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI D&D Global Group , 7. 10. 2005 Graphic Arts Information Network , 7. 10. 2005 Heidelberg , 13. 10. 2005 Kipphan, H. Handbook of Print Media Berlin: Springer, 2001 Stanislava Vauda Benčevič , 10.10. 2005 riiM Drago Zoreč med papirnatimi oblekami Stanke Vauda Benčevič. J1PAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si KRILATI LEV 2005 Na letošnjem 21. Slovenskem knjižnem sejmu je Združenje grafičarjev Slovenije pri Združe- nju za tisk in medije pri Gospo- darski zbornici Slovenije podeli- lo vsakoletno priznanje krilati lev slovenskim tiskarnam za najbolj- šo tiskarsko-tehnično izvedbo knjige. Na natečaj je prispelo dvajset knjig, kar je nekoliko več kot zadnja leta, ocenila pa jih je žirija v sestavi Pavle Skalar, Mar- jan Pavčnik, Miran Joger, Leo- pold Scheicher in Andrej Lešnjak (predsednik). Nagrado krilati lev, veliko pla- keto za skupno izdelavo knjige, je prejela tiskarna MKT Print, d. d., za knjigo Iconotheca Valva- soriana, ki je bila najbolje oce- njena. Reprodukcijo slikovnega gradiva v tej knjigi odlikujejo ze- lo dobra ostrina in podrobnosti, dober kontrast, izredna čistost in enakomernost. Besedilo je izve- deno po pravilih stavljenja. Re- produkcije so natisnjene brez na- pak, ki bi kvarile tiskovno kako- vost, in dajejo vtis brezhibno ti- skane knjige. Knjiga je delno ve- zana ročno v polusnje s poseb- nim načinom ročne vezave, to je šivanje s sukancem, pri čemer se knjižni blok ravna samo na glavi in se ne obrezuje. Posebej lepo in kakovostno je oblikovan hrbtni del platnice, ki je obogaten z ve- žicami, vmesni prostori pa so okrašeni v tehniki slepega tiska, kar ponazarja stari način vezave. Malo plaketo za grafično pri- pravo je prejela tiskarna MKT Print, d. d., za knjigo Srebreni- ca. V tej knjigi dupleks repro- dukcijo odlikujejo izredna pol- nost temnih tonov, enakomer- nost in čistost velikih tonskih po- vršin, dobra gradacija in velik tonski obseg. Pri reprodukciji so 10 uporabljena nova tehnološka znanja, prikazana na lanski Dru- pi. Uporabljen je 100-linijski ra- ster (L/cm), ki je v nizkih in viso- kih tonih frekvenčno moduliran, v srednjih tonih pa že leta po- znan konvencionalni raster. V ti- sku je uporabljena posebna bar- va, ki poveča barvni prostor; za- njo so se morale posebej pripra- viti tiskarske plošče z drugačnimi barvnimi profili ICC. Repro- dukcija zelo dobro odraža karak- ter in vsebino slikovnega gradiva. Besedilo v knjigi je tipografsko večinoma pravilno oblikovano. Malo plaketo za tehnično izvedbo tiska je prejela tiskarna Gorenjski tisk, d. d., za knjigo Severstal's Half Century Histo- ry. Ta knjiga vsebuje veliko zelo zahtevnih celostranskih štiri- barvnih rastrskih reprodukcij s teksti v negativu. Reprodukcije so barvno ubrane, brez izrazitih barvnih odtenkov, z izjemno do- bro upodobljenimi podrobnost- mi. Barve so upodobljene nasiče- no, kar nedvomno vpliva tudi na velik barvni obseg. Poleg tega jih odlikuje odlično skladje barv, kar je še posebej dobro vidno pri stavku v negativu. Iconotheca Valvasoriana - nagrada krilati lev, tiskarna MKT Print, d. d. Malo plaketo za tehnično izvedbo knjigoveške dodelave je prejela tiskarna MKT Print, d. d., za knjigo Nemško-hrvaški univerzalni slovar. Vezava te knjige z velikim obsegom strani je zelo zahteven projekt. S kako- vostno obdelavo knjižnega bloka in brezhibnim šivanjem dosega ta knjiga želeno obliko in videz, ki ostane kljub večkratnemu od- piranju nespremenjen. V celoti gledano je v knjigo vloženo pre- cej knjigoveškega znanja in skrb- nosti, kar daje podobi knjige lep videz. Marjan PAVČNIK Srebrenica - mala plaketa za grafično pripravo, tiskarna MKT Print, d. d. Severstal's Half Century History - mala plaketa za tisk, Gorenjski tisk, d.d. Nemško-hrvaški univerzalni slovar - mala pla- keta za dodelavo, tiskarna MKT Print, d. d. ŽELIMO, DA LJUBITE ČRKE Slogan »Želimo, da ljubite čr- ke« je pravzaprav naslov katalo- ga, ki je bil pripravljen ob posta- vitvi razstave »e-a-t« - Eksperi- ment in tipografija (Experiment and Typography). Tipografsko razstavo, ki je predstavljala zad- njih dvajset let dela čeških in slo- vaških tipografov, si je bilo mo- goče ogledati med 14. oktobrom in 13. novembrom 2005 v pro- storih Mednarodnega grafičnega likovnega centra (v gradu Tivo- li). Pripravila stajo grafična obli- kovalca in kustosa Slovakinja Jo- hanna Baluši'kova Bilak in Čeh Alan Zaruba, v Slovenijo pa je prišla v organizaciji Fundacije Brumen iz Ljubljane in Albe De- sign Press iz Prage. Oblikovalca sta želela z razstavo enotno predstaviti stvaritve ljudi, ki jih je do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja združevala ena država - Čehoslovaška. Av- torja vidita kot posledico razkola nekoč enotne države številne po- manjkljivosti na kulturnem in izobraževalnem področju. Hkra- ti sta se zavedla, da številni češki in slovaški oblikovalci (vključno z njima) zaradi boljših material- nih razmer ustvarjajo zunaj meja matičnih domovin. Imela pa sta še eno vodilo: predhodna pregle- dna razstava, ki je prikazovala de- lo na nacionalnem tipografskem področju, je obsegala obdobje do množičnega razvoja računalni- štva. Zaradi vsega tega sta želela z razstavo prikazati siceršnji ustvarjalni potencial ljudi, ki izvirajo iz teh dežel. Kljub temu da so bili njuni nameni jasni, sta na začetku podvomila, ali bosta sploh imela na voljo dovolj če- škega in slovaškega gradiva za ko- herentno in kakovostno razsta- vo. Še posebej zato, ker ju je naj- bolj zanimalo delo, ki kaže ino- vativne rešitve in tudi eksperi- mentiranje na področju obliko- vanja črk. Razstave nista zasno- vala samo za strokovno, temveč za širšo javnost. Pisave ter njiho- va uporabnost v besedilu so pri- kazane na plakatih (velikosti 1000 x 1500 mm). Hkrati pa sta razstavila različno dokumentaci- jo, ki ponazarja njihov nastanek in razvoj (skice, risbe, multime- dijske predstavitve). Razstava je bila prvič predsta- vljena v Brnu na mednarodnem ToniäS Hrou&l. Raclek Sidun. 7003 Suitca» Type foundry RePublic Lze pismo moralne oprostit od jGho neünosnö zatižene historie? RePublic je novä forma püvodnihü pisma z 50. let, ktere se v byvalem Českosiovensku dostalo do povSdomi jako textovć pismo komunistickeho deniku Rude Prävo. Präve proto u nekterych pametnikü minuleho režimu stale vyvolävä kontrouerzni reakce, u m (ads; generace však evokuje zcela nove asociace. Pismo Public püvodne navrhl Stanislav Maršo pro TYPO GRAFIČKO U SOUTČŽ V KOCE 1955. jakü ViteZIiy nävrh bylo pete vydäno Grafotechnou (statui polygrafickä firma). Obsahovalo zakladni, naktoneny, tucny a dženy tucny rez. Jeho vyhodou byla dabrä čitelnost i pfi limitni kvalite tisku a papiru. Souöasny revival RePublic ohsahuje celkem sestnäet rezü. Nove pismo tvori' čtyri tloustky provedene v zäkladnim rezu, kurzive, zijzene verzi, malych kapitälkäch a expertni sade. Zatimco püvodni kresba znakü byla tvofena pro pomemč male velikosti textu v novinäch a časopisech, jehqi soucasoä, systematičtžjžl podoba v sobe skryvä ambiee pro rozsahlejši použiti. Je ta pohled na pismo bez p red su d kn pro odbaleni kvalily v novem koiitexlu. Pisava republic avtorja Tomaša Brousila; posodobljena različica pisave publica. bienalu grafičnega oblikovanja junija 2004. Potem je odpotova- la v Prago, kjer je bila postavljena v muzeju dekorativnih umetno- sti. Februarja 2005 je bila prvič prikazana nizozemskemu občin- stvu na kraljevi akademiji za umetnost v Haagu, nato pa še v Bratislavi in v poljskem Ciezynu. Pričujoča razstava je bila še po- sebej pomembna za slovensko občinstvo - kot je v otvoritve- nem govoru dejala Petra Černe Oven: »Eno od gonil te razstave v Ljubljani je tudi dejstvo, da so bila slovensko, češko in slovaško kulturno okolje v zgodovini te- sno povezana. Le malo ljudi se zaveda, da še posebej na podro- čju tipografije Slovenci dolguje- mo nekaj zanimivih - danes sa- moumevnih - elementov v pove- zavi z našim jezikom in ortografi- jo prav zgodovinskim dogaja- njem na območjih, od koder pri- haja ta razstava. Pogosto namreč pozabljamo, da diakritični znaki, ki nam vsakodnevno povzročajo toliko problemov na računalni- kih, prihajajo prav iz tistih krajev kot ta razstava. Dolžni smo jih Janu Husu, reformatorju, filozo- fu, jezikoslovcu, eksperimenta- torju, ki jih je uvedel v češčino že v 15. stoletju. Slovenci smo spre- jeli diakritične znake šele v tride- setih letih 19. stoletja, in to po le- tih vročih kulturnih in političnih debat. Danes se malokdo zave vrenja, ki je v 19. stoletju obliko- valo današnji slovenski pravopis. Slovenski intelektualci so morali priznati, da je napočil konec za bohoričico, ki je bila do tedaj v veljavi skoraj 300 let. A s čim jo zamenjati? Pojavljale so se različ- ne ideje in zamisli, na kulturnem področju so se spopadali politič- ni interesi; razvili so se popolno- ma novi črkopisi, eksperimenti, kot na primer metelčica in dajn- čica; panslovanski glasniki so za- govarjali celo uvedbo cirilice; ne- TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE Jotanna BJiuSifcOf> Jigsaw jigsaw is a monolinear sans serif with an almost uniform stroke width, originally designed as a Multiple Master font. In the case of Jigsaw, the Multiple Master technology was used in an unconventional way where the font modulated from Stencil to Solid versions: aaaaaaaaaaa Since the Multiple Master technology has became almost obsolete, the original concept of a typeface which generated various stencil versions has remained experimental. Instead, the basic versions were used to expand the Jigsaw Stencil and Jigsaw Solid families to Regular, Medium and Bold weights. Up close, the letter 'g' appear particularly unique. While Jigsaw can be used successfully at display sizes, e.g. for architectural solutions, it has a stable, balanced colour when set in body copy. kateri slovenski vizionarji z Ma- tijo Čopom, Francetom Prešer- nom in Janezom Bleiweisom na čelu in ob odločni podpori vodil- nih čeških intelektualcev pa so zagovarjali uvedbo čeških diakri- tičnih znakov.« V prvo razstavno postavitev sta Johanna Balušfkova Bilak in Alan Zaruba vključila dela 35 av- torjev. Z vsakim gostovanjem razstave dodata kakšnega novega oblikovalca, čigar delo še ni bilo predstavljeno. V slovenski raz- stavi je s svojimi deli sodelovalo 44 oblikovalcev, in sicer: Petr Babak, Martin Bajani'k, Pavol Balik, Johanna Balušfkova Bilak, Peter Bilak, Filip Blažek, Daniel Blonski, Tomaš Brousil, Veroni- ka Burian, Emil Drličiak, Luboš Linearna pisava jigsaw, izdelana s podporo tehnologije mnogovrstnih matric, ki jo je oblikovala Johanna Balušfkova Bilak. Primer razvoja oblikovanja svetovno znane Zuzane Ličko. Drtina, David Firek, Karel Ha- loun, Jana Horačkova, Ondrej Chory, Pavel Jedlička, Andrej Kratky, Petr Krejzek, Klara Kvizova, Monika Lacikova, Zu- zana Lednicka, Radana Lencova, Pavel Lev, Zuzana Ličko, Miku- laš Machaček, Tomaš Machek, Štepan Malovec, Martina Mare- šova, Daniel Markovič, Julo Na- gy, Aleš Najbrt, Robert V. No- vak, Radim Peško, Marek Pisto- ra, Jirf Rathousky, Radek Sidun, Jan Solpera, Jan Šicko, František Štorm, Martin Sutovec, Michal Tornyai, Josef Tyfa, Jana Vaha- lfkova, Alan Zaruba. Za češko tipografsko oblikova- nje je značilno eksperimentiranje že v šestdesetih letih preteklega stoletja, kjub številnim omeji- tvam in prepovedim, ki jih je do- ločal takratni politični režim. Tovrstne rešitve so vidne na knji- žnih ovitkih in filmskih plakatih, ki so jih oblikovali Oldrich Hla- vsa, Jirf Rathousky, Josef Tyfa ter kasneje Jan Solpera, Zdenek Ziegler, Rotislav Vanek, Clara Istlerova in Milan Jaroš. Vrhu- nec tega obdobja je tipografska konferenca svetovnega združenja tipografov ATypI (Association Tipographique Internationale) v Pragi leta 1969. Na žalost je tovr- stno oblikovanje za nekaj let za- mrlo. Ponovno je bilo obujeno z gibanjem Typo& v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po- membno vlogo v češkem obliko- vanju ima Aleš Najbrt. Za name- ne gledališkega propagiranja je izdelal pisavi pražska petka (pra- ška petka) in thomas & ruhller. Prva je bila najprej uporabljena za posterje avantgardnega gleda- lišča Sklep, kasneje pa tudi za za- ščitne znake ter naslove v reviji Reflex. Prvotno je pisava vsebo- vala samo verzalke. Kasnejše zo- ževanje in razširjanje pisave je pripeljalo do nove vrste pisave - nana. Tudi pisava thomas & ruhller (1989) je bila prvotno na- menjena promoviranju perfor- mansov dua Thomas & Ruhller (Aleš Najbrt in Jan Slovak). Ge- neraciji študentov, ki je pod vod- stvom profesorja Jana Solpera študirala na praški akademiji za umetnost in oblikovanje, pripi- sujejo velik doprinos k češki ti- pografski estetiki. Eden teh je K^3 „ *n martin Eenka Mklaiatdov modwpej sloyensUej typografie. Pisma ßenkaOl a teibaoa vnfklf na zäklade jctio pövodngcti kresieb s ciglom ukazat ich nadčasovO hodnotu v sučasnom použiti. ßenkove abecedy sü dekorativne, nesüce prvky Tudovelio umenia, secesis i kubizmu a otäzky čitatel'nosti sü prieribo druhoradl „Ued'ja dobre uiEm 0 prauidläch patriacich abo sa pišu pismeny. no mna my ser moja uedie na pole slobody a potrebneho a napros- to vorna." m. &enba m ■— SSffiS,"». Martin Bajanik je svojo pisavo benka zasnoval na delu »očeta« slovaškega tipograf- skega oblikovanja Martina Benke. Petr Babak, čigar pisave so ekspe- rimenti kombiniranja abstrak- tnega in ljudskega. Na njegovo delo pa vplivajo tudi popularne TV-serije. Tako so nastale pisave prkno (deska), rezan (rezan), tr- han (trgan) in šijan (odtočni ka- nal). Ondrej Chory je za zaključ- no diplomsko delo oblikoval se- rijo pisav (mongoloid, absinth, sauza), ki so izdelane na kaligraf- ski osnovi. Tomaš Machek je iz- delal celotno vrsto pisave, ime- novano type egoist, a vse različice pisave niso digitalizirane. Pavel Jedlička, Marek Pistora, Petr Krejzek, Klara Kvizova, Radim Peško, Karel Haloun se predsta- vljajo z akcidenčnimi pisavami in eksperimentiranjem z njimi. Robert V. Novak, Alan Zaruba, Zuzana Lednicka, Radana Len- cova, Mikulaš Machaček, Štepan Malovec se predstavljajo z deli, v katerih je vidna tradicija značil- nega češkega oblikovanja. Filip Blažek je pobudnik izdelave sple- tne strani (www.typo.cz), ki ima pomembno vlogo v promovira- nju čeških in slovaških tipograf- skih del ter posredovanju infor- macij in člankov s tipografskega področja. Sodeloval je tudi pri posebni izdaji revije Typo, ki jo je oblikovala Jana Vahalikova. František Štorm je eden najbolj produktivnih oblikovalcev pisav, ob koncu devetdesetih let jih je izdelal že več kot 50. Na razstavi sta vidni pisavi metron in solpe- ra. Slednja je bila izdelana za če- ško centralno banko in v osem- desetih letih 20. stoletja upora- bljena na čeških bankovcih. Pisa- va metron je bila originalo izde- lana že deset let prej in upora- bljena za napise praške podze- mne železnice. Njen avtor je bil Jirf Rathousky. Pomemben češki oblikovalec je tudi Tomaš Brou- sil. Njegovi pisavi sta katarine in republic, ki je predelana različica originalno izdelane pisave publi- ca Stanislava Maša iz leta 1974 in je bila uporabljana za komuni- stični časopis Rude Prdvo. Obe Brousilovi pisavi izkazujeta po- vezavo oblikovnih značilnosti preteklosti z uporabnostjo v so- dobnosti. Slovaško oblikovanje naj bi (po besedah avtorjev razstave) bilo značilno za zadnjih 80 let. Začet- ki »modernega« slovaškega obli- kovanja so povezani s šolo ume- tnosti in umetne obrti (Arts & Crafts), ki je bila leta 1928 usta- novljena v Bratislavi. Delovala je do začetka druge svetovne vojne, do leta 1939. Eden pomembnej- ših učiteljev na tej šoli je bil Mar- tin Benka. Do leta 1920 je delo- val kot ilustrator in slikar, ukvar- jal pa se je tudi z grafičnim obli- kovanjem in oblikovanjem pisav. Pri svojem ustvarjanju je kombi- niral detajle iz ljudske umetnosti z modernizmom. Slovaki ga imenujejo »oče modernega slo- vaškega oblikovanja pisav«. - Mlajši slovaški oblikovalec Mar- tin Bajanik je izdelal pisavo z imenom benka, ki ne vsebuje samo imena, ampak tudi povze- ma značilnosti Benkovega obli- kovanja. - Na slovaško oblikova- nje sta vplivala tudi Mikulaš Ga- landa in L'udovi't Fulla, ki sta tu- di poučevala na šoli, a sta prej študirala v Pragi. Tako sta na Slovaško prinesla praški vpliv avantgardnega oblikovanja. Pou- čevanje oblikovanja se je po dru- gi svetovni vojni nadaljevalo na akademiji za umetnost in obliko- vanje. Kljub temu je veliko Slo- vakov študiralo tudi v Pragi. Eden je Andrej Kratky. Pred raz- mahom široke uporabe računal- ništva je oblikoval pisavo adriq, ki ima kaligrafsko osnovo. Za njeno dokončanje je porabil dve leti, saj jo je digitaliziral s pomo- čjo METAFONT-a (ta pro- gramski jezik je razvil Donald E. Knuth). Naslednja njegova pisa- va je bradlo, ki je bila izdelana po naročilu slovaške banke, vendar pa kasneje banka pisave ni hotela odkupiti. Leta 1995 je nato pisa- vo izdalo podjetje FontShop. Po vrnitvi v Bratislavo je Andrej Kratky vplival na številne mlade oblikovalce, kot so: Peter Bilak, Boris Prexta, Daniel Blonski, Daniel Markovič, Martin Šuto- vec, Johanna Baluši'kova Bilak. Daniel Blonski in Martin Šuto- vec na razstavi predstavljata akci- denčne pisave. Pisava Daniela Markoviča, imenovana hrana (rob), je osnovana na osmeroko- tniku. Naslednja njegova razsta- vljena pisava je globus, ki jo je oblikoval z namenom omogoča- nja kar najboljše mogoče čitljivo- sti. Johanna Baluši'kova Bilak na razstavi prikazuje tudi linearno pisavo jigsaw, ki je bila izdelana kot pisava mnogovrstnih matric (multiple master font). Peter Bilak je najprej študiral v Bratislavi, nato pa tudi na različnih izobra- ževalnih ustanovah v ZDA, An- gliji, Franciji in na Nizozem- skem. Oblikoval je številne posa- mezne različice pisave ter celotne vrste pisav, na primer eureka, craft, atlanta, masterpiece, holy cow, decoratica, champollion. Na ljubljanski razstavi je vidna pisava fedra, ki jo je nadgradil iz eureke. Eksperimentalne projek- te na razstavi prikazujejo Emil Drličiak, Monika Lacikova in Jan Šicko. Prvi izdeluje geome- trijske vzorce, zasnovane na še- sterokotniku. Druga je izdelala Skica nastajajoče pisave. Načrt in digitalizacija pisave z METAFONT-om Andreja Kratkyja. Slika spodaj: osnutki pisav. zanimiv projekt »tipografskega virusa« in deformacij, ki naj bi jih ta virus povzročal. Tretji se kot predavatelj na akademiji ukvarja z multimedijskim obli- kovanjem. Med drugim je leta 2004 izpeljal plesni performans z naslovom Calligrapher. Pavol Balik prav tako poučuje, v svo- jem delu se ukvarja predvsem s problemi, ki nastajo ob uporabi slovaških diakritičnih znakov. Eden takšnih projektov se ime- nuje Diakritika. Nikakor pa ne smemo pozabiti na svetovno uveljavljeno oblikovalko pisav Zuzano Ličko, čeprav ni študira- la ali delovala v svoji matični do- movini. Rojena je bila na Slova- škem, a se je s starši zgodaj prese- lila v Združene države Amerike. Znana je njena pisava z začetnega obdobja digitalizacije, ki jo je iz- delala (leta 1985) za uporabo na računalnikih Macintosh. Je avto- rica številnih pisav ter soustano- viteljica znane tipografske revije Emigre. S svojim delom vpliva na številne mlade oblikovalce v do- movini. Na razstavi je viden ra- zvoj njenega oblikovanja pisav, ki je podrejen tehnološkim zmo- gljivostim in zahtevam: od pisav (na primer emperor, universal, oakland, emigre, oblong, lo-res) za zaslone slabe ločljivosti in izpi- se z igličnimi tiskalniki do pisav (na primer matrix, triplex, mrs eaves, filosofia, solex), ki so upo- rabne tako za kakovosten prikaz na zaslonu kot za različno izpiso- vanje, kar omogoča novejša teh- nologija. Na razstavi »e-a-t« (eksperi- ment in tipografija) so bila pre- gledno prikazana dela posame- znih oblikovalcev, hkrati je tudi celotna razstava zasnovana zelo kakovostno. Zagotovo je bila to ena boljših razstav, ki smo si jo lahko ogledali v Sloveniji, na ti- pografskem področju pa pri nas verjetno še nima konkurence. Če ste razstavo zamudili, vam re- snično priporočam ogled v ka- kšnem drugem mestu, kjer bo v gostovala. Klementina MOŽNA Univerza v Ljubljani Fotografije Barbara LOGAR Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Balušfkova, J., Zaruba, A. We Want You To Love Type: e-a-t experiment and typography, a selection of contemporary Czech and Slovak work (1985-2004) Haag in Praga: Typotheque in Alba Design Press, 2005 Černe Oven, P. Otvoritev e-a-t (experiment and typography) otvoritveni govor, neobjavljeno gradivo Ljubljana, 13. 10. 2005 Emigre , 18. 10.2005 Knuth, D. E. Digital Typography Stanford: CSLI Publications, 1999 Typo , 18. 10.2005 Typotheque , 18.10.2005 ALPEPAPIRd.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor Špelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si Trgovina na debelo d.o.o. FLASH 2. NADALJEVANJE IZ ŠT. 5/2005, STR. 17 FLASH-RISANJE IN UPRAVLJANJE SLIK Drugi del prispevka obravnava dimenzije dokumenta, risarska orodja in upravljanje slik. Spoznali bomo pravila in dolo- čanje dimenzij dokumenta, kar je z uporabnikovega stališča zelo pomembno. Spoznali bomo osnovna in napredna risarska orodja, uvažanje vektorskih in rastrskih slik ter zelo pomembno funkcijo vektorizacije rastrskih (bitnih) slik. Ker nam sodobna tehnologija digitalnih fotoapara- tov omogoča slikanje zaporednih slik kakega dogodka, bomo spo- znali tudi Flashevo uvažanje za- porednih slik. Določanje dimenzij Pred začetkom projekta v Flas- hu (animacije ali kar celotne spletne strani) je treba določiti dimenzije dokumenta. Splošno poznano je dejstvo, da imajo uporabniki zelo različne velikosti monitorjev, iz katerih izhajajo tudi zelo različne nasta- vitve ločljivosti. Razpon se giblje od 15-palčnih monitorjev s tipič- no nastavitvijo ločljivosti 800 x 600 pik pa vse do 21-palčnih (obstajajo tudi 22- in večpalčni, vendar so precej redki) z nastavi- tvijo ločljivosti 1600 x 1200 pik. Pri definiciji dimenzij dokumen- ta se moramo torej najprej osre- dotočiti na ciljno skupino upo- rabnikov, ki bodo gledali naš iz- delek. Pri poučevanju uporabe Flasha sam svetujem najbolj »za- nesljivo« izbiro dimenzij doku- menta. Ta temelji na trenutnem stanju, ko ima večina uporabni- kov vsaj 17-palčni monitor (tudi prenosni računalniki) in nasta- vljeno ločljivost 1024 x 768. Ne- kaj te površine pri prikazu na monitorju nam zasede samo okno programa, v katerem si Flashev izdelek ogledujemo (me- nijske vrstice, pomični trak ipd.). Največkrat sta to Internet Explo- rer in Flashev predvajalnik Ma- cromedia Flash Player. Pri pr- vem sta dimenziji »uporabnega« področja na monitorju 1010 x 580, pri drugem pa 1024 x 690. Spodnja slika prikazuje ta dva primera. Seveda pa vsi navedeni podatki veljajo za ločljivost monitorja, nastavljeno na 1024 x 768, kar pomeni, da uporabniki monitor- jev z večjimi ločljivostmi ne bodo imeli Flashevega izdeleka prika- zanega čez ves ekran, ampak sa- mo na delu »uporabne« površine. Zato se največkrat odločim za di- menzije dokumenta 900 x 600 (v spletnih straneh Grafičarja sem sicer uporabil 1000 x 550). Ker sem že veliko povedal o di- menzijah dokumenta Flashevega izdelka, si zdaj oglejmo, kako na «r o a li <4,0' ■ e iä"i B- -B ■ ■ t o*. Predstavitev programa Flash v okviru revije Grafičar Oktobrski članek 530 76S Predstavitev programa Flash v okviru revije Grafičar zapalji nj nailovj Oktobrski članek 690 1024 76S Slika 1. Dimenzije »uporabnega« področja v programu Internet Explorer (zgoraj) in programu Macromedia Flash Player (spodaj). začetku projekta te dimenzije določimo. Imamo dve možnosti: 7 spustni seznam Modify Document, 7 v oknu z lastnostmi kliknemo gumb Size. Odpre se nam okno, v katerem lahko nastavljamo velikosti do- kumenta, kot je prikazano na spodnji sliki. Tu lahko nastavlja- mo tudi hitrost animacije v števi- lu sličic na sekundo (Frame Ra- te), o čemer bom pisal v enem od prihodnjih člankov. Z opisanim problemom se sre- čujejo tudi oblikovalci in izdelo- valci spletnih strani, ki pa ga vča- sih rešijo tudi tako, da naredijo dve ali več verzij spletne strani z različnimi dimenzijami. Uocunwnt Propsrtfftt toiwwlflrtt: E333 x BJOp* Iheiflhfj Hatch: ( Fjrter ] | Corterts j [ Dei*.,t BKkgKKrtJCcfcr. |l_2 _] fpi Rdet Urili. PbM*| 1 Help 1 1 MAeDef«Jl [ 1 OR (j Cartcri ] Slika 2. Okno za nastavljanje dimenzij dokumenta. Osnovna in napredna risarska orodja Podrobna razlaga vseh risarskih orodij tu ni mogoča, zato jih bom le na kratko opisal. Flash je program, ki temelji na vektorski grafiki, zmogljivost njegovih orodij ne zaostaja veliko za speci- aliziranimi programi za vektor- sko grafiko, kot so CorelDraw, Ilustrator in FreeHand. Kot sem omenil že v prejšnjem članku, so SPLETNO OBLIKOVANJE orodje za izbiranje • orodje za risanje črt- pero- orodje za risanje _ krožnih oblik svinčnik - orodje za prosto_ preoblikovanje črnilnik- kapalka - orodje za premikanje. delovne površine barva obrobe - privzeti Črno-beli. način Slika 3. Orodjarna. M GC if m a m t t> Options C, a orodje za delo s krivuljami zanka . orodje za besedilo _ orodje za risane četverokotnikov ■ čopič _ orodje za oblikovanje polnila - čebriček z barvo - radirka . povečevalo - barva polnila -zamenjava barv _ dodatne možnosti orodij vsa orodja in tudi nekaj njihovih nastavitev v orodjarni na levi strani okna; slika 3. Večina orodij je uporabnikom grafičnih programov že znana, zato bom raje na kratko navedel samo manj poznana. Med te bi lahko šteli: 7 orodje za delo s krivuljami uporabimo, kadar želimo preo- blikovati narisane krivulje; 7 pero uporabljamo za risanje ravnih črt in krivulj; 7 orodje za prosto preoblikova- nje je namenjeno preoblikovanju predmetov, pri čemer je v oknu z dodatnimi možnostmi orodja na izbiro več načinov preoblikova- nja (velikost, vrtenje, nagiba, premikanje samo določenih točk in spreminjanje krivulj lika); 7 orodje za preoblikovanje pol- nila uporabimo, kadar želimo preoblikovati poljubno polnilo v obliki preliva. Spreminjamo mu lahko velikost, sploščenost, vrte- nje in položaj; 7 črnilnik uporabljamo za spre- membo barve obrobe; 7 čebriček uporabljamo za spremembo barve polnila. Prikaz v oknu z dodatnimi mo- žnostmi orodja je seveda odvisen od izbire orodja. Nekaterim orodjem spreminjamo nastavitve in lastnosti tudi v oknu z la- stnostmi v orodjarnah (npr. izbi- ra barv). Na spletni strani Grafi- čarja je prikazan rezultat uporabe enostavnih in naprednih risar- skih orodij. Uvažanje vektorskih in rastrskih slik Flash vsebuje precej zmogljiva orodja za vektorsko grafiko, zato je potreba po uvažanju te zelo redka. Pojavi se tudi problem kompatibilnosti formatov različ- nih vektorskih programov. Da- toteko uvozimo z ukazom File Import, in čeprav so tu nave- deni različni formati, je uvažanje najbolj kompatibilno z grafika- mi, narejenimi v programu Free- hand. Ampak uvažanje vektorske grafike resnično uporabljamo le, kadar elementov ne moremo iz- delati z orodji v Flashu. Drugače je seveda pri uvažanju rastrskih slik, narejenih v progra- mih za rastrsko grafiko, npr. Photoshop ali posnetih z digital- nim fotoaparatom. Uvažamo jih enako kot vektorsko grafiko. Pri uvozu se nam na delovni površi- ni pojavi slika kot enoten ele- ment, ki mu ne moremo spremi- njati vsebine z orodji v Flashu. Hkrati se nam uvožena slika po- javi tudi v knjižnici (o njej boste nekaj več izvedeli v prihodnjem članku). Lastnosti rastrske slike nastavljamo lahko tudi prav v Flashu. To naredimo tako, da v knjižnici (Windows Library) označimo sliko in kliknemo na ikono s črko i v spodnjem levem delu okna knjižnice. Odpre se nam pogovorno okno, v katerem lahko nastavljamo kompresijo slike in njeno kakovost. Rezulta- tov te kompresije pa ne vidimo na sliki na delovni površini, am- pak šele na sliki v izvoženem fil- mu. Pogosto želimo rastrske slike vektorizirati za nadaljnje popra- vljanje v Flashu. To storimo z ukazom Modify ^ Trace Bit- map. Pojavi se nam pogovorno okno (slika 4), kjer nastavljamo dve glavni lastnosti vektorizacije: Color Threshhold in Minimum Area. Slika 4. Nastavljanje lastnosti pri vektorizaciji. Color Threshold (meja podob- nosti barv) določa največjo razli- ko med barvama, dajo postopek vektorizacije prepozna kot eno barvo. Minimum Area (osnovno ob- močje) določa najmanjšo plo- skev, ki jih Flash med postop- kom vektorizacije izdela. Uporaba in rezultati teh dveh definicij so prikazani na spletni strani Grafičarja. Uvažanje zaporedja slik Ta funkcija ni v bistvu nič dru- gega kot to, da v primeru uvaža- nja slike iz mape, v kateri je več slik, katerih imena vsebujejo za- poredne številke (npr. sli- ka_01.jpg, slika_02.jpg itn). Flash sam prepozna skupek slik v isti mapi in nas vpraša, ali želimo uvoziti celo sekvenco. Če to po- trdimo, nam Flash uvozi vsako sliko s svojo ključno sličico na časovnem traku (o njem več v enem prihodnjih člankov). Seve- da je pa od nas odvisno, kako imamo slike urejene v mapi. Lep primer te lastnosti Flasha je uva- žanje zaporedja slik, posnetih v enakomernih časovnih obdobjih (npr. sončni zahod, skok skakal- ca v daljino ipd.). Tudi ta primer je prikazan na spletni strani Gra- fičarja. Povzetek V tem članku smo torej spo- znali pomembnost pravilnega določanja delovne površine gle- de na opremo (monitor) uporab- nika, ki bo naš izdelek gledal. Spoznali smo tudi orodja v Flas- hu, ki jih uporabimo za risanje in oblikovanje predmetov. Izvedeli ste nekaj pomembnih dejstev o uvažanju vektorskih in rastrskih slik ter pomemben postopek vektorizacije rastrskih slik. Kot zanimivost sem na koncu omenil tudi priročno možnost uvažanja zaporednih slik, kar seveda pride v poštev pri sami animaciji na ča- sovnem traku. Primeri iz tega članka so na spletni strani www.delo.si/grafi- car (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje pa v rubriki oziroma oknu ARHIV/Grafčar 2005/Grafičar 5/2005). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana • Tel. +386 1 546 64 50 • Faks +386 1 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si PE Maribor • Špelina ulica 1 • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 11 16« Faks +386 2 426 11 17 » info@alpepapir.si • www.alpepapir.si Močnejši ste, kot si mislite. Sami odločajte, s kakšnim papirjem boste delali! Na kaj bi še vplivali, če bi imeli možnost? Prodajni zastopnik vas je pripravljen poslušati. Svoje storitve je pripravljen prilagoditi vašim potrebam. Celo vprašal vas bo, če želite na kakršenkoli način izboljšati papir. To je dodatna moč, ki jo imate, če delate z vodilno znamko premaznih papirjev v Evropi. Ne odlašajte in nas pokličite. Skupaj smo močnejši, kot si mislite. TISKOVNA PREHODNOST TISKOVNI KONTRAST EKOLOŠKIH PAPIRJEV 1. Uvod Z oznako ekološki papirji misli- mo na tiste papirje, ki so izdelani iz ekološko neoporečnih materi- alov in tako ne obremenjujejo okolja. Ekološki papir mora biti beljen brez klora in vsebovati čim večji odstotek recikliranih vla- knin. Zaradi vsebnosti teh imajo ekološki papirji večinoma siv, rjav ali rumenkast barvni odte- nek, ki je lahko za posamezne uporabnike vizualno moteč. Osnovni material za izdelavo papirja namreč ni bele barve, temveč je rahlo rumeno, sivo ali rjavo obarvan. Bel, brezlesni pa- pir se (najpogosteje) izdeluje iz primarnih vlaken beljene celulo- ze, za recikliran in okolju bolj prijazen papir pa se uporabljajo različne vrste odpadnega papirja, ki se po deinking postopku po- novno predela v kakovostno ustrezno vlaknino. Sodobna teh- nologija omogoča izdelavo kako- vostnih in neprašnih papirjev iz tovrstnih vlaknin. Za pridobitev bele barve je na- mreč treba papir beliti s tako imenovanimi optičnimi belili (kemičnimi snovmi). Danes so lahko ta belila tudi že ekološko neoporečna in so označena s kra- tico TCF (Total Chlorine Free Bleached), ki pomeni beljenje papirja izključno s kisikom ali peroksidi - tako ostane tehnolo- ška voda pri izdelavi papirja neo- bremenjena in v njej ni škodlji- vih odpadnih snovi. Glede na različne barvne od- tenke, ki jih dosegajo ekološki papirji, lahko različno vplivajo na obarvanje v tisku in s tem tudi na tiskovni kontrast. Glede na interdisciplinarnost barv predvi- devamo, da se bodo bolje izkazali ekološki papirji v barvno nevtral- nem območju - torej imajo siv- kast barvni odtenek; pa vendar ni tako. Pri vizualni presoji lahko namreč večja svetlost barve (L*) papirja prevlada nad njegovim odtenkom. 2. Eksperimentalni del Da bi lahko to dokazali, smo na Inštitutu za celulozo in papir izvedli test treh ekoloških papir- jev z različnimi barvnimi odten- ki. Označili smo jih kot vzorec 1, 2 in 3. Najprej smo vsem vzor- cem določili barvni odtenek v barvnem prostoru CIELAB, na- to pa jih potiskali pod enakimi pogoji v ofsetni tehniki tiska na petbarvnem tiskarskem stroju Heidelberg z upravljanjem CPC. Po tisku smo izmerili tiskovni kontrast in vzorce primerjali med seboj. 2.1 Barvni odtenek papirja Če želimo ponuditi točne po- datke o optičnem pojmu barve, moramo uporabiti barvno metri- ko. Manfred Richter je definiral izraz barvna metrika kot »nauk o medsebojnem odnosu dimenzij barve«. S pomočjo merjenja barv se lahko enopomensko opišejo in razporedijo v logično zgrajen si- stem. To podrazumeva možnost, da se barve lahko merijo. Barva ni fizikalna veličina kakega tele- sa, temveč zavestni občutek in zaradi tega subjektiven pojem. Vsak človek vidi barve do dolo- čene stopnje različno. To se lah- ko opazi pri neskončnih diskusi- jah med reprofotografi, tiskarji in naročnikom, ali je kak obarva- ni ton dober ali enak predlogi. Človeško oko lahko izvrstno občuti oziroma zazna razlike med dvema odtenkoma (niansa- ma) barve, vendar pa tega ne mo- re prikazati številčno. Poleg tega imamo ljudje izrazito slab spo- min za barve. Barve pa lahko v grobem opišemo s tremi karakte- ristikami: i barvitost, i nasičenost i in svetlost. Dve barvi lahko ocenimo kot različni, če se razlikujeta v svetlo- sti. Najpomembnejša označitev za razlikovanje barv je barvitost, tudi barvni ton, torej da se kaka barva označuje kot zelena ali ze- lenomodra. Barve imajo lahko različno nasičenost, ki pove, ko- liko se razlikuje od enako svetle akromatične barve, poenosta- vljeno, koliko je v njej bele. S te- mi tremi karakteristikami lahko opišemo vse možne barve in jih prikažemo v tridimenzionalnem sistemu ali barvnem prostoru. Barvni prostor CIELAB Optične značilnosti so v nepo- sredni povezavi z vidnimi sve- tlobnimi pojavi na ali v papirju, zatorej s tiskovno kakovostjo. Videz oziroma barva papirja se pri opazovanju v dnevni svetlobi z deležem UV (svetloba D65) ali brez njega (svetloba C) po- membno razlikuje. Barvni odtenek nepotiskanega papirja smo merili s spektrofoto- TABELA1. Barvni odtenki za tipične papirje po standardu SIST ISO 12647-2:2005. Barvni opis La* b* velja pri merjenju s svetlobo D50, standardnim opazovalcem 2°, z merilno geometrijo 0/45 ali 45/0 in črno podlago. L* a* b* Tip 1: sijajno premazan brezlesni papir 93 0 -3 Tip 2: motno premazan brezlesni papir 92 0 -3 Tip 3: sijajno premazan revijalni papir 87 -1 3 Tip 4: belkast nepremazan papir 92 0 -3 Tip 5: rumenkast nepremazan papir 88 0 6 Tolerance ± 3 ±2 ±2 Referenčni papir za preskušanje tiskarskih barv 94,8 -0,9 2,7 www.mondibp.com mondi ™ business paper Odkrijte svet MONDI BUSINESS PAPER Paperworld 2006 25. - 29. januar 2006 Hala 1.2 / razstavni prostor E61 Messe Frankfurt Ludwig-Erhard-Anlage 1 D-60327 Frankfurt A member of the Anglo American pic group Slika 1. Barvni odtenki ekoloških papirjev v diagramu CIELAB. TABELA 2. Doseženi barvni odtenki za vzorce ekoloških papirjev. Barvni opis L* a* b* velja pri merjenju s svetlobo D50, standardnim opazovalcem 2°, z merilno geometrijo 0/45 ali 45/0 in črno podlago. L* a* b* Vzorec 1: sivkasto rumen papir 89,6 0,3 -1 Vzorec 2: modrikast papir 87,9 0,7 -3,8 Vzorec 3: rumenkast papir 89,9 0,3 0,8 metrom Eye One pri standardni svetlobi D50 in kotu opazovanja oziroma standardnem opazoval- cu 2°. Tri koordinate L*, a*, in b* v si- temu CIELAB lahko interpreti- ramo, kot sledi: i a* rdeče-zelena os; pri +a so rdeči in pri -a zeleni toni barv, i b* pomeni rumeno-modro os; pri +b so rumeni in pri -b mo- dri toni barv, i svetlost L* se prikaže pravo- kotno na ravnino a*/b*, pri če- mer ima popolnoma črna L* = 0, belapaL* = 100. Zaradi standardne izvedbe of- setnega tiska smo vzorec papirja uvrstili v eno izmed kategorij po standardu SIST ISO 12647-2. Ta predpisuje pet tipov papirja, kot je razvidno iz tabele 1. Za tisk smo izbrali standardizi- rane parametre, ki po standardu SIST ISO 12647-2:2005 veljajo za tip 5: rumenkast nepremazan papir. Barvni odtenki se zelo svetli in se malo razlikujejo med seboj, vendar pa so razlike med njimi vizualno opazne. Večjo svetlost dosegata vzorca 1 in 3 v primer- javi z vzorcem 2. Vsi analizirani vzorci so v ISO standardnem ob- močju, ki velja za nepremazane rumenkaste papirje. 2.2 Standardno obarvanje v ofsetnem tisku Ker novi standard želenega obarvanja polnih polj (A = 100 %) ne določa niti informativno, smo uporabili parametre iz nje- govega predhodnika (ISO 12647-2:1996). Pri določanju želenih parametrov je treba upo- števati: Najprej vrsto oziroma tip ti- skovnega materiala (papirja). Drugi kriterij je način tiska (tisk na rotacijah, tisk na več- www.mondibp.com mondi ™ business paper Odkrijte svet MONDI BUSINESS PAPER Paperworld 2006 25.- 29. januar 2006 Hala 1.2 / razstavni prostor E61 Messe Frankfurt Ludwig-Erhard-Anlage 1 D-60327 Frankfurt A member of the Anglo American pk group Slika 1. Barvni odtenki ekoloških papirjev v diagramu CIELAB. TABELA 2. Doseženi barvni odtenki za vzorce ekoloških papirjev. Barvni opis L* a* b* velja pri merjenju s svetlobo D50, standardnim opazovalcem 2°, z merilno geometrijo 0/45 ali 45/0 in črno podlago. L* a* b* Vzorec 1: sivkasto rumen papir 89,6 0,3 -1 Vzorec 2: modrikast papir 87,9 0,7 -3,8 Vzorec 3: rumenkast papir 89,9 0,3 0,8 metrom Eye One pri standardni svetlobi D50 in kotu opazovanja oziroma standardnem opazoval- cu 2°. Tri koordinate L*, a*, in b* v si- temu CIELAB lahko interpreti- ramo, kot sledi: i a* rdeče-zelena os; pri +a so rdeči in pri -a zeleni toni barv, i b* pomeni rumeno-modro os; pri +b so rumeni in pri -b mo- dri toni barv, i svetlost L* se prikaže pravo- kotno na ravnino a*/b*, pri če- mer ima popolnoma črna L* = 0, belapaL* = 100. Zaradi standardne izvedbe of- setnega tiska smo vzorec papirja uvrstili v eno izmed kategorij po standardu SIST ISO 12647-2. Ta predpisuje pet tipov papirja, kot je razvidno iz tabele 1. Za tisk smo izbrali standardizi- rane parametre, ki po standardu SIST ISO 12647-2:2005 veljajo za tip 5: rumenkast nepremazan papir. Barvni odtenki se zelo svetli in se malo razlikujejo med seboj, vendar pa so razlike med njimi vizualno opazne. Večjo svetlost dosegata vzorca 1 in 3 v primer- javi z vzorcem 2. Vsi analizirani vzorci so v ISO standardnem ob- močju, ki velja za nepremazane rumenkaste papirje. 2.2 Standardno obarvanje v ofsetnem tisku Ker novi standard želenega obarvanja polnih polj (A = 100 %) ne določa niti informativno, smo uporabili parametre iz nje- govega predhodnika (ISO 12647-2:1996). Pri določanju želenih parametrov je treba upo- števati: Najprej vrsto oziroma tip ti- skovnega materiala (papirja). Drugi kriterij je način tiska (tisk na rotacijah, tisk na več- STANDARDIZIRANO TISKANJE barvnih strojih in tisk neskonč- nih obrazcev). Tretje merilo so vrste ofsetnih plošč oziroma način izdelave ti- skovne forme (pozitivno osloje- ne ofsetne plošče - pozitivni kopirni postopek, negativno oslojene plošče - negativni ko- pirni postopek). Četrti kriterij so denzitometri. Standard (ISO 12647-2:1996) predpisuje status denzitometra; i status T je širokotračni sta- tus, ki ima naslednji nabor filtrov Wratten: moder W47, zelen W61 in rdeč W25; i status E (DIN 16536) je ši- rokotračni status s korigiranim modrim filtrom: moder W47B, zelen W61 in rdeč W29. Meritve s statusom T se ne ujemajo z me- ritvami s statusom E. Standard ponuja tudi še dve možnosti uporabe denzitometra: i brez polarizacijskih filtrov, i s polarizacijskimi filtri. Novi standard ISO 12647- 2:2004 (v Sloveniji SIST ISO 12647-2:2005) ne določa niti izvedbe denzitometričnih meri- tev niti želenega obarvanja Ds, marveč temelji zgolj na barvno- metričnih meritvah. V tabeli 3 so navedena želena in dosežena obarvanja na treh obravnavanih vzorcih. Želena veljajo za polarizirani status E. 2.3 Tiskarska gradacija Če nanašamo rastrske tone s kopirne predloge, tj. filma (Af), v diagramu na abscisno os, navide- zni rastrski ton (Ad) pa na ordi- nato diagrama, dobimo krivulje tiskarske gradacije ali prenosne krivulje tiska. Tiskarska gradaci- ja grafično prikazuje, kako je barvna reprodukcija odtisnjena. Prenosne krivulje CMYK na sliki 2 so tesno skupaj pa tudi po- pačenje rastrskih tonskih vre- dnosti je izredno majhno. 2.4 Tiskovni kontrast (Kr) Relativni tiskovni kontrast (Kr) po K. H. Schimerju (Fogra inšti- tut, München) ima nekaj slabih značilnosti, zato je manj v rabi; navadno ga podajamo v % Kr = (( Ds - Da) / Ds) x 100 Kr = tiskovni kontrast Ds = obarvanje polnega polja Da = obarvanje rastrskega polja Tiskovni kontrast je v bistvu cenilka za upodabljanje podrob- nosti (detajlov) v najtemnejših območjih slike in neposredno govori o tem, kako ostro in odpr- to se tiskajo najtemnejši rastrski toni. Ker se nanaša na temna ob- močja reprodukcije, smo ga do- ločali in kot ključne podajamo vrednosti za 70-odstotni rastrski ton. TABELA 3. Želena in dosežena obarvanja polnih polj; rumenkast nepremazan papir. (Opomba urednika: avtor ne navaja izbranih razmer za denzitometrična merjena.) Cian Magenta Rumena Črna Želeno obarvanje (ISO 12647-2:1996) 1,15 1,14 1,16 1,37 Vzorec 1: sivkasto rumen papir 1,29 1,23 1,41 1,24 Vzorec 2: modrikast papir 1,29 1,16 1,49 1,16 Vzorec 3: rumenkast papir 1,21 1,17 1,19 1,06 100 90 ao 70 60 SO ■n < 40 30 20 10 0 // / / /ms a// /// Vzorec 3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Af (%) Slika 2. Dosežene tiskarske gradacije cian, magenta, rumene in črne barve na treh TISKOVNI KONTRAST Tiskovni kontrast ni soodvisen samo z obarvanjem odtisa, pač pa tudi z ostrino rastrskih pik na odtisu. Visok tiskovni kontrast (okoli 35 %) pomeni, da se bodo temni rastrski toni v območju 70-100 % tiskali odprto in ostro, nizek, okoli 10 %, pa, da se rastrski toni zapirajo. Tiskovni kontrast je v ofsetnem tisku upo- rabna cenilka za vrednotenje vo- dno-barvnega ravnovesja. Dose- žene tiskovne kontraste proce- snih barv na ekoloških papirjih numerično podajamo v tabeli 4, grafično pa na sliki 3. Na dosežene vrednosti vplivajo v ofsetnem tisku naslednji dejav- niki: Barvni odtenek Ekopapirji niso bele barve, zato moramo to dejstvo upoštevati že v osnovi. Barvni izvlečki morajo biti nekoliko »prirejeni« (nasta- vitev beline pri izvlečkih), med- tem ko tiskamo normalno po standardnih predpisih. Samo ta- ka kombinacija daje najboljše re- zultate. Barvni odtenek zatorej lahko bistveno spremeni tiskovni kontrast. Če prevladujejo svetlej- še barve in večja svetlost barv, lahko dosežemo večji kontrast. Standardno obarvanje Obarvanje odtisa je za tiskovni kontrast ključnega pomena, zla- sti pa odstotek črne barve na od- tisu, saj s to barvo najbolje urav- navamo tiskovni kontrast. Rastrska tonska vrednost Tiskovni kontrast je v bistvu cenilka za upodabljanje podrob- nosti (detajlov) v najtemnejših območjih slike in neposredno govori o tem, kako ostro in odpr- to se tiskajo najtemnejši rastrski toni. Prav zato ga določamo s 70- do 80-odsotnimi rastrskimi toni. Ostrina rastrskih pik Tiskovni kontrast ni soodvisen samo z obarvanjem, pač pa tudi z ostrino rastrskih pik na odtisu. Visok tiskovni kontrast (okoli 35 %) pomeni, da se temni rastrski toni v območju tiskajo odprto in ostro, nizek (okoli 10 %) pa, da se tričetrtinski toni zapirajo. Reologija tiskarske barve Tiskarska barva za tisk ekolo- ških papirjev mora biti manj le- pljiva kot običajno, kar doseže- mo s posebnimi dodatki za prila- gajanje viskoznosti in lepljivosti. Tiskovni tlak Pri tisku moramo biti pozorni še na iztise med tiskovnimi valji. Iztis med gumi in tiskovnim va- ljem mora biti pri tisku na eko- loške papirje večji kot običajno. Zaporedje tiska Priporočamo zaporedje črna K, cian C, magenta M in rumena Y. Vodno-barvno ravnovesje Tiskovni kontrast je uporabna cenilka za vrednotenje. TABELA 4. Doseženi tiskovni kontrasti v %; rumenkast nepremazan papir, 70-odstotni rastrski ton. (Opomba urednika: avtor ne navaja izbranih razmer za denzitometrična merjena.) Slika 3. Doseženi tiskovni kontrasti cian, magenta, rumene in črne barve na treh vzorcih ekološkega papirja. Cian Magenta Rumena Črna Vzorec 1: sivkasto rumen papir 38,0 37,4 29,8 37,1 Vzorec 2: modrikast papir 38,8 37,9 30,9 40,5 Vzorec 3: rumenkast papir 41,2 43,5 35,3 42,3 3. Zaključek Kot sivkasto rumen se izkazuje vzorec 1, vzorec 2 pa je preveč modrikast. Kot bolj rumenkast se izkazuje vzorec 3 in se tudi najbolj približa standardizirane- mu papirju tip 5. Vendar je za kontrast pomemb- na tudi svetlost. Vsi vzorci so v okviru standardiziranega obmo- čja, vendar pa vzorca 1 in 3 dose- gata večjo svetlost, kar tudi vpli- va na boljši tiskovni kontrast. Enakomerne tiskarske gradaci- je izkazujejo dobro kakovost ti- ska. Ker so bila polna polja do- volj obarvana, nismo hoteli po- večevati nanosa tiskarske barve, čeprav se vizualno na slikovnih motivih vzorca 3 mogoče to ma- lo pozna, predvsem zaradi neko- liko manjšega nanosa črne. Vsi vzorci dosegajo dober ti- skovni kontrast. V primerjavi pa dosega vzorec 3 največjo svetlost, najbolj se približa standardizira- nemu tipu papirja, najbolj je ru- menkast in glede na meritve do- sega najboljši tiskovni kontrast. Očitno bolj svetli in rumenka- sti papirji povečujejo tiskovni kontrast. Ni pa težava v tem, ali prevladuje modrikast, sivkast ali rumenkast barvni odtenek. To je odvisno predvsem od osebnega okusa. Bolj pomembne so sve- tlost, pravilna priprava barvnih izvlečkov in prilagoditev tiskar- skega stroja za tisk ekoloških pa- pirjev. Za ofsetni tisk je najbolje, da ima papir nevtralno siv barvni odtenek, ker ta pri zadostni sve- tlosti zagotavlja enakomernost in barvno ubranost. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana O PENETRACIJI INK JET ČRNILA IZVLEČEK Kakovost kapljičnega tiska (angl. Ink-Jet, IJ) je večinoma odvisna od interakcij med tiskovnim ma- terialom in črnilom. Penetracija črnila mora biti niz- ka, da dosežemo visoko optično gostoto (Glitten- bergetal.,2003, Mucket al.,2004). Pomembna je tudi površina tiskovnega materiala: zagotoviti mo- ra kontrolirano absorpcijo, ne sme se prašiti, do- segati mora zadovoljivo stopnjo gladkosti ter za- gotoviti vse druge lastnosti za dobro tiskarsko in tiskovno prehodnost (Lyne et al. 1985, Baudin et al. 2001). Namen predstavljene študije je bil preučiti radial- no in vertikalno porazdelitev IJ-črnila na in pod po- vršino papirja, na različnih vrstah in določiti vpliv površine papirja na končno kakovost odtisa. Cilj študije je bil najti nedestruktivno metodo, ki omogoča hitro in natančno informacijo o penetra- ciji črnila v tiskovni material. Ključne besede: kapljični tisk, penetracija črnila, prečni rezi, konfo- kalna mikroskopija PREGLEDNICA 1. Opis uporabljenih tiskovnih materialov. OZNAKA OPIS TISKOVNEGA MATERIALA ABSTRACT The quality of ink-jet (IJ) prints depends to a large de- gree on the interaction between printing substrate and the ink. The penetration of printing ink should be low in order to retain high optical density (Glittenberg et al., 2003, Muck et al., 2004). The surface of the paper al- so plays an important role: the absorption capacity for printing inks should be controlled. It should not dust and should have a suitable level of smoothness as well as other properties necessary for good operability and printability (Lyne et al. 1985, Baudin et al. 2001). The scope of the study was to investigate the radial and vertical distribution of IJ printing ink, both on and beneath the paper surface, on different types of pa- pers, as well as to determine the impact of the paper surface on print quality. The aim of the study was to find non-destructive method that can give a rapid and accurate insight into the ink penetration in the substrate. Key words: Ink Jet, ink penetration, cross section, confocal micro- scopy Zweckform IJ Photo Paper, specialni papir za kapljični tisk fotografske 130 g/m2 kakovosti, enostransko premazan, visoko sijajen. GRAMATURA DEBELINA 170 pm K I Karton, enostransko premazan, večplastni, bel. 300 g/m2 Trajni papir ICP, narejen na Inštitutu za celulozo in papir Ljubljana, ustre- 70 g/m2 za standardu ISO 9706, nepremazan. Trislojni tissue papir z nizko vsebnostjo sekundarnih vlaknin. 60 g/m2 430 pm 110 pm 185 pm 1 UVOD Poznavanje penetracije črnila v tiskovni material je zelo po- membno zlasti pri novejših teh- nikah tiska, katerih predstavnik je tudi kapljični tisk. IJ-črnila so izredno nizko viskozna in pogo- sto na vodni osnovi (pri nami- znih tiskalnikih za vsakdanjo ra- bo). Sorpcija oziroma penetraci- ja IJ-črnila mora biti čim hitrej- ša, hkrati pa se mora končati čim bližje površini tiskovnega mate- riala, nasprotno lahko v najslab- šem primeru pride do prebijanja črnila na hrbtno stran tiskovnega materiala. Kolikšna je penetraci- ja IJ-črnila v tiskovni material, se lahko ugotovi z destruktivnimi metodami, medtem ko se mnogo raziskav sedaj ukvarja z analizo globine penetracije z nedestruk- tivnimi metodami. Nedestruk- tivnost se nanaša predvsem na postopek priprave vzorca. Z T Slika 1. Del testne forme, uporabljene za preučevanje penetracije IJ-črnila vz- smeri. 2 METODE IN VZORCI 2.1 Tiskovni materiali Uporabili smo medsebojno ze- lo različne vzorce (preglednica 1), in sicer z namenom, da ugo- tovimo, kje so meje posameznih metod. Poleg specialnega, viso- kosijajnega IJ-papirja smo upo- rabili nepremazan trajni papir, večplastni enostransko premazan karton ter higienski papir. Teh- nika kapljičnega tiska ima najve- čjo prednost predvsem v tem, da je mogoče z obstoječo tehniko izvajati vse bolj kakovosten tisk na neidealne materiale različnih oblik (valoviti karton, les, kera- mika, plastika...). Uporabili smo črnila na vodni osnovi, in sicer magenta barve. Testno formo (slika 1) smo nati- snili s kapljičnim tiskalnikom Canon BJC 8500 pri ločljivosti 1200 dpi in intenziteti 100 %. 2.2 Nedestruktivne metode 2.2.1 Skenirni denzitometer z režo Po angleško se imenuje slit scanning densitometer in se upo- rablja pri analizni kemiji zakvan- titativno in kvalitativno ovre- dnotenje tankoplastnih kroma- togramov. Pri naši študiji smo z omenjenim inštrumentom preu- čevali radialno in vertikalno po- razdelitev IJ-črnila na/v površino papirja. Neenakomerna poraz- delitev črnila na papirju se odra- ža kot sprememba intenzitete si- gnalov iz posameznih natisnje- nih pik, porazdeljenih v vrstice in stolpce. Meritve smo izvedli v območju remisije, pri valovni dolžini 580 nm. 2.2.2 Konfokalni laserski mikroskop Angleško se imenuje confocal laser scanning microscopy (CL- SM) in pomeni nekonvencional- no ter hkrati nedestruktivno me- todo za študij interakcij med ti- skarsko bravo (IJ-črnilom) in ti- skovnim materialom. Znanstve- ne objave na področju papirni- štva kažejo dobro uporabnost mikroskopije te vrste predvsem pri preučevanju tridimenzional- ne strukture papirja in vrednote- nju poroznosti (Goel et al., 2000, Auran et al., 1999, Hoang et al., 2001). V našem primeru smo opazo- vali pike magenta barve, nati- snjene na različne tiskovne mate- riale (preglednica 1). Magenta barvo črnila smo izbrali zaradi dejstva, da edina od primarnih tiskarskih barv (C, M, Y) omo- goča zadostno fluorescenco, ki je pogoj za analizo penetracije črni- la v z-smeri s to vrsto mikrosko- pije. Analizirana površina je bila velikosti 200-400 pm2, uporabi- li smo zračni objektiv z zaslonko 0.6, laserski žarek pa je seval z va- lovno dolžino 458 nm. Potiska- ne vzorce smo predhodno pre- krili s plastjo imerzijskega olja. Priprava vzorca oziroma rezanje vzorca v z-smeri se je izvajalo vir- tualno z vključujočo programsko opremo mikroskopa. Debelina posameznega virualnega reza je bila med 2 in 3 pm. Vrednotili smo število virtual- nih rezov v z-smeri, in sicer od Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann^d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega ga razreda: OFSETNI TISK NA POLE • ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi ^^^^^^^^^^^^^^^kvse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) • popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk • specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) TACIJSKI OFSETNI TISK (I za vse tehnike tiska I (za lakirne enote, ■i kontakt...) o bazi vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) k organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje brakt^^^Hsposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31,1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net največje fluorescence črnila do preglednica 2. globine, kjer sled tega ni bila več vidna. 2.3 Destruktivne metode 2.3.1 Analiza prečnega reza Bila je izvedena z mikrotomom v kombinaciji z optičnim mikro- skopom (OM). Omenjena anali- za je destruktivna metoda, ki omogoča detajlni vpogled migra- cije črnila v prečno, z-smer ti- skovnega substrata. Rezi vzorcev so bili opravljeni s pomočjo štiri- komponentne epoksidne smole. 3 REZULTATI S KOMENTARJEM 3.1.1 Denzitometer z režo Rezultati meritev v območju remisije denzitometra z režo (sli- ka 2) so povsem pričakovani. Najvišjo intenziteto odtisa (po- sredno največjo optično gostoto) magenta barve dosežemo na vzorcu specialnega IJ-papirja Z in najnižjo na vzorcu tissue, higi- enskega papirja. Črnilo na vzor- cu Z ostaja na površini papirja. Druga pomembna informacija, ki jo dobimo posredno iz opra- vljenih meritev, nam pove, ka- kšna je razporeditev črnila na po- vršini vzorca (homogena ali ne- homogena). To ugotovimo s po- Povprečna intenziteta signalov in relativna standardna deviacija (RSD). Vrednosti, izmerjene na posameznem vzorcu z denzitometrom v območju remisije. Z1 Z2 K1 K2 H <2 T1 t2 Povprečje 47802,4 48468,8 41904,5 41602,4 40114,8 38897,3 25010,0 24899,8 Std. deviacija 411,6 546,5 1637,7 1501,5 1133,0 577,1 2730,0 2242,4 RSD 0,9 1,1 3,9 3,6 1,5 10,9 9,0 vrste 50000,0 45000,0 40000,0 35000,0 površina pika (-) 30000,0 25000,0 20000,0 Slika 2. Intenziteta magenta odtisov na posameznih tiskovnih materialih. močjo vrednosti relativne stan- dardne deviacije RSD (pregle- dnica2). Najvišje vrednosti RSD (okoli 10), ki kažejo hkrati na najslabšo homogenost, doseže vzorec T (odprta, porozna struk- tura). Pričakovali bi, da mu bo sledil vzorec I, a so rezultati po- kazali, da je odtis bolj nehomo- gen na vzorcu premazanega kar- tona K in ne trajnega nepremaza- nega papirja I. Tako lahko skle- pamo, da je uporabljen premaz na omenjenem vzorcu kartona K povsem neustrezen za tehniko kapljičnega tiska. Slika 3 kaže in potrjuje vzrok za nehomogenost odtisa na vzorcu K. Na površini vzorca Z so vidne mikrorazpoke, katerih namen je predvsem nad- zirati sorpcijo črnila v tiskovni material. Kljub razpokam odtis daje na videz in tudi z meritvami dokazano zadostno homogenost. Odtis magenta črnila na površini kartona K pa kaže na to, da se čr- nilo oblikuje v nekakšne skupke - kar kaže na previsoko hidro- fobnost premaza. Slika 3. Površina vzorcev specialnega IJ-papirja - Z in premazanega kartona - K posneta s CLSM (rez vzorca Z: x = 146,2, y =146,2, z = 24,7 |jm in vzorca K: x = 206,8, y = 206,8, z = 12,4 |m). Slika 4. Potiskana površina trajnega papirja I pod konfokalnim mikroskopom (virtu- alni rez). KAPLJIČNI TISK PREGLEDNICA 3. Rezultati vertikalne porazdelitve magenta črnila, analizirane s CLSM. VZOREC Z K I T Povprečno število rezov 32,23 32,64 32,12 89,51 Debelina reza (pm) 0,73 0,74 0,80 0,81 Maksimalna debeli- na črnila (pm) 3,53 24,15 25,96 72,50 ki nam poda kvalitativno infor- macijo o horizontalni in vertikal- ni porazdelitvi IJ-črnila, kot kon- fokalne laserske mikroskopije - CLSM, ki nam omogoča kvanti- tativno določitev globine pene- tracije IJ-črnila brez posebne (de- struktivne) priprave vzorca. Me- PREGLEDNICA 4. Rezultati vertikalne porazdelitve IJ-črnila. VZOREC Z K I T Realna debelina vzorca (pm) 170 430 110 185 Debelina po mikrotomskem rezu (pm) 250 170 280 Debelina črnila na mikrotom- skem rezu (pm) 30-50 60-100 100-120 Realna debelina črnila (pm) 20-34 39-65 66-79 3.1.2 Konfokalna laserska mikroskopija CLSM Meritve penetracije črnila, izve- dene na robovih natisnjenih pik magenta barve s konfokalnim la- serskim mikroskopom. Virtualni rezi v z-smeri so bili narejeni s pomočjo programske opreme. Maksimalna globina penetracije je bila ovrednotena na podlagi štetja števila rezov. Prvi virtualni rez se je opravil na delu z najvišjo fluorescenco, zadnji šteti rez pa je bil tisti, pri katerem ni bilo več opaziti sledi črnila (preglednica 3). Slika 4 prikazuje primer virtu- alnega reza vzorca Z pri globini 31,3 pm in površini reza 48,7 pm2. Rezultati kažejo pričakova- no najvišjo penetracijo črnila v vzorec higienskega, tissue papirja T, medtem ko črnilo ostaja naj- bližje površini (najmanjša pene- tracija) pri vzorcu specialnega IJ- papirja Z. Dobljene vrednosti so v skladu z rezultati meritev denzitometra z režo. Pri vzorcu Z črnilo obli- kuje plast na površini, zato so pripadajoče vrednosti posredne meritve optične gostote najvišje. Nasprotno pri vzorcih higienske- ga papirja T in nepremazanega trajnega papirja I črnilo zaradi nezadostne bariere v z-smeri pe- netrira globlje v tiskovni materi- al, kar se kaže posledično kot zmanjšanje optične gostote ozi- roma intenzitete signala v obmo- čju remisije (preglednica 3). 3.1.3 Analiza prečnega reza z optično mikroskopijo Prečnega reza na vzorcu karto- na K nismo mogli narediti, ker je bil predebel. Prav tako je bila ovirana analiza zaradi topnosti črnila. Tako je moral biti vsak rez posnet z optičnim mikroskopom kar se da hitro. Študij prečnega reza nam je omogočil realni vpo- gled v porazdelitev IJ-črnila v z- smeri (slika 5). Rezultati meritev kažejo dobro korelacijo z nede- struktivnimi metodami (pregle- dnici 3, 4) (denzitometer z režo, CLSM). Korelacija je izredno vi- soka še posebej pri vzorcu speci- alnega IJ-papirja Z in higienske- ga papirja T pri uporabi virtual- nih rezov s CLSM. 4 ZAKLJUČKI Opravljena študija je pokazala veliko uporabnost predstavljenih metod, tako denzitometra z režo, ritve, izvedene s CLSM, so za- snovane na virtualnih rezih posa- meznih plasti tiskovnega materi- ala v z-smeri, a se kljub temu re- zultati izredno dobro približajo tistim, ki so dobljeni z destruk- tivno metodo prečnih rezov. Iz- merjena globina penetracije na specialnem IJ-papirju, vzorcu Z, je po meritvah s CLSM 23,53 pm, debelina plasti črnila, odči- tana na podlagi mikrotomskega prečnega reza, pa je 20-34 pm. Izredno visoka korelacija med omenjenima metodama se poka- že tudi pri vzorcu higienskega papirja T (CLSM: 72,50 pm, prečni rez 66-79 pm). V priho- dnosti želimo izboljšati sam po- stopek priprave vzorca predvsem pri metodi prečnih rezov z mi- krotomom, saj je topnost IJ-čr- nila velik problem pri končni, kvantitativni analizi. Z opravljeno študijo smo potr- dili, da so vse navedene upora- bljene metode skupaj z omejitva- mi pomembne za preučevanje interakcij med tiskarsko bravo in tiskovnim materialom, kakor tu- di za preučevanje vpliva materia- la na končno kakovost odtisa. Tako je realno pričakovati, da se bo v prihodnosti uporaba pred- vsem CLSM za analizo kakovosti odtisov še povečala. TadejaMUCK Univerza v Ljubljani Branka LOZO Univerza v Zagrebu LITERATURA Auran, P. G.; Bjorkoy, A. (1999) Measuring the pore volume distribution of pa- pers by CLMS for printability STFI, Proceedings, p. 220 Baudin, G.; Rousett, E. (2001) Effect ofpaper properties on print quality Imaging Science and Technology, p. 120-124 Glittenberg, D.; Voigt, A.; Donigian, D. (2003) Novel pigment starch combination for the online and offline coating ofhigh quality inkjet papers Pap. Technol, Vol. 44, No. 7, p. 36-42 Goel,A.;Tzanakakis, E. S.; Huang, S.; Ramaswa- my, S.; Hu, W. S.; Choi, D.; Ramarao, B. V. (99) Confocal laser scanning microscopy to visuali- ze and characterize the structure ofpaper AICHE Symposium Series, Vol. 96, No. 324, p. 75-79 Hoang, V.; Huy, H. L.; Wei, S.; Parker L. H. (2001) The interactions ofink-jet inks and uncoated papers 55th Appita annual conference, p 285-292 Lyne,M.B.;Aspier,J.S.(1985) Paper for Ink-Jet printing Tappi Journal, p.106-110 Muck, T.; Hladnik, A. (2004) Evaluation ofradial and vertical distribution ofink jet inks in paper Professional papermaking, Vol. 2, No. 2, p. 62-64, 66-68 Slika 5. Analiza mikrotomskega prečnega reza specialnega IJ-papirja Z. UVOD V FLEKSOTISK Slika 1. Fleksotisk omogoča pester izbor materialov in izdelkov. 1. UVOD 1.1 Razvojfleksotiska Začetnik fleksografskega tiska je tako imenovani anilinski tisk v ZDA v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ta proces se je poimeno- val po tiskarskih anilinskih bar- vah. Vendar pa so bile te barve narejene na osnovi katrana, zato so menili, da so strupene. Zato so tedanje oblasti prepovedale upo- rabo teh barv za embalažo v pre- hrambne namene. Zato so začeli uporabljati druga barvila, ki naj bi bila zdravju neškodljiva. Spe- cialna komisija za prehrambno embalažo PIPPC (Packaging In- stitute's Printed Packaging Committeee) je dala novo ime za anilinski tisk. Leta 1952 se je pojavil izraz fle- xographic process, ki ga je spreje- la tiskarska industrija po vsem svetu. Tehnologija je bila zasno- vana na gumijastih in kasneje fo- topolimernih klišejih ter aniloks valju za prenos tiskarske barve. Z razvojem naprave za sušenje ti- skarske barve s krožnim preto- kom zraka na tiskarskem stroju se je povečala hitrost tiska in mo- žen je bil tudi tisk na nevpojne materiale. Pojav polietilena je povzročil radikalne spremembe na tiskarskih strojih. Te spre- membe so morale omogočiti tisk tudi na raztegljive materiale. V šestdesetih letih je bil anilin- ski tisk že tako izpopolnjen, da smemo govoriti o novi tiskarski tehniki - fleksografiji ali flekso- tisku. 1.2 Kajje fleksotisk? Fleksotisk je tehnološki proces neposrednega rotacijskega tiska, pri katerem se v primerjavi s kla- sičnim visokim tiskom (knjigo- tisk) uporablja fleksibilna tiskov- na forma - fotopolimerni kliše. Tiskovna forma se pričvrsti na ploščni valj, ki je v stiku z aniloks valjem za prenašanje tiskarske barve na tiskovno formo. Ani- loks valj je rastriran valj, ki s svo- jo gostoto rastra določa količino tiskarske barve, ki se prenese na tiskovno formo. Odvečno količi- no tiskarske barve se odstrani z aniloks valja s pomočjo strgala (rakelj). Gumijasti valj (jemalec tiskar- ske barve), ki je običajno manjši od aniloks valja, je z ene strani naslonjen nanj, z druge pa poto- pljen v tiskarsko barvo. Njegova naloga je, da potiska tiskarsko barvo v rastrske čašice aniloks va- lja za prenos barve na tiskovno formo. Tiskovni material je med ploščnim in tiskovnim valjem. 2. TISKOVNI MATERIALI V FLEKSOTISKU Fleksotisk je eden od najhitreje razvijajočih se procesov in ne bo dolgo rezerviran le za specialne tiskovne programe. Ta tehnika omogoča tiskanje na različne ti- skovne materiale in s tem veliko število različno potiskanih izdel- kov. Prehrambna industrija je po- membno tržišče fleksografskega tiska, ker je možno tiskati biolo- ško neoporečen tisk z barvami na vodni osnovi tudi na neporozne materiale. To še posebej velja za tisk na polietilenske in PVC- vrečke. Druge aplikacije pa so še darilne ovojnine, kartonska em- balaža iz valovitega kartona, barvni katalogi, časopisne prilo- ge, brošure, rokovniki in druge poslovne oblike izdelkov. Fleksotisk je najbolj prilago- dljiva tehnika tiska, saj lahko ti- skamo na različne tiskovne mate- riale: papir, karton, valoviti kar- ton, aluminijaste, polietilenske, polipropilenske, poliamidne in poliesterske folije, celofan, PVC, metalizirane in specialne folije ter laminate. Čeprav proizvodnja plastičnih folij v zadnjih desetih letih enor- mno narašča, v embalažni indu- striji še ne bo izpodrinila tradici- onalnih surovin, kot je papir. Iz- bor embalažnih materialov danes Slika 2. Poraba surovin v embalažne namene. določata vsebina embalaže in funkcionalnost pakiranja, tran- sporta in prodaje. Ustrezno for- muliranje zahtev med papirjem in folijo so le redko zasnovane na podlagi različnih cen za različne surovine. To pomeni, da nasle- dnjih pet let ne bo prišlo do ve- čjih sprememb pri deležu posa- meznih embalažnih surovin. To potrjujejo tudi podatki iz letnih poročil papirnopredelovalne in- dustrije in poročil proizvajalcev plastičnih mas, kot kaže diagram porabe surovin v odstotkih (slika 2). 3. TEHNOLOGIJA FLEKSOTISKA 3.1 Tiskovni elementi v fleksotisku Tiskovni elementi so na tiskov- ni formi in imajo funkcijo pre- nosa tiskarske barve v obliki pol- nih površin, linij ali rastrskih pik s tiskovne forme na papir ali foli- jo. Pri izdelavi tiskovne forme za fleksotisk moramo slike, ki so v digitalizirani obliki, pretvoriti v rastrirano kopirno predlogo. Za izvedbo reprodukcije je danes na voljo veliko modernih postop- kov s tremi, štirimi ali več barv- nimi izvlečki, ki omogočajo barvno reprodukcijo s procesni- mi in dodatnimi tiskarskimi bar- vami (rumena, magenta, cian in črna, modra, zelena in rdeča); sli- ka 3. Tehnologija izdelave barvnih izvlečkov je zelo kompleksna, ker so v okviru tiskovno-tehničnih informacij podatki zelo različni. Različne metode v pripravi za tisk (odvzemanje barvne kompo- nente UCR, nadomeščanje sive komponente) dopuščajo tu le splošno veljavne ugotovitve. Skrbnost oz. pazljivost pri repro- dukciji je prva predpostavka za dober rezultat tiska, ker mora bi- ti tiskovna predloga vedno enako pripravljena, pri tem pa moramo upoštevati tudi želje naročnika. 3.2 Rastrske strukture Rastrske pike za upodabljanje navideznih tonov imajo različne oblike in so razporejene v različ- nih strukturah. Najpogosteje so v uporabi: < valoviti linijski rastri, < zrnati rastri, < spiralni linijski rastri, < ravni linijski rastri, < avtotipijski rastri, < specialni rastri; slika 4 na strani 30. Običajne linijature so 20, 30, 40, 48 in 54 L/cm. Fini rastri imajo majhen kontrastni obseg in dobro upodabljanje podrob- nosti, grobi pa velik kontrastni obseg in slabše upodabljanje po- drobnosti. 3.3 Oblika rastrskih stožcev Fotografski povečavi na sliki 5 kažeta izrazito stožčasto obliko in površino rastrskih pik, kamor se nanese tiskarska barva. Pozna- mo dva različna bočna kota stož- cev, ki odločilno vplivata na po- večanje tonskih vrednosti, ko se višina reliefa zaradi obrabe spre- meni. 3.4 Povečanje rastrskih tonov V idealni situaciji, kjer se ti- skovni valj le rahlo dotika tiskov- ne površine rastrskega stožca - ničelni odtis (kiss-print) - je ti- skovni tlak pravilen in enakome- ren. Tako ne pride do deformacij v velikosti rastrskih pik. Kon- stantna površina rastrskih pik za- gotavlja konstantni barvni pre- nos in tudi konstantno tonsko vrednost; slika 6 na strani 30. TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse SVETOVANJE • HKS® osnovne nianse IN SERVIS • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) SEDEŽ V • ECO barve LJUBLJANI • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSO barve na vodni in TORAY organski osnovi polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. mešanje iz barvnih koncentratov maksimalna pigmentacija barv odlična kakovost barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv kratki roki Izdelave MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV Zastopa in prodaja PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. Ol 563 74 26, faks Ol 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Rumena Zelena Cian Rdeča Magenta Modra Slika 3. Osnovne CMY, procesne CMYK in dodatne barve RGB za rastrsko repro- dukcijo v fleksotisku. Auftauen g ESQ Fleisch 500 15-20 Steak 200 3- 5 Geflügel 900 20-25 Fisch 500 10- 12 Obst/Gemüse 500 8 - 10 Kuchen 300 2- 3 Garen g min Auftauen ; 9 min mm ihnssft Ga**eb Slika 5. Pogled na dve različni stožčasti obliki in dva različna bočna kota rastrskih pik vfleksotisku. Normalna lepilna folija Slika 4. Od zgoraj navzdol so črtež in rastri z okroglimi, trojnimi in x pikami. Portet na desni zgoraj je rastriran s kvadratnim in dinamičnim rastrom. Normalna lepilna folija Specialna kompresibilna lepilna folija Slika 6, zgoraj levo. Idealni primer - ni povečanja tonov. Slika 7, spodaj levo. Previsok tiskovni tlak - veliko povečanja tonov. Slika 8, zgoraj. Korekcija tiskovnega tla- ka z lepilno folijo - majhno povečanje tonov. Pri prevelikem tiskovnem tlaku tiskovnega valja nastopi slaba si- tuacija. Prevelik tiskovni tlak po- vzroča deformacijo površine ra- strskega stožca. Pri tem se tiskov- na površina rastrske pike poveča in tako pride tudi do povečanja rastrskih tonov; slika 7. Situacija, pri kateri upošteva- mo kompromis, je specialna le- pilna folija s kompresibilnim pe- nastim slojem, ki ublaži učinke neenakomernega in previsokega tiskovnega tlaka. Površina rastr- ske pike se le malo poveča, ker hkrati kompresibilna lepilna fo- lija v nasprotni smeri kompenzi- ra tiskovni tlak. To je le upora- ben kompromis; slika 8. 3.5 Konstanten tisk rastrskih tonov Konstantne tonske vrednosti lahko dosežemo le z modificira- no metodo za izdelavo flekso- bušasto deformirajo, če je tiskov- ni tlak previsok. Površina rastr- skih pik ostane definirane veliko- sti, tako da ne more priti do po- večanja rastrskih tonov; slika 9. 4. RASTRSKI VALJI Rastrski valj je zelo pomemben člen vsakega fleksografskega stro- ja. Od njega je namreč odvisno, koliko in kako enakomerno se bo tiskarska barva prenesla na ti- skovno formo. Za izdelavo so se uveljavile naslednje metode: < Moletiranje po Mutterju, ko se več piramidnih vdolbin hkrati pod velikim pritiskom vtisne na površino valja. < Elektronsko graviranje z dia- mantom. Pri tej metodi izdelajo koničasto piramidasto obliko, tako da vsako vdolbino posame- zno vsekajo v površino (4000/s). Celje, d. d. Kidričeva 26, p.p. 1032,3001 Celje, tel.: 03 427 6218, fax: 03 427 62 93, www.ciakarna.si, e-mail: inh@cinkarna.si ^TISKOVNI VALJ - Trd zgornji sloj Mehkejši - nosilni sloj ^TISKOVNI VALJ Trd zgornji sloj Mehkejši nosilni — sloj Normalna lepilna folija Normalna lepilna folija Slika 9. Konstanten tisk tonov dosežemo z uporabo dveh reološko različnih fotopo- limernih slojev, ki omogočata, da previsok tiskovni tlak ne spremeni površine rastr- ske pike, marveč deformira njen stožec. grafskih plošč z dvema različni- ma fotopolimernima slojema: < na zgornji strani je trši sloj za izdelavo tiskovnega elementa (rastrske pike, linije, črke, gladke polne površine), katerega relief stoji kot kapica s trdo površino in ostrimi robovi in se med tiskom ne deformira, < pod njim je mehkejši nosilni sloj s stranicami stožca, ki se tre- < Jedkanje je fotokemična oz. kemigrafska metoda, s katero iz- delajo rastrski valj tako kot ti- skovno formo za globoki tisk. < Aniloks je jeklen valj s kera- mičnim slojem za graviranje. Po novejši metodi izdelave nanese- no keramiko gravirajo (talijo) z laserskim žarkom. Aniloks valj ima visoko mehansko odpornost in omogoča rastriranje do 200 L/cm. Že od prvih poskusov leta 1972, kako izboljšati vzdržljivost rastrskih valjev s strugali (raklji), so preizkušali različne sloje, ki sprva niso zadostili zahtevam. Zadovoljivo jih je izpolnila šele generacija rastrskih valjev leta 1980. 4.1 Lasersko graviranje aniloks valja Na Drupi 2004 je podjetje Apex prikazalo novo metodo za lasersko graviranje keramične površine aniloks valja. Rezultat popolnoma računalni- ško vodene proizvodnje je ho- mogen in kompakten keramični sloj. Ta aniloks valj ima manj kot enoodstotno poroznost. Poleg tega so razvili še inova- tivno Ultra Meh™ tehnologijo graviranja, ki daje gladko in rav- no ter izredno trdno notranjost rastrskih celic. Te aniloks valje ponujajo v treh razredih kakovo- sti: CO2, Ultracell, Ultracell Plus; slika 11. Njihove tehnične značilnosti prikazuje slika 12. Keramične prevleke Apex so tudi nizko porozne, visoke povr- šinske napetosti, zato slabo omo- čljive. To zagotavlja enakomerno navzemanje in prenašanje tiskar- ske barve, obenem pa maksimal- no odpornost proti koroziji in či- stilnim sredstvom. Slika 10. Aniloks rastrski valj ima laser- sko gravirano keramično površino. AMBA DOO - LJUBLJANA- SLOVENIA i" Classificato Categoria Corrispondenza tra pro e cromalin olore President« detla giuria Responsable vendffce Rftgione Mediterranea Responsable vendite The miracles of science - Zadnji ponedeljek v novembru je bila v Milanu sed- ma podelitev nagrad za najboljše odtise embalaž GRAND PRIX CYREL 2005. Podeljuje jih DuPONT Packaging Graphics Italia v različnih kategorijah: W etikete, W tisk na valoviti karton, W tisk na lepenko, W potiskane vrečke, W potiskane nosilne vrečke, W tisk na embalažne filme. Prav v zadnji kategoriji je prvo nagrado prejelo slo- vensko podjetje AMBA CO., d.o.o., iz Ljubljane za odtis embalaže Pečena piščančja stegna Perutni- ne Ptuj. Za podjetje je to pomembno priznanje za desetle- tne izkušnje v proizvodnji embalaže in kakovostne odtise v fleksotiskarski tehniki. Grafičar se pridružuje čestitkam. ULTRACELL ULTRACELL PLUS Slika 11. Apexov aniloks valj za fleksotisk v treh razredih kakovosti: CO2, Ultracell in Ultracell Plus. Slika 12. CO2 ima raster 260 L/cm in je namenjen za standardsno kakovost flekso- tiska. Ultracell ima 600 L/cm in je za tisk najvišje kakovosti, medtem ko ima Ultra- cell Plus pri enaki gostoti rastra alveole za 20 do 30 % več tiskarske barve. ■'i . H..... •'v h' *č%* ■ - „' o Slika 13. Keramika Apex ima zelo nizko poroznost in visoko površinsko napetost (levo), klasična keramika celo z dodatno obdelavo ravno nasprotno (desno). RASTRSKI VALJI 4.2 Struktura rastrov Tri osnovne strukture rastrskih valjev, ki se v fleksotisku največ uporabljajo, prikazuje slika 14. Za tisk rastrskih reprodukcij (avtotipij) se je izkazal diagonal- ni raster, ki je glede na os valja za- sukan pod kotom 45°. Uveljavil zmanjšujejo prostornino in slab- šajo prenos. Prenos tiskarske bar- ve je tem bolj optimalen, bolj ko je ploska stranica alveole in bolj ko je ravno njeno dno. Oblika oziroma geometrija rastrskih ča- šic je torej odločilen dejavnik pri prenašanju tiskarske barve inna- barvanju tiskovne forme. Ortagonalna struktura rastrskega valja Diagonalna struktura rastrskega valja Romboidna struktura rastrskega valja ' A \ i / A \ i / A \ i / A \ i / A \ * / A \ i / A \ i /' A Slika 14. Ortogonalna, diagonalna in romboidna struktura rastrskega valja. 4.4 Linijski raster Linijski rastri so sestavljeni iz se je celo za enakomeren tisk veli- kih barvnih ploskev in prelivov. Ortogonalna in romboidna struktura imata več pomanjklji- več diagonalnih linij, ki ležijo vosti. pod kotom 45° glede na os rastr- skega valja; slika 16. 4.3 Oblika rastrskih čašic Slika 15 ilustrira tri temeljne oblike alveol na rastrskem valju za fleksotisk. Njihova oblika se ravna glede na tehnologijo izde- lave. Pri koničasti in topi pirami- di se na dnu pogosto nabirajo ostanki tiskarske barve, ki Koničasta piramida Topa piramida Polkrogla piramida Slika 15. Osnovne oblike rastrskih čašic (alveol) v fleksotisku. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 1/2006 Slika 16. Linijski raster na rastrskem valju za fleksotisk. za 0 Vsi: enza dr LZJjrca, a nas sreča 12 15 18 22 26 30 34 38 Vas zanima priložena barvna karta UNI-COLOR tudi v revijalnem tisku (heat-set)? Odpošljite jo čim prej, saj ponudba velja do razprodaje naklade. Grafičar Delo d.d. Dunajska 5 1509 Ljubljana IZPOLNJENO NAROCILNICO PO©LJITE V KUVERTI Ime in priimek Podjetje Ulica Poštna številka Kraj Davčna številka Nepreklicno naročam ...... izvodov barvne karte UNI-COLOR. Cena enega izvoda na Obiščite naš° sp|etno stran: štirih vrstah papirja je 4900 SIT. Kupnino bom poravnal po prejeti položnici (fizične osebe) ali računu www.delo.si/graficar (pravne osebe). ^^ REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2005 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica oblikovanje Staša Pihlar Bojana Hren Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. Tri barve sveta, podzemlja in neba naj se združijo v nov svet, prijazen in lep, v tisoče novih barv ujet. Naj se vam za Novo leto rodi srečnih in uspešnih 365 dni. People & Print KBA Rapida 74 srednjega formata S polnim plinom brez kompromisov Pri Rapidi 74 nove generacije smete pri formatu 52 x 74 cm do konca pritisniti na plin. Tahometer se bo pri enostranskem tisku zaustavil šele pri 18.000 odtisih na uro, pri obojestranskem pa pri 15.000. Vse od zelo tankih papirjev do milimetra debelega kartona, valovite lepenke G ali umetnih mas lahko z ustrezno opremo učinkovito potiskate. Obojestranski tisk v petih barvah (5/5), lakiranje v vseh izvedenkah, perforiranje in numeriranje ne povzročajo nobenih zadreg. Z avtomati za menjavo tiskovnih form APC in dodatnimi napravami za čiščenje tiskovnih valjev se menjava naklade izvaja še hitrejše. Neposredno nadziranje kakovosti omogoča KBA Densitronic v različnih izvedbenih stopnjah. Kaj pa integracija JDF z uveljavljeno programsko opremo? Nobene težave. Pokličite nas, če želite v tisku srednjih formatov obdržati stik z elito. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG