142. «tew. PoMnma plačana t Rotoviei. Celje, petek 21. decembra 3928» Leto X. Izhala « Bondetjek in četrtek. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. P»um«xna stevtika I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednistvo In uprav.ilitvo i Strossmayerjeya ullca 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgtasl po tarlfu« Telefon Int. štev. 6S Notranji in zunanji položaj Italiji. Ued prijaznimi darovi. ki .iill najdo- mo .Tugoslovani ze l-eta in leta pod bo- žičnim dreveseem. jo nase razmerje do Ita.lije. Kakor onkraj Adrije zasledu- jejo vsak politicen pojav pri nas, tako seveda tudi. nas zanimia, kaj se godi v MusHolinijevi Italiji. Za njegovo. sedaj ze dövolj dolgo ča- sa tra.jajoče absolutno vladavine jo imela fašistiena vlada dovolj easa po- ka/.ati v glavneni, kaj hoče in znvoro, a. (¦ton jo to pokazala, je zigubMa mnogo Kstoga ugloda in zanimivosti. ki jn jo znabiti so doslej ohdajala. Danos je dovol.j jasno. kar jo niogol fašizoin napraviti iz Italijo. Mogel je sioer uvesti nuir v državi. in pvisiliti vsakogar k popolni pokornosti rožimu. ali /i to jo moral uničiti vsako politic- no svisbodo v drzavi in duševno osiro- mašiti llalijo. Unieiil je vso demokra- cijo in parlamentarizem in je izročil Italijo na imilost in nemilost oni poli- tKiii stran.ki, skupini poJiticnih pusto- lovcov in fantastov. ki so postali volja in zakon današnje Italijo. Staro lil>e- ralrio ureditov države in gospodai-stva jo zamenjal z doc via enostranskimi za- koni s polieijsko-birakrationiin in kor- poiativnim sisteniom. Te zakone so ustvarjali ljudje brez zadostnegw zna- nja in izkustva. edinole s to.ndeneo. da si ustvai'ij'O pokorne organo za u:lej-- stvovanj«.' svojo politične pranoči. A to zanienjave sjo so vrsile broz so- deJovanja in interosa italijanskega niaroda, ki jib je bil prisiljon vzeti na znanje, no (la bi oil til pri tern kakršno- koili moralno ali niaterijailno zadošeo- i ni'kxJo ii'C more» ]>rt>- zrot! unjomce. da jo faši.stionj re/Jin 8tabile.ii. Drži ga industrija. katera razpolaga zaenkrat z ustrahovanimi dolavci. dm «a mnogobroiina nova bi- rokraei.sa. napol vojtaske milieno fa- šistične formaoijo in nazadnje tudi «Ivor, katori so boji vseinogovnoga dik- tatorja. Ali tajiti so pa tudi ne da. da so v torn kotlu broz ventila Oiofašistir- ni rasopisi so z.yinili) kuba offronina no7.a;lovoljnost ])ri kniotu in dolavou. pri intelio'cnoi in (-(»lo ined »stavo« ar- niado. Nozadovoljstv'o po.iaea.ra splos- na ^ospotliarska kriza iz istih razlogov ko povsfKl druftfKl po Evropi. Manjka dvnarja državi in privatnikoni. Biviši finaneiii mlnistor Volpi jo poskusal z aniorikanskim posojiloin, pa ni uspel. Arnori'k.'inci no wiupajo mno.u'o niti italijanski politiki, niti itailijanskomu sospodarstvu, dolonia vsled nonmjior- nosti. da bi so fasistirni nacrti niosli v življon.je izvosti do zaxlnjiib konse- kvone. dolonia vslcl izzivanjia vsob so- sodov. Alora M' piiznati. da jo Mussolini vso inio&oče poskusil. da bi dviynil |)ro- dukcijsko moc Ttaliio. Kar bi inoffli znabiti dosooi mnowi rodovi s proinis- ljonini in sisteinatK-nim drh'ni. to jo skusal on doseei v par lotili; a ustva- i'iti iz pustib pokrajin srednje in juž- ne Ttailijo v kratkein ovetooe vrtovo, ni labko. Tudi no v zvezi s frazo, da bode iinela Italija v kratkein dovolj zemlje /a prebrano vseya svojeua probival- stva. V ta naniKMi je dal Mussoilini uza- koniti i)osoben agmrni zaikon in je liai- roril lnostnini iirofoktom. da na.i nc- usiiiiljono izyanjiajo ojio podožolano, ki si pribajajo v mosta iskat bnlj^i^i za- služka. ees da je troba za oživotvoronjo velikib aM'rarnib projektov ooneno de- lovne silo. To jo sicor toorotski lepo, tc la v praksi lvoizvodljivo in. škodlji- vo. In šo nokaij. druzo^a jo. ltalijans-ko prebivalstvo so pommoži vsako leto za ])ol imilijona duš. ^Polna so inesta, s-e l>olj pa dežola. To preobljiudenje je za I tali no col volik- in nevaion problem. Kazno (MniRiacijsko državo so protj Italijaiicni zapirajo. sovoro,afriško ko- lonijo so puste in nerodovitno. Vse to Italijani vorlo —- fasizom pa to politio- no izrabljia iiv kažo iki Franeijo. ros da j jo ona zakrivila. da Halijani. navzlio silnim svojiin žrtvain niso nicesar do- l)ili o:l lH'inske kolonijalno posesti. tomvoe da so so sann« Fraiicozi obo- . üatili! Ker Itaiija ni dovolj moena, da I bi stavila tozadevno za.hteve s silo, ru- \ jc \\\ intiiuira povsod. k'vot move, ve(! v ixo 7. istim resign am,: ako liain daste koJoniije, vsaj Sirijo, bodenio odnobali, dru^aeo —! Tn ee dnifface ne gre, se piirojajo \)o Italiji burne doiiuönstra- oijo in'oti . osabni' in ffl.ubi francoskl diplomaciji. Prilika se žo dobi. zlasti kor v Pari zu dobi'o vedo, kaj lezi Itali- j.iiioin na sreu. Tako so to dni olxsodili pari«ki porotniki anarbista Di Ma- du.uua za unioi' italij-an-škejia kon^ula Nardinija saino na dve loti jeoe .... Skoro ist(K-asno p;i j,» izjavil v sran- ooskoin parlamontu Poincaro. da Franoo.s-ka. no niisli zapustiti Sirijo z-i. to. da bi padJa v poke Italiji . . . Xapeti odnosaji napram Francoski pa slaJio nodvonmo tudi celo ostiilo in.pdn«amhio pozicijo- Italijo. Povrh to- Wi je Mussolini s svojo babavostjo in publimi ffroKiijanii odbil oelo vrsto dru.n'ili držav. izvzoinši odino Madžar- sko. An^lijii je |)i'va lota po vojni pod- pirala Italijo (kar sino tudi mi .uron- ko olxuitili), a jo jo Franoiji na ljubo zajtustila. Noinrijo inia sieor z Italijo korrktuo odiiosajo. ali iVenioi kažojo tako odkiilo proziranjo in nozaupanjo napram Italiji. da je vsako o/ije prijia- toljsko scdolovajijo inalodano izkljuoo- no. Spa.nija sioor sinipatizira odkiilo z Italijo, a i'»na. tako volik intoros na dobrib odnošajib s Franeijo, da Ita- lija od rijonih simpatij ninia nikako koristi. Na Balkaiui pa Italija v sploš- \\(*m ninia osobitih uspobov. dasi uži- va nekaj plonionskill simpatij v Ro- muniji in prij-atoljist\-(? makotloiiskili rovolueiijonarjcv v Sofiji. Toda vso to veJiko in male zvezo lor prijat(vljstva so koneiio odvisna. od razmorja ltalije do Franeije in Aiift'lije. \' ooloin smio niisljonja. da so iiam sovraštva Italijo ni tako budo bati. Kajti bilanea fasistieno.ua liozinia ni iiM'odna: ok on on iska kriza do-nva in skoraj popolna izolariia v svetu. Zdi so. da jo Italiia doseto leto po svetovni vojni postala država druyo.ua, reda. Pred demisijo ür. Koroščeve vlade. l)avid'0viee\'(M s() posta.li nezadovolj- ni z vlado, katero so tako dol^o pod- pirali. Na znotraj radi te^a. kor si nii- slijo, da jib radikali politieno izkori- šeajo in da bi so inorda našla za njti bcljša situaeija (zvoza s KDK). na zu- i naj pa radi toga, ker so via da no more ! (xHoeiti za zakonski naert o razdolžo- nju kinetov in za koneeno resit(»'v affPavnega vprfisunija v Dalmaeiji. -h\- 'r: • soboto. so \ rši sc\ia I)a\ido\i''o- pr-'anskoua kluba. ki bode sklo- v ^'<üii «;!u'ui, ali u."i^ demokrati izslopijo iz vlade ali ne. Kyiln.:1li knlprfar :a loin 1029. d X<>. iHi.seihtjIe klerikahiiiH intri- etje obeli niladinskih zborox' tor pozdrav in za- Inala, dobrotnikom. Hožičnica se bo \rsil,a. to soboto (22. deeeinJmi) ob sti- »ill nopoldne v tolo\ailnici mostne os- novne sole, in so k to] prireditvi do- brotniki našo siroinašno m la dine naj- iskrenojo vabljeni. lstoeasno si dovo- liori* millet sir: Njegov Božič. Hranko j,o liodi.l po pa risk ih uliea.h. lliiiio njega so hiteli ljudje. Njib ko- rnki so hui koraki inesta. ki biti na- proj. v bodočnost. On sain je bil mod njimi, ki s<> imi ni nie mudilo. Doinov se mil ni ljubilo iti. Kaj bi na svojem stanovanju i)ocel? Sami noznanci so bili - nje.Uia. niti (»nej?a ne. ki bi pokramljal z njini po doinanV. Sm>K je iKilotaval v yostib. dolx'lib kosmih. Bloda Mvotloba obcestnib sve- tilk 11in {,(» kazala pot v najbolj z^iim- sveiw u\\ccd'iw'izn. Tako tozko nni je bilo pri sreu. Prvie jo bil broz pri.ia- t»'ljev na Bozie. Vsa bol« J<^ bila zo ujoK-ova sukn.ia. od siieffa. a snozilo jo v«lno bolj. \T bližini jo zaeul brešeeee ^lasove knvarniškoua jazza. Nohote je z»-ivil tja. vSkozi razsvetljena okna je videl. da je kararna skoraj prazna. Že je hotel vstopiti. ko ua, je neznan žonski plas oso\oril: ^Monsieur . . . !« Ozrl se je. Mons-ieur . . . dos flours . . . s'il voTJs plait ...!¦« Bil je tako nežen žonski slasek. da se jo kar namkrat prebudil i'z zamiš- ljenosti. Aflaxlo dekletee. šestnajstib ali sedmnnajistib lot. zavito v ten.ko volneno ruto mu je ponujalo sopek Hvolih cvetlic. »Samo en frank, ^ospod . . .' liU'dal je ubo^'o premraze.no dekle. j >Ali to nie ne zebo . . . ?« Da ... zoIk1 nii> . . . «. j<> od^ovorila- (lul jo, kako so ji šklopotali zobje. Nenadoma je obeutil vclifco usini- l.jenje do nje. Dotaknil so jo njeno ro- ke in ji rekel: ¦>Stopi z nienoj v kavarno. da se vsaj nialo oyrejes.« Broz besed se «a je oklonila. Prijeten val toplivpeval in.lad pevee in so na vsak skronien aplavz priklaujal skoraj do tal. Same pariške pesnii. Tudi tisto znano: \a) premier, le soul. le vrai paradis: o' est Paris . . . Narocil ie dva eaja. NjetROA'a nova spreml.irva.lka fta je zaninmJa. Mlado dekle - ko ji je pri- sodil Aosfnaqst ali sedeinnajst let, se ni zinotil . . . Njcn obraz k bil tako bled, tako zaJosten. liotUi je pustila na njem nin-o^o sledov. Time kololxirjo poil oimi. brezbarvne ustnice ... Svetli, kustra\i lasje so bili mokri i in kapljiee stopljen^a sne.ya so se sve- ' tile v u.jih. Njena labka obleka je bila ; vsa obledela. Doljaro časa je ^ledaJ. NehoU' so je njegov polled mudil na njenem lieu fiol^o. dolyo. Ona te#a ni opa/.ila. Sro- Iwvla j,o eaj žlieko za zlio'ko. kot da bo- «'<' izpiti vsako kapljico iiosoboj. Mladi poA'oc jo spot prei>eval Quand une fenuix mo re.uarde coiinuie ra ... Zdrznila se je in uprla svoje velike m'i v nje.gov obra,z. Bor vo. kaj je mi- slila sauna pri sebi. Z zaloistnim. bri- pavini glasoin gn je \praisala: Ali o-rova potein v hotel . . . ?¦• K l>osede. Obrnil s<> je k njoj in ji hotel roei nekaii grdega. žaljivoga. To- fl-'ij jo \ idol n'm\ obraz. $e bolj za- losten. še bolj otožen je bil kot preje. Njene blede, izz(4e ustnice so drhtele in njono oei so ga zrle. proscve odpu- soa n,ja: »so eel'o noeoj, na svoti \ceor. so bo- eeš i)rodaja|ti . . . ?« Oprastite . . . mdsRla sem ... da ... zolite vi to ... Laena sem . . . sarno d^a sopka. semi proda'ln danos . . . nibee ni hotel kupiti rož . . .« >Zakaj ne gres doui Ali nimaš doma?« »Imela sem ga. da . . . sedaj ni voe d'oui . . .« In pcnedala mu je /igodbo: Parizanka jo bila. OOo jo je proto- l.vil. mati so ni dasli brigala zanjo. Zato je. u^la od doma. Bila je. prodajal- fca v veliki rwodni trgcn'ini. Nekoc je šla na pies, kjer so jo opijanili. Po- tom ni vedela, kaj so jo zgodilo z njo. Zibuida.l se jo solo zjutra.j v sobi neke- ga zako'tnega hotel a. Tudi dva mioska sta bila v isti sobi. In pot em? Zaeela je !«adati vedno globlje. — Izgubila .je sluzbo. potem j<> šla na ulico. proda- jala rože in sebe . . . /^alostna je bMa ta povesl. Ko je koneala. je videl Branko v nienih oeeh dvo veliki solzi. Pcklieal jo natakarja. m uatm-il veeer.j-0 zanjo. Jedla je z veliko slastjo. Ko jo pojedla, se mu je zahvalila z nežniin pouUdo'iii hvaiieznosti. NoilatKma jo \sl;il;i in liolfla oK.je stanujes?.' Tu v bližini pri neki stari MMiski. Tsmilila so me j«> in. me vzela zastoiiij na stanovanje. Tudi njeinu so ni ve«j Ijtibilo ostati \ kavarni. Sto])il je k blagajni in pla- eal. Sp<4 se ga je ofcleni-Ia in &1a sti počasi po blatnih ulieab. Mimogrode je kupil v trgovini nekaj peeiva in slašeie. Da boš vsaj vodela. da jo no<-oj sve- ti večor -. ji jo lokel in ji izroeil za vitek. Pied staro. nizko hišo sta se usta- vila. Tu stanujem ... «, je rekia tiKo. Bog ve, ali bo šla res domov«, je mislil I3ranko sain pri sebi. Stran 2. »NOVA DOB A« .S - ¦¦ M 2 limo one, ki so oibljubili darove za na- šo božienico prav vljudno prositi, da. izvolijo to blago kimalu dostaviti v pi- sarno meatne dekliške osnovne sole. Prav tako proshmo ceiiijene gospe, ki so obljubile kolače oziroma drugo pe- eivo, da pošljejo vse v soboto dopol- dne v prej označeno šolsko pisarno, ( kjer so porazdeli blav. Pri tej priliki nain jc prijetna dolžnast, da se zaihvalinio sv. Miklavzu, ki nas jie s tako lepi.ni in pol- noštevilnim spromstvom obi-ska 1 ter vsakemu posebej lastnoroeno izroeil določeno darilce. Po koneani obdarit- vi se je spominj-al sv. Miklavž ludi društva, katereniiu je podaril znesek j)o 100 Din. Obenern se zahvalimo go- spod.u Kokošineku, Gol-abu in Gaimsu za razno brezplačno delo in sodelova- nje, kakor tudi Sakolskemu društvu za brezplačni od»stap dvorane. Da pa je obdaritev tako sijajno uspela, gre predvsem za.livaila vsein tistim dobrot- nikom, ki so na kakoršenkoli način pripoinogli pri to'mboli in rariliki se je inforiiniral pri voditdijiih KDK o njih'ovih političnih nazorib. 01) teij priliki so so r.azsiri.lt» fantastične vesti o njegovem posredo- vanju v Beogradu, ki so nemogoče že radi tega, ker se Kennard kot poslanik n>e move in ne sm-e vtikati v naše n.o- tranje razanere. d Umrli so v javni bolnici 18. decem- bia Janez Ga.luf, i)osestnik z Vrlna pri Šmarju, star 63 let, 19. deoenibra pa 12-letni Anton Vob, sin delavca ix Ce- lja. — Due 19. dec. jeci, so klicaiLe na poinioc, na kar so jih pa,zniki spravili v bolniš- nic'o, kjer pa so že vse tri izven nevar- nosti. d Odbor plesnilt raj nndiiranlov na drkavni realni (limnaziji v Celju vljudno niaznanja oonjeneniiU oibčin- stvu, da se vrši zaiključni plesni ven- cok liiopreklicno 26. jaiiiuairja 1929 v vseh pi'Ovstorili NaTodnega ilonia v Ce- lju. Proslimo'vsa društva, da se na to priieditcv oziräjio in naj na ta dan ne prirejaijo drugih priroditev. d Winsln sejm v Ivanjkovcilt. V ta- rek, 18. t. m, je prired.ila vinarskn za- clrng-a: •¦¦•.Jcru/^lniirn i' •• v ]>v- l'ü'lüWl L'ja jM'lc;; |\ ;ilijkir\ ,sk. , dvora vinski sej/m. Ob otvoritvi, ki jo je izvršil ptujski okrajni g.lavar g. dr. Vončina, se je zelo umestno povdair- jalo, da ra^io ta sejm dokazuje, kako usodne posledice ima i^rezgodnjia tr- gatev za kvaliteto dotičniega letniika. Na sejim« je ra^staivilo nad 200 vino- gradnikov svoija vina, večinoma nova. Bilo je ninogo doba'ega, a'romaticnega in, kakor se pravi, polnega blaga, za katerega so tudi kazali kupci veliko zanimianja. Med kupci so bili vetiino- ima Kranjci, nadaJje Hrvati in celo Dumajčani. Gene so se gibalo lned 4 in pol do 6 in pol dinarja za lahko na- Slabi zobje brZ'!J° Uaj'CI—Ob^,a,z- N°PriJeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vnoraho niiziio roibo. boljsa vina so stala od 7 do 8 Din. siisale pa so se tudi cene od 9—10 in pol dinarja za izbrama vina, za kar pa ni bilo kupcev. Zanimivo je tudi., da so kupci splošno liovdarjali ogromma cia.vcna in taksna breiucna gu'stilnioarjev, ki po ne])oitreibnein po- dražujejo vino v gostil-nah, pritiskajo pa na kupne cene pri kmiotih. Raasta- va je bilai zelo lepo in prakticno ure- jiona in je dekula, priroditeljiici vso oast. d Sttvinjska podružnica S. P. D. v Celju ra.zpisuje za Celjsko kočo inesto oskrbnika. Nastop 1. aprila 1929. — Pound be na naslov podružnice. 1140 d Smučarski tečaj na Pohorju. Zkii- ski sporti so zavzeli v zadnjih letih ve- li-k obseg, zkisti j)a se obeta nagii raz- voj sinučarstvu, ki se je izredno liitro udomiacilo. Letos je JZSS raizvil intetn- zivno pi'O'pagando in razpisal vrsto tekinovanj in tečajeAr. Ra^en tečaijev v K.najijski gori in Mai'strani bo 8avez prirediil tudi d^'a tecaija n;nlJoliarju: od- 23. deceinbra do 2. ja'nuarja za začet- nikio ])ri Mariborski koči in za smiu- čarje, ki se žele i,zi>apoilniti na Klop- 11.0111 Mini, ki pricneta in kcnčata ka- kor savezni. Zaiiiiinanjie za zim.sike sporte v Mariboru in okolici je res ve- liko, p'orast stevila smucairjev pa je to- lik, da so zim«kosportne orgainizacije priirravile kar štiri tečaje. — Trenut- no snežnio prilike na Poborju niso naj- idealnej'se. vendair je upati, da bo do Božiča sneg p'onovno zapadel in omo- goči-1 nem'oteno izvedbo napovedanih tečajev in priredittn-. d Z nozent v srce. Stupan Anton, 33- letni kmet iz Seviča, občina Žabjak pri l^aporju se je podal pdopr-avkih \' vas C^ig-once-pri Slcvenski Bistrici. V dru- tihi, k.j«r .jo .stn^äa teWo novo vino v polckili, j.e jji'islo do pi'er-ckanja, kakor siköro vedno, kadaa* stopi ailkoliol v gla- xo. Iz besedie so prišli faintje do dejaing. Zacelo se ej ])reriva;nje, med katerim je potognil eden nož in zabodel mladega knwta Antona Stupana blizu srca, Te- les onsko l^oizviaaii i'esilni oddelek iz Ma- ri bora je težkegai ranjeni'a odpeljail v niariborsko bolnico. d Malo bojno ioro so uprizorili kniečki fantje v potek ponoči prod C\&- lanov-o gofitilno v Sloivenji vasi pri Ptuj'U. Za orozjie tokrat niso služile sani'O planke, koli, ročice in podobno, teniveč tudi i'Ovol'verji. Rozultat za ta- ko veliko prireditev ni bil ]ioseben: bi- lo je sa'ino troje težje ran.ienili. ubit pa ni bil nibce. dNovost za Celje. Tvrdka VaJentin Hladin je svojo tr.govino v<.PreSernovi iiilici 14 poleg iMarijine cerkve preure- dila po velejiK'stnem nacinu. Več v ogiasnein delu. V večernih urali se vr- ši pred imenovano trffovino radio-kon- cert. d Prontocija. V soboto, 22. t. in. pro- lnovira na zagrebski univerzi za dok- torja vsega zdravilstva g. Ivan Kau- kler iz Ptuja, agilni clan akad. dru- Stva »Triglav« v Zagirebu. Castitamo! d Dijaški kultinji v Celju jo darova- la gospodi,cii;a Betka Zupanok, učite- Ijica na mestni dekl. šoli, 100 Din na;- niesto cvetja na grob blaig.opokojiiie go- spe Neže Levstiikove. Ravno taiko je dai-oval g. Milo« Lewstik 100 Din v spomin svojo ])okojne gospe in g. J. Jagcdic 100 Din inesto voiu-a pokojni gos pe Levstikovi. Poiožrrico smo priložili današnji štovilki ijs pro- simo ceirj. naročnike, da se jih pridno poslužijo- Obenem prosimo tudi vse zamudniko, da nam uakaižejo zaostalo na- rocnino. d ZaDijasko knhinjo v Celju pri redi gostilnicar v Narodnein domu kot vsa- ke leto dne 19. ianua.rja doinačo vese- mhr------ d Savinjxka i>odru~nica SPD v Ce- lju naniiürava prirediti po božič-nih pruzniki.li smuvški tečaj in sicer teore- tičnega in praktičnega pod pogojem, da se prijavi dovoli udeležencev. Pri- ,}:i.ve s]>rejenia g. FiJip Vrtovec. d Odlikovan je bil z redom sv. Save 5. l'.azr. nadzornik policijskib agontov x Celju g. Ivan Dondjivic. d Posktisen saniowor. Pri farm cer- kvi v Colju je skocila iz prvega nad- stroi)ja 47-letna Marija Czerny in se je lažje poskodovala. Czernv so bavi s pletenjem in ročniini deli, kar ji pa malo ne.se in je vzrok poskušenega sa- liKOmora najbrze beda. Segel je v žep in jl dal so trideset frankov. »Ali mi. obljubiš, da nocoj ne bos šla vec na ulicoi?« »Ne bom šla . . .«, je zasepetala. Nato je odklenila težka vraia in iz- ginila v temmi vezi---------------¦------- ¦ Branko jo še nekad oasa stal pred liišo, kot da je pozahi.1, da je njegovo stanovanje daloč odtod v Quartier La- itnu. Šele snožinke, ki so so topile na njegovem vročem lieu, so ga prebudile iz razmišljanja. do 31^ Din. R*vno taldno veliktns^a hbira v C < • v IJ i Vi in polfevljih za eo- ^p..d- v b'ks in Sevro v ceni 170 do 360 Din, kakor tud raznih sportnih fevljt-v, opank in sandal. — Ogle'tc si i/.ložbo in ogromno .'.aloj>o. Nakup neprisiljcn. Oče Kondelik id žeoin l/ejuara Češki spisal Ignät Herrmann. 1 ^ Z avtorjevim dovoljenjem ])oslovenil Stanko Svetina. »Slišite,.niladeniič, tukaj-le hi se mo- gla malo naijesti. Kdo ve, kedaj pri- demo h kaki jedi in takili klobasic zu- naj ne dobimo.« Vej^vara je boječe glodal na uro, vendar si ni upal ugovarjati. Bajse je sedel, da je kar najhitreje povečerjal in goltal gorke klobasice, da si je sko- ro usta oparil. Mojstru Kondeliku niso zadostovalo tri. Naročil si je še dve in poi)rosil za steklenico vina. Vejvara je neslrpljivo ])restopal na pragu prodajalne, kor ga je Kondelikovo obotavljanje na- polnil'o s straibom, da zamudita. Ta strah jo bil docela opravicen in se je tudi kot takega izkazal — žalibog. Ko je prišel Kondelik iz prodajalne, se jo spomoiil, da bi.morale biti pravzaprav dve steklenici vina in vrnil se je v ])r-oda.ialno. Predno so prinesli drugo steklenico iz kleti, jo zopet poleklo no- kaj časa. Pa se je so vstavil približmo v troh trafikali zaradi smodk, spomnil se je, da ne bo škodilo, ako si preskrbi za pot lojovo svečo, pri prodajalki nitij si je kupil za vsak slueaj prejo, nit in sivanko — in ko sta slednjic junaka vstopila na smicbovski kolodvor, so se oglasili na poronu poslednjič trije udarci na zvon, slabo prerokujoče l)iskanje lokomotive in nekolikratno težko puhanje pairnoga stroja. Brez listkov, v najvecji naglici sta liitela skozi čakailnico na per on — vlak se je začel pomikati in kakor v po- smeh našima pozninia junakoma je ma-halo okoli trideset bratov sokolov s oepicami in z robci iz oken vozov. »Vstavit!« je zakrical mojster Kon- delik. -Vstnvit! M'idva tudi greva!« JJucen smeh bratov iz vlaka mu je bil odgovor. Vejvara je ves potrt gle- dal za odhajajocim vlakoin. »Morale iti peš!« je zaplical nekdo iz iioslednjega voza. Pripojdte se k pcišcem!« In vlak je že drčal cez poslodnje kolodvorske ovinke in Intel proti Huh- Ijem. Vojvara je gledal za n.jim kakor obsojenec zia ladjo, ki ga je pri pel ja la. na pust otok. Kondelik je jezno^ gle- dal smellljajoče se železniške uslužben- ce. Slednjič si» je obrnil k Vejvaru in rol:(!: To se vann je posrečilo, brat Vej- vara!« »Dovolite, j)rosim, gospod . . .«. so je skušal Vejvara branifi. »No, da — to so vain je posrečilo!« je ponovil mojister in je čmerno gledal. »In kajsedaj?« .„ ... ,. , , Vejvara je poglclal miojstra.* QCtiii Aimirajoco košutn in je odgovoril po- trto: »Ničesar drugega, no ostane. kot da greva peš. Upam, da najdeva oddelek öete, ki je šla ])es in se k nji pridru- živa . . .« »Jaz že vidim, kako so pridnizu.jo- va.!« je mrmral Kondelik. »Saj> ne ve- va, kod gred'o in oe so si)loh že na potii . . .« »(Jlotovo, gospod, ti so šli že pred eno uro, kakor je bilo naznanjeno. Ko bi ])oi)oln,oma zanesljivo vedela za smer, kod so ŠK, miogla bi jih lahko dobiti, ziv.kaj¦ gotovo si kje med potjo od-po- cinejo.« »Ko bi vedela, ko bi!« Je po.navl.ial Kondelik cmerno ''-* Vojvaroin. »To .ie ravno, ko ne veva. Ja.z bi so na.irajsi vrnil domov.« »Kakor želi-te, prosnn«. se je vdal Vejvara, Čeprav mislim, da bi . . .« tTmolknil je. Ni vedpl, kaj bi nasvo- toval. Ali ziuito pot na K.ivlov Tyn?« je vprašal Kondelik, ko se je naglo od- lonl. "0. i)rosim, goispod«, je odgovoril Vejvara kakor od smrti vzbujen. »Tma.va mape — ne inioreva se mtotiti!« »Toirej ne stojva tuknj in .po'jdiva!« je zaklical Kondelik. Jezno je pogledal na biahljaj.oee so železniške delavce, bitel je skoizi čakal- 'nieo. da mu je Vejv.ara komaj sledil in /.a trenutek sta bila na ulioi. Mojster jo olxstal in so obrnil k Vejvaru: »Tn .spfla-j. govorite, Vejvai'a! Kam greva,.da ne i>ova zašla, Pnto.ornile nia- po!« • »0^, teh imam dosti« je segel Vejva- ra za ]">as, »ajnpak seda.j jih ne potre- bujova. Do ITuliel najdeva brez mape, oiev 142 »NOVA DOB A« Stran 3. d Visoka starost. Msgr. Tamo Zupan praznuje danas svoj 90. rojstni dan. K teniu redkemu juhilo.jii inn častita go- tovo oela Sloven ija! d Za ('(tstneya obcana je imeiiovala občina Kapole pri Brežicah tamkajš- i njega dolgoletnega nadučitelja g. Josi- | pa Peenika. G. TVc-nik je bival in dolo- val v Kapelah poln hi 32 M. d Inter cenvije in zahtere . . . Želeiz- niško ininistrstvo je zgradilo drugi tir na progi Bebgrad—Novska z rednimi prörai'iinskimi sredstvi. ki so pa bila nainenjena za — delavske mezde, pla- ce dnevničarjev itd. Za te reveže se- daj konec Ijuta, nixlienarja, oes* da »ne- im kredita«. Sasrio v Sloveniji je dolž- na železnica delavoem skoraj di\set milijonov dinarjev . . . Sedaj »inter- venira« gluts am »Slovenoa« posl. Ze- bot po Beogradu, torej režimski po- slanec pri lastnein režimu. ki je denar za delavee porabil v druge svrhe. Ra- zume se, da so take »intervencije« le I>esek v oei. Pri na.s pač notaia stvar no more biti v redu! d Vojni invaUdi! Ustanoviti se na- merava nova nuiloprodaja tobaka v Žalcu št. 29. Eventuelni prosilci, za- ščiteni z inv. zakonom, na.i se v svrho nadalnjih infoiacij zglatsijo v pisar- ni Krajevnega oil bora IT. V. I. v Oe~ ]ju (Invalidski dom) na.ikasiw-^ ,ln :1O. deeombra 1. 1. d Iz Sv. Jurija <>h ./. z. ^ukoihko društvo pri rod i tudi lotos svoj oibica- jen Silvestrov vcrer, tokivtt pri bratu Cizlju. Mnogi poizkusi, da bi postaio našo SokoJsko društvo nekako infcer- nacijonalno zavetiščo Ijudi, ki po so- koiskih naoelih ne niorejo biti clani te družine, so se izja.lo.vili. iProprieani pa smo, da bo ravno radi tega, ker bo odsoten marsikdo, prišlo vse. kar čuti sokoksko, da se bodo zbrali vsi sokol.sk i, bcrci, ki žele v odkriti družbi, v brait- skem razpoloženju zakljuoiti staro k>- to in pozdraviti novo. d Iz Sv. Jurija ob J. z. Osebni pro- met na tukajšuji železnuški postaji je zolo živahion. Posebno zjutraj je na postaji vse polno ljnidi. ki se poljcjo v CeJje bodisi po ofpravkib, a:li pa da nei- sejo razne prideJke na eeljski trg. Med njiiiii je mnogo mLadine: dija.štva, ki bodi v celj.ske »oU> in pa raznih po- mwnikov tor \ oeljwkik ptxljei.p ¦ nica pa je Uuko majlniut. da zjuUwj {>o- gosto ni v iijc-i prostora 7/d, vse potni- ke. Vrhu x&e&a. pa so še vrata vzida- mx na oi»eh nasprotnib si stena.li, tako da je stalni propib. llazuniliivo je to- jej, ce prihajajo Šentjurčani v ziiTL- sbem času se le nekaj minut pred pri- lLodom vlaka na Dostajo. Ne niarajo se nalezti preihlada. A vlaki pa imajo vsled tega zaniude. Pred oseindesetimi leti je bila šentjurska postaja niore- biti na višku {^lanjili zahtev, a da- nasnjim razmerani nikaikor ne ustre- za več. Pri Mono 200—3(X) oseb gre da- nit\s diieivno skozi postajo. Potniška blagajina vrže železniški upravi težke tisorake. Potniki pa tudi ne niarajo na. postaji prezebati. Pozivamo vse pri- zadete cinitelje, da storijo -vse za do- | M'.'o r,r//¦. Jurija oh J. ž. Klektrika, j ki jo ba.jo dobi Sv. Juri] ob J. ž. že v j iiajkiujsein oasu, silno razburja du- j bove. Kot vedno ob eiiakih prilikah, ' so nekaiteri polni naxdusenja, med tern ko drugi elektriko kratkonialo odkla- njajo. Slisi se colo, da se pobirajo pod- pisi proti. Yso to nepotrobno razbur- jenje bi pač bilo izostalo, če bi bil šent- juTski bbc'ins-ki odbor tržane-da\ko- piaoevak'o in druge interesente vsaj nokoliko informiral o celi zadevi. Ta- ko ti pa, razen dveh. tiieh izvoljencev, danos Sentjurčani ne vodo ni Cesar, ne poznajo poigodbe s FaJo. ne vedo, ka- j ko si zitniiislj-a občina sploh započeti to j podjdje. kdo bo posodil potreben ka>- ! pital in pod kaksnimi |)ogoji itd. Ta- ko jio občina napravila vtiliko po- greško. Ne sinemo se torej Ouditi, oe se danos nekiatori ugledni Šentjurrani, ki so v principu seveda »a elektriko, profivijo olektrifikaciji oz. načinu, ka- ko se niisli izvesti. Da bi se nesoglasje odstranilo, bi bilo potrebno. da oni got- spodje, ki so blli od občine pooblašoei- ni voditi poig^jania, delati nacrte in podobno, tocno obvestijo jaivnost o ce- totncm stanju. Le na ta način se jib bo pridoJjilo za podj'otje. d Vbožna spričecala. Ker so steje sofdaij davek na delavske .zasluzke med direktne daivke in ne more dobiti nik- do, kdoa1 pkča več ko 10 Din direktno- gadavka, ubožriiega spriwvala, se jih odslej delavci ne bodo mogli več por- služevaiti. 8 tean bodo udarjeni oni, ki imajo vec- za sola godnih otrok, se boJj ; pa oni, ki so prisiljoni zči kako stvar j tožiti, kor ne bodo iirnoli denarja zii ; koleke. Vidi se, da kilerikaM nimajo sroa za siromasne sloje naroda. d Niti za kurjavo sodUč ni denarja. Mariborsko okrožno sodi.šče tudi več ob niodeliah, p'ondelijkih in torkih ne ur,aduje, kor ni denarja za kurjavo. In he pri toll kolosalnih sodnijskih taksah! d 0 solmvski ovcjereji se pn nas /,ntin\enit,i ; • i • ¦ ¦ i' jduXRt" od j i .¦ > 'i \ Kvrupi (gilej tozadevno zanimivo brošuro vscuč. prof. dr. Alberta Ogriz- ka v Zagrebu). V časopisiu se tudi dosluj ni nic i)oročalo o zaniniivi raiz- stavi in premiranju solčavskib ovac na Ljubnoni. Kazstavo je onioigot'ilo polje- deLsko ministrstvo s podporo po 6(K)0 dinarjev, irianjso vsoto, mislim, da 5(X) dinarjev, pa je daroval tudi okrajni zastop. J^'ignanili je bilo 207 ovao in ovnov in 42 mladičev in to predvsein iz Solčave, öeprav so inueli nekateri po- sestniki po sedem ur daJec. med njimi starosta tamoišnjih živinorejcov g. Rok lvksmemsek. Uibkstni odbor je odkupil okiog 30 ovnov za razne kraje-v ob- lasti. Ovce so se premovale z oizirom n,a kakovast volne, pasemsko cistoto in rast. Jasno se je videla velika razlika med ovcami iz Solčave in 'oniml iz ilrugib Jcrajev, poseibno gliede kaiko- vosti volne. Geprav so začele ovce v zadnjib letib štmiilcno paidati, veaidar ostono ovčjeroja še vodno ena najren- tabiJnejsib panog gospodarstva v tell krajih, Treba bo pa misliti. da se vsa- ko leto organizirajo plemenski ovcji sejnii v svrho lažjega nakui)a in us- pesnejse prodaje v druge kraje. S tern bi bilo vsoiiL kupoom in drugim inte- resentoim oinogctcono, v kratkein času ! brez vdikib stroskov nabaviti ovce in !:i ne bilo treba ivskati ovac pri posa- meznih p'osestnikih. d Sofertiki izpiti zu motorikliste. - -Motoklub GeJ'je« oi)ozarja vse moto- j ci'kliste na izvrsilno uredbo velikih žu- j |Mi;no\' mariborsko in ljubljan.ske ob- j lastj o dapušoan.ju motornih vozil in j softTJev, ki sta jo izdala v smislu min. J narcdbe z due 28. aprila 1910, drž. j zak. stev. 81 in in in. naredJjie z due 31. maja 1918, drž. zak. štev. 188, po ka- teri mora vsak lastnik eno- ali dvo- slednegia motornega vazila položiti šo- ferski izpit. V smislu te izvršilne ured- bo moi'ajo sedaj vsi tisti jnotocikJisti, lastniki enoslodnili midtornib vozil, ki do sedaj niso imeli šoferskega izpitn. ])oložiti ta izpit naikaisneje do konca 1. 1929. O'proKceni šoferskega izpita so sa'nuo lastniki cMiaslednih motornih vo^- zil do 170 (.Mil3 cilindersike vsebine. Na- vodila za rolagan.je šoferskega. izpita dobi jo interesenti pri »Motoklubu v Olju«. Toliko vsem prizadetim v ved- . nnst in vavnanje. d Schubertove prosiuve na Koroš- kem. »Koroski Slovenec« por oca, da je obhajalo te dni uciteljsko društvo za Zgrnjo Podjuno svojo šestdesetletnico, zdiužono s Schulx>rtmro prosla.vo. Na tej prireditvi so udeleženci protestira- li proti — temu, da sta na slovenskem Koroskein sploh še nastavljena dva slcvonska ucitelja (ki sta iwi, nota bo- ne, domaniii') . . . To so iviiTfnnw nro- ! slavo! d JU(J<>.>i/i f rhxfiuil I'tjc (' i~>t'i- co v nevarnoftti? Knknr pororVijo iz m;\ . . ¦¦ , • ;¦•-,..,!¦, ¦ , ;. U , :; le- Va od viade zvivšanje uvozne car ine od 15 na 60 sviearskih frankov za 100 kg in signiranje uvoženih jajc po njihovi provenijenci, cos da ne gre, da bi se v Svici ])rodajala meinjvredna »balkan- ska jajca« kot domaca ali prvovrstna nordijska. Ni sicer verjetno, da bi ta švioarska perutninarska organizacija takoj prodrla s svojiin.i zahtevami, pa- ziti pa se bode nioralo lianj, zla.sti ker naš izvoz jajc v Švico itaik pada (naj- več \rsled tega, ker se pošiJjajo tja tudi malovredna in uimazana hr vat ska in srbska jajca). HMH&/ac11 ¦ \ija\apiii *^P^7O1/y o 11 ^toO la IJ U jfctepbmagajo Šigurno PPttSesjeve ^)rsne karamele V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. (i i/ii'i„<>, tire davčneaa okrajtiega oblastva-v Celju. Hišni posestniki se opozarjajo, da traja rok za vlaganje prijav dohodka od zgradb za odmero zgradairine za leto 1929 od 15. decem- bra 1928 do vključno 15. januarja 1929. Prijaviti je koismato najemnino v ceLoletneni iznosu po stanju z due 1. deeombra 1928 odnosno letno na- jenino vrednast stanovanja in drugih prostorov, ki jih vporablja. lastnik sam ali niso oddani v najeim. Vzorci prijav se dobe [>ri davčnem uradu v Celju, odnosno pri obcinskih uradih po 1 di- nar koinad. Prijave je vlagati pri davenem okr. oblastvu v Gelju, vložijo se pa lahko tudi pri pristojnem občin- skem ali daivciiern uradu. Kdor ne vlo- ži prijave v dolocoii€vm roku all naj- več 15-dnevnega prekoračenja zadost- no ne opravici, placa 3% osnovnega davka kot kazen, kdor bi pa navzlic posebnomu pismenomu pozivu ne vlo- žil prijave v nadaljnem roku 8 dni, placa 10% osnovnega davka kot ka- zen. Nerosnične prijave in zatajbe se kaiznujejo po čl. 142 zakona o nepo^ srednih davkih. d Vmrl je v Dobrni pri Celju župnik Karl Arlič. v starosti 37 let. Bil je ko- rnaj dol>m poMniim lotn žiiT)nik na Do- brni. (I. Dntyt ur an proui ßeoqrad—Ato-ü- ftka je bil v soboto izročen prometu. Na progi Beograd—Brod bodo "vozili po drugeni tiru že vsi vlaki, na progi Brod—Novska (86 km) pa zaenkrat samo tovorni vlaki. Proga. Boograd—¦ Novska je dolga 303 km. -«Položitev g njiju korakal se nekdo tretji, nekaj ne- vidnoga, kar se jinna je pridružilo na kolotlvoru, ne, nekaj kakor Usoda, ki jima pripravlja nadaljne skušnje. Vej- I vara se je trudil, da bi zapod.il to ne- | prijetno predstavo, toda trudil se je i zastonj. Ni se mogel otresti misli, da ; se prigodi nekaj neliubega. 0 zase se ni bal — kaj, on se ni zmenil za ne- priliko; ampak gospod Kondelik! Sa- mo, da bi se temu ničesar ne zgodilo! Nedeljsko solnce se je dvignilo vese- lo nad pokrajino in je grelo takoj zju- traj. Kazalo je, da bode soparen polet- ni dan, ki bo veljal mmogo potu. Pri- bližno ob sednni uri sta se približevali Karlovemu Tynu z dveh strani sokol- ski četi. Ena je prihajala od Trebonja, druga od Morin, Bili sta enako odda- Ijeni od Karlovoga Tyna in ste se bli- za'li z enako hitrastjo. Videti je bilo, da so bili pohodi dobro preracunjeni. So- koli so se dobro naspali — vsaka ceta drug.je — in korakali so sedaj čilo in vosolo k starodavneniu, zgodovinskemiu gradu 'Kaiiovemu. Približno čez pol ure sta se četi sesli pod Karlovim Ty- nom, v dveh gostilnah na vrtu se je razvilo živJjenje. Tukaj je bil naroeen zajutrek in laeni potniki niso mogli dočakati pokrepčila. Vo o«mi uri je prisel iz Praige prvi vlak z izletniki, in med prvimi, ki so izstopili, je bila gospa Kondelikova z gospieo Pepico. Hiteli sta v Budnan in sta stopili v prvi vrt. kjer so se rde- čile sokolske srajee. Bili ste prepriča- ni, da prkleti vkup z gospodom Kon- delikom in z Vejvaro in bili ste rado- vedni, kako je zadovoljil očeta »tajni izlet«. AmpaJk tu ni bilo niti Kondelika ni- ti Vejvara. Gospa je preigledala oprez- no vse mize, zopet in zopet — nie ni pomagalo — nasla ni niobenega. Na svoje vprašanje je dobila odgo- j vor, da sodi tudi v drugi gostilni četa sokolov. Dam ista torej hiteli tja, pa i tudi tukaj nista, našli, kar sta iskali. Vprasevaili st«, sokole, toda Kondelika ni nikdo p'oznal — saj je bil popolno- Mia nov clan. Povpra.sa.li sta po Vej- varu — in na^enkrat jo od,govorilo pet, ¦!«!<' da si ogledajo grad. Ura jc mnuia zu uro, prisel je čas obeda, nikdo ni prisel. Gospa Kondeli- kova je narocila obed za stiri osebe, ker je trdno upala, da pride med tern KondeJik z Vejvaro v Budnan — za- Ktonj. Sedaj je sedela pri juhi sama s Pepico in je jedla brez gladu, brez te- ka..Pepici .je kanila solza v vsako žli- t'o, ki jo je nesla k ustom. Strac 4 NOVA DOB A- Stev. 142 Mestno gledališče. 11 c /> v r / <> a r : Track. 2fj. docoinhra ob 20.: »Oblahi*. (iostovan.je ma riborskega Na rod no- üa gledališča. Reumatizem, ;::iIV,; v giht, išijas zdiavi najuspesnejšc Rheusa- nal pasta. Dobiva se v vscli lekarnah. Proivaja lekaitia ARKO, Zagreb llica br. 12. (I Lot'ci iu Sr. Neza. .Hazvon kake- ga nedoljskega lovca pozna.io sicor go- tovo vsi lovci dan sv. Neže. Ta daituiu jdni je poznan zato, ker .so zc dosetlet.ja, vrse v Ljublja.'ii Jia prvi pondoljok jx» sv. Ne.ži kozni sejnii. Za Oivja ¦ koža«. zbira kozle vsob vrst divjib živali. jili sortii'a in po\abi ilo- niače in tu.i«' knpce na dražbo in na- "kii|.i ko/.. 1'ii toll akci.jiab so so lovci prepi icali ze ponovno, da sc tn in na ta naoin dnsozejo na.ibo-l.jse rrnc, Zalo na.i tndi Irtos 11ikdo in.1 /aniudi prilik-e. ki inn jo nosebiriio nudita Ljnbl.ja.nski velosejin in Lovska zadru- ga v Ljubljani. I'osilja.ito koze Div- ji koži' na L.jiibl.janski volosoj-eni in s posebni-m pisujioin razpredelbo. Lo- tos pa do s\\ Neza. i'avno na ponedel jok in so vrsi ta sojoiri loroj na dan 21. januarja IU20. Ko/.c so spre.jema.jo v.so do toy a due (spoldno. (liinprejo pa jib pošljolo. loin boljo wstrozote Div- ji kozi<'. d Crcljc r .ziii'i. X mostno osnovno .solo jo piinosol v soboto kot nenava- den pozdrarv starko zime uoo.nec Av- ?ust Dobonjak i-aziui cNctjo, kot jiafj'O- <\(>\(<. Irobontioo in dr. rl I'ldlaranje. Y n.o;doljo popoldno jt1 ])i'oda\vil napi'odncinu dija.štvu j)i.sa- tolj dr. Anton Novaoan o temi >S\o- voiK'i v .1 uyoxla\\ii in s\c(o\na polili- ka <,. d Stsuxe-H mnor r '/(lyrelm. V so- boto jKinooi jo bil na »Sof'ijinoin ])otu v Zagi'ebu izvršon strašon iMiior, za katPi'^ga, so ni poja.snila. Voeraj zju- tra.i so našli lain v niliaki krvi s popol- nonia lazine.sarjeao slavo 42-letnoga šofeija Vlaiditmira, Matovica, V smrl- noin boju Ma(ovi(; onxidno ni mogel klioati n a pomoo. pac pa jo z i'oka mi izgrebel pod seboj celo jam.o. Kraj. k|er je bil -izvršen nmor j^ zelo .Siiano- ten in lezi ladi pornanjkljivo nliono razsvptLKivc v j)opolni tomi. Kdo jo prav za pva\ ninorjeni, policija dasloj ni niiogla ugn-.toviti. line so ugotovili na podlagi noke dopLsnice, ki so jo našli pri njoin. V.si di'iigi dokuinonti manjkajo. d KoJo J(((josloc. sexier c< Vojnikn ie 1. dec pra.znovalo z dobro obiskano ca.ia.nko desetletnieo TTjedinjcnja. Za "Rožioiiioo obdari Ki. doc. ob IT), uri v Naenkrat, ravno ko je prišlo na mi- zo moso. j« na«tal doli na oewti nekak šuiii. Od ravno nasprotne strani. od- koder so prišli zjutra.i sokoli, so pri- droale lojti'iiice in skozi njib preen ice ste sesvetili dve rdeči srajci. Marodi!« je zaklical nokdo na vrtu in gos]ia Kondelikova je spustila vili- f-e. hi tola iz vrta na. (.'esto in je klicaJa.: Kondolik! Gospod Vejvara!« Da. bila sta Kondelik in Vejvara. Voz so je vstavil i)red vrtoni. Vejvara je hitro skočil doli - ni bil torej >imi- rod«. Aimpak kakšen je bil mojvster Kondolik! Komaj je zlezel z voza in ko se je postavil, je stal ves skrivljen, ka- kor bi ga s križa snel. Bos je bil prav- zaprav. v niodrih nogavicah — gospa. Kondelikova je takoj spo/jiiala, da so to tuje — a na rami sta niu bingljala dva para eevljev. Eni so bili njegovi lastni, drngi so bili težki kniecki cev- l.ji. blapoovski, ogromni s ])odkovani- mi podplati, s ]iodkvami na peta.h, z, neštevilniniii krpami in na vrliu so bili kakor želvin cxk.lep. (iospod Kondelik nit-i zinil ni in je pomignil ženi, da bi ga. pelijala k niizi in htodil je za njo kakor po jajcih. Vej- vara je placal \oziiika. voz se jo obrnil in zopet oddi'cal. oclkoder jo bil pri.šel. »Kaj se je zgodilo, Kondelik. za b'oz- jo votljo, prosim te, |tovej rni!< ga. je vprašala gospa polglasno. »Nioesar ne, prosi, molči in jej!« je odgovoril Kondelik s hripavini giar- som, »in inieaii tudi dajte kaj. Od lako- te bom umrl!< -(ozična - StvUla ZA PLES ZA ULICO v črni all slvl barvi, francoska črnl s peto ii usnja, Is« rjavl peta, 1st! Iz laka Din 215 — Din 215 — SNEŽNI ČEVUI ČEVLJ1 za DOM PRODAJALNE : Celje, Aleksandrova ul. 1. Maribor, Oospoika ulica 17. VlUj, Slovenskl ir«, „Petovia" ))osojil.nieni dvorani 00 otrok asnovne in mešoanske sole z obleko in pecivoin in vse potrebne reveže z moko za praz- niko. Da i<.> moftooo olxki-T'ovaiiio v toli- ki men', je v prvi vrsli /.as!u'j,i |»iiil- nega odbora in požrtvovalniii < 1 * j11::- cinov, ki so drage voljo \!(Iim- pri- pravljoni |)iis| k-a a t i v drnšlvi-iin bla- gajno. d I'ri poMi v Zrečah nil Koujicah je sedaj otvorjena bi'zojavna. in telo- fonska služba. d Ekspozilxru jarne hoi:?? clelu r Celjti naznanja, da se i.šče za pomor- ski arzenal v Tivtu 1. tri lnehaniko za t'ina. dela, 3 zelezostrngaTJe. 2 niiziai- ja, 1 kleparja, 3 kljnčavničarje, 1 elok- tromebanika, 2 koXlarjia, 2 risarja.; 2. za Split: 1 strojnika oz. kurjaoa za peei »Dietsch« in >(landlot«. 1 poslo- vodjo za pairiTO žago; '5. za (kvlje: 1 k'1'Q.jaca. prikrojevalca za skrobaste ovratniko in sabloner.ia tor (Miakega vajonoa; 4. za Rivijero: 1 hotokskega kubarja. Prosn^jte je predložiti e-kspo- zituri javne borze dela v (leljn. Proš- nje za 1. in. 2. je kolkovati s 5 Din. d Novo poduzeče u Z(tfirebit. Uz ak- tiviK) ucestovanje svjotskog koncerna Aktiobolagot Separator u .Stockholmn osnovali su doniac'i interesenti u Za- grebn dioničko društvo, koje ce se ba- viti prodajiom strojeva za nuljekarstvo. poznatih po citavoin svijetu pod iine.- noin »Alfa-Separator«. Ove je godine proteklo upra.vo 50 godiha otkako je u god. 1878 švedski iiiženjer Di*. de La- val izumiio prvi separator. Taj se je ixuni fecajeni vroniena poka.zan tako dobrim. dia d-anas ne innade kraja na krnglji zemaljiskoj. gdje ne bi ti sepa- rator i dobro nvedeni bidi. Najboljirn dakazom za to služi činjenica, da d€u- nas imade u upora'l)i 3X)00.000 Alfa- separatora. U nasai se doinovini teča- jicjn. nekoliko godina. o|>aža živl.ji inlo- res za n.savršen.kMii mil.jekarst.va. Si- 'iiii'iui jo. da ('o so niljokarst\o n/ po- vec'anu pi'odiikciju maslaca i sira j.osto razvijati i no ('o traijati dugo a da na- ša, agrarna Zionilja dcdji» n položaj. da izvaža maskve, a ne da uvnža mlijiočne lirodukte, što \e dosele na zal-ost bio cesti slučaj. Novo osnovano drn&tvo I'Ml.h d. d. separatori i strojovi za niiljokarstvo« (Zaigreb, Boškoviceva ul. 46), koje se bavi protlajomi Alt'a-sepa- ratora. strojeva za mljekarstvo i svili prednieta, kojii zasjieoaju u tu struku. prnžit oo svakoiin gospoilaru jiriLiku, da .si za l'aciioJialno vodjenje mljekar- stva nabavi potrebne stro.iove i a pa- i rase. Nokol»ko huuiorja. On: ¦¦Torej 20 let imas sedaj. Pa saj si vt'iidar /.o proil ti'omi loti pi'avila. da si sta.ra 2() lot.> Ona: No. gh\j. jaz pač nisoni zen- ska. ki govori dancs tako in juti'i drn- gaöe.« + Kakor znano. zdravniki no sniejo dolali zaso roklaino. Dr. Levi pa je iz- nasol dobro. nooporočno metodo, s ka- tero so niu jo posi'ecilo ogniti se pro- poV'Odi. Od časa. do oa.sa nannrer. insc- rira: V moji eiaka'lnici s-o pozitbi'li |)a- ci.i'Oiili v pro.jsn.kvnL nLeseeu zoi>ot f) rof- nMi toibic. 10 doznik'ox. IT) palic ikl. (josi.)od'a naj piidojo po njo mod ordi- naciJLskiini nraimi od 8. di> 12. dopol- dn-o in od 2. do 5. popoldivc.-r Y vla No. bvala. /.id sein in no smoin i josti klobase!« f^panoc odnwisi stoklcnico: Morda pa malo vina?<' No. bvala; židje snionio piti samo ,košor vino.« 'In ce bi lnorali sluoajno od žoje uinreti?« •Potein že. Sploli sinoino prokora- citi zakono, ce j-e sila.i Spanec |)otegne svoj nož: »Tako. so- dad i)ijto. ali |»a vas zakoljemi!« Žid pije. Nato so Španec oprosti: Sol seni pac malo predaleč. Ojirostito mi ¦ ali slo bndi name?« Soveda se huduje.ni na vas; x*kRJ niste potegnili noža žc pri klobani?« srečni zakoni. Mož je. nočni čnvaj, žft- na pa bodi roz claJi prat.« * Ali ni'Oroin govoriti z yo.spadom ,.1'okornyjom?« Da, koga si nein iaviti?- Kar recite, da jo ljnbi l'og tu!« ^Kako? . . . - V''Cste,. povs(Kl. kauior pridein, me sprojiiK'jo jii'dje z besedanni: »Ah, ti ljnbi Bog. ali ste zopet tn?!« Torej pro- sMii. ja\ito nie; j:;i/ sein nani'i'ec zaiva- revalni auent. Dva slražnika najdota na cesli pi- janca. ^Na'jholje ho. da ga odneseva na strain ico.« \' torn so oglasi pijanec: Mono no boste potegnili, prav do- bro vom. da inunn opraviti samo /. cnim sl ra/nikoin! l'öitolj: Ziiiano .k». da so stvari v vroöini razsirijo, v nirazu pa skrrijo. Navoditc mi primer.' Učenec: I'ocitnice. Poloti tra-jajo osoin tednov. po/.imi pa samo dva-'.« * Trgovsko pisiiK): -Spo-siovaui go- spod! Kdo mi j<> obljubiJ. da nii bo ob koncu niesoca plačalIdol«? Vi! Kdo m držal bosede? Vi! Kdo .ie cisto n&va- tlesn lopov? — Vaš udani IMoric Bla,u.c P^odam po zelo ugodni ceni moško zimsko suknjo in črno obleko. Naslov v upravi. Božična in sidvolefna daHIa kupite *%z i^reliKi izt>ii»i po zelo Änizanilr cenah „PRI SOLMCU" Glavni trg it. 9 CELJE Za obilen obisk se priporoča Alojz Orofenik« Šrev. 142 »NOVA DOB A« Stran 5. Deset let akad- društva „Triglav" v Zagrebu. Ob desctletiiioin jubile.iu nann stopa- jo pred oči dogodki., ki so se v bežnih utrinkih odigravali pred naini. Pri- klicmio si v spomin v glavnih obrisih najznaeilnejšo moment«?! V jesenskih diieh 1. 1918 je »Tri- glav« zapustil (Jradoc in kronil v svo- bodno domovino. Prišel jo mod brate Brvate, ki jih doslej v globino njitoove cluše ni pozna.1. Doživljai je težke iz- kušnje, tod a ol)iij)al ni, ker je veroval v svojo zrnago. Pod svoje okrilje je pri- vabil s-love.nske vi.sokošoloe, ki so iska- li zasčitnika, našol je zveste člane, ki so mu s sroem, pametjo in. voljo kazali pravo pot. Njegov program mu je do- na.sal od leta do leta ml ado moči, ki so iimile zdravo misli in bister pogled v bodocnost. Notranji moci diruštva sle- di venec javnih nastopov in prireditev na domarih tl-eh, ki so utrdili njegov uglo;l. Vsa leta ga je podpirala »Sta- rešinska zveza« v Mariboru, ki irnia si- gurn'o velike zasluge pri izgraditvi dru- štva. Kratka je doba desetih let za živ- ljenje društva. toda za člane je nadvse ponuyivbua. Vse drugaoe kot pred de- setinii leti stoji danes na pozitivnih tloJi in zato ik> upamo samo. da bo sen njegovih ustanoviteljev uresnicen. temvrr tudi vemo, da se bo zgodilo ta- ko. V I em je pa tudi največje jamstvo, da bo spomin na jes-onske dneve leta 1918 ved'no svetlejši in da bo dajaJ narodu vedno vw sue. »Triglav« oblwi- ja desetletnico dne 12. januarja 1929 v (it»lju oJ) priliki Triglavanskega ple- sa. Potne crtico iz Para- guaja. (Iz knjige: Garczjjnski, Okroy Južne Amerike.) Od Buenos Airesa do Asunciöna, glawnxsga niesta v Paraguaju, se rabi z navadnim, ljudi in blago vozečian parnikom, skoraj en teden. Hirvatska firma v Buenos Airesu Mihaaiovic ob- vladuje skoraj vso recn'o plovbo po re- ki La Plata in i>ritakih dale? gori v Bi'AÄÜiju (Majtto (irosso). >Pa Plata v ogromnem obsegu. Po- vsod po lukah vidiš nakupičen Jes, quebracho (čr&slovina). kože, Z}\boje z y ime reke znači srebro. Neki špan.ski couiquistadoiie (španski vojni poveljr- niki ob odkritju in of?vol)o.ienju Južne Anierike) je videl na roki s srebrom oki'a.seno ladjo nekih IndiMncov in je dal potem volotaku inu» >Ui plaUi«. La Plata, ki nastane pri mostu Cnr- rientes iz Paraguaja in Parane, je v innogih ozirih Mississippi Južne Ame- rike. Po njem se širi kultura in trgo- viiia diUeč, daleč v notranjost dezeüe. on pasreduje na tivsoče in tisoče kilo- motrov dalw ves proinet. Ob svojem spodnjem taku teče skozi silno rodo- vitno pokraj.ine Argentine in Urugua- ja. Tu je doma žito in živina. Tu leže glasovite tvornic© Lid>ig za izdelova- nje me-sneffa ekstrakUi, ki pokoljejo na leto na stotisex» gov^edi. Nekdaj je se- galo tu moi'je daleč \- dežeh), go.i'i do Paraguaja in Bolivije, do tiste kanie- nite in neprijaaiie pu.ščave Chaoo, ki Ieži delmna x Boliviji. delorna y «Para- sruaju. (Ker ni v tej puščavi natančno dalooena nu»ja niod olxMiiia državama. je došlo sedaj do konflikta.) V tej pu- scavi nna vodit okus po soli, je grenika. in nepitna, toko da vlada povsod po- nuanjkanje yode in se jo m dogodilo, da so i)ogini!e cele ekspedieije e vreine ia\nc» luthprdl- no evroi)(»jskeniu. Tu se ol) Boziču ža- nje, južni votrovi so inrzli in suhi. so- verni )>a vroči in mokri. Dežuje vrasi tako silno, da prestopi La Plata ali pa pritoki Iwegove in pridejo cele pokra- ' jine pod vodo. Zato se v Argentini ali ITruguaju ni dobro nastanjati po niz- ko ležccih krajili ob rekah. Na drugi strani ))ridejo zopet sušna leta, ko zmanjka v celih okrožjili popohioina Aode za ljudi in živino. V takih letih se poja\ijo ogromne množine raznili niTavelj, žuželk, predvsem pa kobilic, ki unieijo vse, kar jo zelenega in .se jih ni iniogore ulnviniti. Knietovanje je tod prav riskantno. Nekaj neverjetnega so tudi o«tri noeni mrazovi srodi pol et ja. Na teh trpe osobito v Paraguaju. Voa- si je na ta nacin unieena vsa letina — pojav. kakor sc» \erkrat pokaže samo se v nekdanj.ih neniskih kolonijah vz- liodno Afriko. La Plata je v spodnjem svojein toku tako širok. da so z inalili ladjic sredi t'ek'O ne vitlijo bregovi. Voda je grda rumenorjava godlja, kakor v Nilu ali v južnoazijskih vdetokih. Pri vožnji navzgor se vidita dva zanimiva kraja, Rosario iin Bellavista. Rosario je vetli- ko trgovsko in indusfrijsko inesto, v Argentini za Buen'osom gotovo največ- je. Mesto napravlja snažnej.ši utis ko Buenos, ima ^'eliko reono luko z mno- gimi skladiw'.i in vkroalninii pripra- vami. Tod se silno spekulira. z /.(^niljii- šči in žitoni. 'Kapital jo doloma domaič, iiajvee pa atiKM'ikanski in an.gleški. V stein stoletju so tu imeli jezuitje misi- jons'ke postage in so iz istih napravili to državo. Mora se reei, da so dobro upra-vljali deželo. Krnetijstvo je evete- lo, prideliovalo se je innogo vina in ka- ve, ceste so bile izborne, bolje ko dan- danes. Ženskeso se nančile čipkarstva, nio.ski rezjjarstva. Jezuiti so se sma- trali tu zti neodvisno državo; to pa je v(xlilo do spora s ^ixuiijo, takratno lastnk'o .I'uzne Amerike in konec je bil. da so morali zapustiti deželo. Osta- lo pa je za njinii do danes nunogo spo- minov v stavbaJi in raznih ustanovah. Bili so in are tudi dobri diploinutje in politiki. J'r.epovw.lfili so Spancem do- stop v deželo. ker so vedeli. kako smrt- no jili sovražijo l'ndijanci in mešanri. Upoljali so tudi indijansko nareeje »gvanari« kot državen jezik. No, tudi po jezuitih jo iinel Paraguay sreco s svojiinii namestniki in predsedniki. Je- den med njiiini je na pr. čisto po vzor- cu pruskega kralja FrideiMka Viljema I. ukaxtü, da mora vsak državljan vstih letih med Para- guayern in sosedi. bi lahiko bila uspeš- iui, ako bi bila dežela vojaško bolje o»'- ganiziirana in bi imela tudi dobrega generala. (lastiželjni Lopez, ki je hotel Vesele božične praznike! Bellavisti ji1 pa zaniniiv'o opazovati nakladanje oranž. Belo oljlecene de- klice tekajio sem in tja, vlagajo, nakla- dajo, kar se nienda vidi le se v japon- skem Nagasakiju. Na duoate vecjih in manjših ladij odhaja zvrhan.o polnih oranž; letno so tu naloži Amerikano« je prav ba- haška palara,. postrežba pa je prav smlnja. pri tem zelo draga. Je se kar v veži ali \m\ ulici. Nehote se naÄiiu^h- neš, če vidis, kako ulogo igra tu zobot- trebe(^. Povsod jih jo polno, vsak ga ima v ustih in si tivbi mi malo deJi- katen način svoje, od tobaka rmene ali c*rn<' zol)e. ['oslopje tega hottJja jo bila nektih kHih T^roti Bra- ziliji, Urugua-ju in ArgK?ntiniji hkra.ti in ki bi bila državo skoraj poi)olnoma unirila. Paraguay vc.lja so danes za eno naj>- bolje ui>ravljaaiih držav v Južni Ame- riki. Krade, soveda, so tudi tu; toda zdi se, da boJj v detadilu. V sedemnaj- kiakor nokdaj Napoleon, di/ktiiiati Ui- kratnemu braziJijanskeanu oesarju, da mu da höer za ženo, pa ni mnago ra- zuinel o vojskovanju in je bil tudi asebno lxvj.azlj.ivec. V petih letih te voj- ne j.e zgubil Paraguay tri ootrtine vseh nioških in trebalo je sestdeset let, da se je to razdnorje nekoliko zenačilo. Ako se vidi tu in tajn po deželi prav innogo zensk, je vzrok to. da so ods-li nwiski v gozdove radi nail)iran.ja yerbe in seoi quebrahovih dreves. Ženske se tu no- sijo zelo rade bolo, veljajo zu snaine. a kade \xi strastno eigare, ki so sicer ra- di obile damiaee produk(;ije tolvnka /.e- lo po eeni. Da jo Asuncion špan^ski, vidiš iz tega, da imajo tudi tani bikoborlve. Vlada pa dovoljuje, da se smejo ob ne- deljah ubiti le trije biki im dii se mora- io toroadorji boriti le peš proti n.j.im. Na ta način odi>adejo oni strašni pri- zori. ko vlat'ijo rajijeni konji za seboj T-reAa po tleh. Toreadorji so tu celo bo- gatejše obleceni ko v Spaiiiji. Hrabri so pa najbržo manj, ker se vidijo na \'oci mestih po ifreni l(»sene kulise za. obrambo proti rcjgovem pi'erazdraze- nihbikov. Te ol)TamJ)e v španskih are- nuiih ni, vsled tega so tarn toreadorji tudi gibonejši in spretnejsi pri ubija- nju bifea. Navduše-nje za to malo ape- titno in nehumano igro im je v IVa- guayu isto ko v Sixuiiji ee ne veoje. Ako se je pokazal kak borilee za po- sebno spretnega. so mu metali v A- sunrionu v areno sadje. cigare. klobu- ke, srebrne palioe. d.tmar v j>apirju in vso n mg ore. Ko «o bili pri predstavi, katnro sem videl, ubiti trije biki, dva zelo mvspretno — leUila «ta z bodalom v teilesu š<> |)o areni — •¦ so ])ripoljali v areno ml ade bike z ginnijem na rogo- vih, s katerimi so se potem poskusa.li razni >civilistic. (Dajjo n aovdatni ätavUil) Rene Pujol: Tota ueijo morale. Toto gre z ooetom na izprehod. Te časti je deležen le enkrat na teden. Za- nadi tega jo oeni visoko. Res da mora ob takih prilikah slišati mnogo navo- dil, kako se mora obnašati, a odskodu- je se s tortaini s kremo in z vanilije- vim sladoledom. Vracata se potem s takso, ki je Totu ljubsa, neg'o mainin ku[)e. \r taiksi laliko spraviš svojo obu- tev, tudi re je zaniazana. neženirano v dotiko 7. blazinanii; zabava, ki jo mo- r<\jo Y poilni nieri coniü Io mii ki i<> <» No. in . . .?« Toto: > Vewelim se nad tem.« Papa (str'ogo): »Toda, nesrečni otrok, to je tatvina .... Ali se tako i-avnas po moralnih načelih, ki smo te jih urili? . . . Moj sin, re najdeš kako stvar. jo moi'as vrniti onemu, ki jo je i/gubil.« Toto (se prebrisano smehlja): (> ne, paipa!« Paiia (ogoiX5en): »Kako? Ne?!« Toto: »Saj si mi vendar pripovedo- \al zgodbo o gospodu. ki je na sei iglo. Ta gaspod je vendar postal bainkir. Kokol si. da jo bila njegova sposobnost na^rajena.« Papa: >Ne zanienjujimo drugega z drugim! [gJa .je pred met, ki ima skromno vrednast.' Tulo: Ta ilenarnica tudi. Samo par suiev je v njeji!'« Pap.a (kategorieno): »Nikdo te ni pczviil. da (U^las oiKwke. Nesi mali de- nainic(v!« Tolo dehatira saiiLo pri ukazili, ka- terim s(> nr mara ))okoriti. K tem spa- dajo uka/.i njogove varuške. Prepir z ooetom jv broz izgledov. Torej pohiti k /cakoniti l:ishiiri, ji izrori objekt in se \ ine s trj ki'in zadoseenje-m, da .jie iz- polnil svojo dolžnost. Papa: >Cepe<\ z;vkaj pa, nisi sn-el svoje öepice?« Toto: *Mislil sein, da mi ni treba biti vljuden, kor sem izkazaJ uslusgo.« Papa: Moranio biti vedn'o vljudni!« Toto: »Ona ni bila.« Papa: »Ali so ni za'hvalila?« Toto: >Pat\ toda angleško. Tega je- zika ne naziiniem.« Papa (nevoljno): »Ne kva.si neum- nosti! . . . Tz toga, dogodka sledi nauk: vso. kar najulemo. moranio vrniti!«• Toto: »Vedno, pai>a?« 'Papa: »V-edno . . . Tn zato clobimo nagrado! Evo ti 50 santimov!« Toto (komaj slišno): »Pri tem imajii i/.uubo! ... V donarnioi so bili naj- manj Irije franki.« Papa.: ^ivaj praviš?« * Toto: -Nio!- NVkoliko dni za Umu gmsta papa in mama na izprehod v park Monceau. |7.!?!icfl5i. dia sta slabo razpoložena. Toto jiina sledi v spoštljivi razdaJji. Ve, da se mora pri nesoglasjih stairšev v vsa- kenn pogledu zdrževati. Mania orita in ])-\\y,\ sv krrevito zaigovarja. Papa: >Prisegam ti, da ni res!« Za svojim hrbtom zmerka s hdero- glifi pokrit liKxlor puseinski list. Nena- doma ga vrže v stmn. Toto ga pobere in se sj)usti kakor ])uščica, za njima. Toto: Papa. izgubil si pismo!« Papji (rz? Net To ni moje!« Toto: »Pač, tvoje je! ... Prinesel sem ga . . . Zaradi nagrade!« Papa: »Ka,j? Nagrada?« Dobi jo — v ohliki zuiiißnice. Kar je bilo Totu v dokaz, da wihtevajo moral- ni predpisi med civilizira/nim svetoan često zelo fino sposobnost razioeeva- nja (Frevel — rp—X Stran 6. »NOVA D 0 B A« Štev. 142. Jioda Roda: Iz Bosne v avstrijskih canih. Napredek. Novi dežeilni komandant Basne jo potoval po sv'ojoin ozemliu. Nekjie v gozdn oh eesti je pobirala • starka dračje. Mjegova ¦ek.sceilünra so hoteli postati pupula:rn.i in .so da.Ii v ta namen usta- viti v'oz. ¦>No, starka? Kaj ne? Varnost v tej* deželi je sedaj drugaona, nego v tur- ških ea«ih? Prej bi ne bila mogla v mi- ni pobirati dračja.« 0 — zakaj no, gospod?« ¦¦'No. starka — takrat so bili von dar v gozdu razbodniki.« »Prav imas, mil astn i gas pod, v goz- du setlaj ni vec razbo.jnikov. Ti služijo pri orožništvu.« Osel. Bcwsanski kmet mi je pripovedoval: Da, brate, drugiace, mflnogo bolje je pastalo pri 1ms, odkar fete Avstrijci v deželi. — Prej, v turskih. oasih. je bil mosliin gospod in kristjan je bil su- ženj. Sed'el sem na, svoijega osla in sem jahaJ na trg. Turek jo pri.šel po eesti nasi>roti. Ziavil sem v jarek in «em nm pustil yko cos to prost o, Men is. da nm je zados&cado? •>Pes!« je zakričal, »kristjan. da bi se psi trgiali za tvo.ii1 kosti! T)oli z osla in v prah s teboj —¦ tako in nie. dru- gaee so no pozdra.vlja. turxkoga, gospo- (U\.« Pom i si i — moral sen* stopiti z osla. Sedaj? Sedaj je vse drugacG. Sedaj «piöh nimiafm veo ofcla.« IVAN SA\'CIN : Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. (Konec.) Prvi in takoj se jo javil poročnik Tone Malgaj, dalje porocnik Ludvik in fez SO vojakov. Prijaivili so se tudi. ne- k«1eri civilisti, ki so me poslušali. "Bil je skromien usi>elh a bil Sem ga vse- eno vesel, kajti ti«ti dam, ko je vse plai- valo v veselju, je bilo teiko zapustiti Celje in sVojcc in se p'odati na ekspe- dieijo, ki se je izkaÄila tudi v resniei za jako nevarno in rosno. — Nekaj ljudi smo tedaj imeJi, odliod pa se ni izvršil tako tocno in.gladko kakor smo si želeli. Prvotno smo mißliJi odposlar- ti transport žo ob 2. uri popoldno. Tcžko pa je bilo takral fante drža.ti skupaj, kajti tide vojaške discipline so ni bilo in eela la koro^ka akcija \o bila že saina na sebi bolj prostoVoljna kako]1 sem raivno projo omenjal. Sko- raj vsi. ki so se priglasili. so .s> hoteli drlorna ]>ogJedati dornu. nabavil si ono in drugo itd. Jedneniu oroti Slovoiij- gradcu. Svoji jumuški smrti na.sproti. Prihajarn h koncu teh kratkih za- piskov in sj)'omiinov, ki bodo morda^ vzpodbudili ka.ko dopolnitev; vsaj kra- jovno zanimiv bi vsekakor bil opis ¦j'jrovzem'a celotnc državno in satmo- upravno administracije v Celjn in okolici. Kar so mono k'ot mestnega vo- jažkoga povoljnika tice. sem izročil l^oveljstvo. kakor sem že nrpisaJ, defi- nitivno v drugi palovici novem.brn svojemu naijlodniku. takratnemu stot- niku Kolškn. Poloiaj jo bil žo ugod- nejsi. S fronte božeČe vojaživo jo. že bi- ln vorinonui mimo (^eija, le tu in tarn Fine čipke, batiste, svile, ™% v v veliki izbiri. M. ŠRIBAR, CELJE, Gosposka ul. 27. so se se vračali iiosamozniki |)o z-e.loy.- nici ))ioti Dunaju in Budi.mposti, pa tiuli na jug. Na kolodvoru jo preno- hal težaven in nevaren pasel s trans- port i. V mestu je že skrbela pod vodl- stvoin. g. nad of k*. Logarja policija za i'(kd in mir. Kriticno stanjo ob pre- vratu smo prebrodli brez vsakih po- lnernbnejših incidentov. 'Pri polku se jo tudi priconjalo novo, redno življe- njo. I'ciKvsen stMn, da sem služil. ravno y tej dobi pri celjskom pešpolku, te- daj ko so se izpolnjievali naši najlepši narodni ideali. Spoznal sem takrat prijatelj«tvo. odločnost in i)atrijotizem nmogili in mnogih vojakov. cawtnikov in podc'astnikov, ki jib tukaj saiino ra- di toga ne imonujem, ker se bojini, da bi tega in onega prezrl. Mcxia zahvak. za njih ])ožrtvovalnost bi bila tudi i)i'e- slaba in brezpomomibna: uixiti je, da jib ohramita nai'od in doniovina v hvaložnoin spominil Kdu in kako mora napra- viti davcRQ i)rijavo zgra- darine za' I. I929 ? Najkasnojo do dm* 15. januarja; 1929 morajo vsi jiosestniki Ins (zgradb) v vseh niiostih, trgih in kopa- lišcih vložiti davčne prijave po dolo- čenoin forrnularu brez ozira na to, ali imajo v svoji hi&l najemnike ali pa stanujejo sami. Torej v teh krajäh mo- ra na!])raiviti vsak posestnik, četudi ni- inai nobonoga najemnika, predpisano davcjio prijavo. Lastn o stanovanje mora primorno dnigiin oceniti. Dose- daj so vsi posestniki dolali nai])ovedi saino v večjih niüstih, kakor Ljublja- na, Maribor, (^olje,,«Ptuj; v drugih me- fitih in trgih \xi sajiio tisti i>osestniki, ki so kneli v svojii hi.ši najomnike, ker 80 ])osostniki bre/. najcnmikov ])lače- vali hisno razredarino, ki jo novi da vcni zakon ne pozna več. l\\ tudi v vaseh mora napraviti in vloziti daveno napmed (prijavo) vsak pases tnik, a.ko hna v hisi kakegu na- Jeinnika ali pa on sam izvršujo v hiši kako obrt, ali pa ima v lastni hd»i tr- govino, industrijo aJi kako drugo pri- dobitno podjotjc ter je saniostojnoga poklica ali inuv staino sluabo, tov kon&- iio velei)(>.seslniki. VsJod loga moraio tudi v vaseh vsi trj?ovci. obrhiiki, uradniki, upokojenci in ve!opos(\stniki vložiti prijave za zgiraitlaiinu. (k1 ua iina kak posostnik, ki stalno stauujo v most ih. in trgih kako ekomwnsko. zgradbo v vaseh, torej izven rnestnega okoJisa in ce se doticni bavi sajno s kmetijstvom, potem mu ni pbtreba na- praviti to napovedi za. biso, ki jo ima za ekonomijo na deželi, teniveč samo zriš'lo na tisoče hiš pod liiisna-na'iemninski davek, ki so do soda,} plačevaJe samo minimalen razredni davok. Zato jo volike važ- n.osti, kako so IkkIo ta lastna sta.nova- nja ooonjovala in bodo yirizadoti po- sestniki dobili potrebna. jjojasnila na sestankih, ki jib bo priredila v tern in prihodnjem letu na&v Zveza. Najoinnino ali vrodnost lastnega stanova.nja jo dolooiti po stanju dne 1. det'oimbra 1928 in no voč koliko se je na najemnini vplacalo v tekočem letu, ali v avtonomnih mastih. kakor v Ljubljani, Mariboru colo v ))retecenüi dvoh letih. To povprečjo iz zadnjih dvo-h lot ali najominna iz tokočega lota no pride popohionm nio. v postev in je popolnoma brez pomena Zii napovedi, koliko se je pfcveevalo zin. V koloni G navedena kas- mata najemninn za süanovanje je ra- ziimoti tatko, da so vstavi najoannina i)0 odbitku vodarine, gosta.sn'no, ka- nalsko iirislojbin«! ter razsvotlja.AO stoy)ni<' in da jo torej to brutto-najom- nina brez odbitka 20—30% stroskov za popravila, in vzdrzevainja his. Ta odstotek namroc »me odbiti samo davena blast in nikakor ne davkopLor- cevalec sam. Pri tej priliki nioramo p'anovno opozoriti nekatere redke hišne posest- nike, da preneliago zahjtevati od na- Vese/e bož/cne praznike in srečno Novo leto žellta natjemnllcct cfostilne „Sokoi^ki dom" Gaiberfe — Celje. Vese/e božične praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjt-nim odjemalcem J. JagodfČ^ trgovina z meSanim blagom, Celje, Guivni tr«:- Vese/e božične praznike in vese/o Novo ieto 1929 želi svonm cenjenim gostom Deükcttesa Franjo Steg«, oije, Dei'kov trg 3. Vese/e božične praznike in srečno Novo ieto želi svojim cetr. strankam JosIpPlevCalc, Cevlfarslcl mojster, c-ije, Krai(a p.-tra28 jemnikov stroške za popravila in vz- drževanja his. ker jo to že v najomin- n.i zapopadeno, ce pa kdo to wihtova. jo to ravno tako podvrženo obdačitvi. J^odnajemnino se miora v sinislu zu- konitih določil tudi vpisati mod pre- jeto skui»no najeinnino. Podnajomnikov husni posostniki no mo re jo irmeti, ako jih imajo. s<^ morajo tudi vse mesocne sol)e natanko navesti in napovedati v davon ill prijavah. Pri teh mesečnih sobali z opremo pa je trelxi voli'ko previdnasti. ter odbitek za opremo je podvržon rontnini, ki je mnogo višja kakor pa hdšni dav-ek. V tern pdgledu jo velrke vaiznasti kako se bodo napovedi deJale in najemnine ob- dačile v letoviščih, kaikor na Bledu, Rogaški Slatini, kor so jo sedaj odbilo nad polovico za oproino. postrožbo itd. Enako je z odbitki za vrt. kor so (i podvrženi v slucaju, če jo odbitek več- ji kakor pa čisti katast.r. donos dotic- nega dola vrta, rontn. davku. ki je, ka- kor povodano, minogo viš.fi od hišno- najemninskega davka.. To je zopet važ- no za hustn ike noviih lviš in vil z vrtovi, ki so oprošorni hižnoga davka, ne pa rentnega davka. Za vrtove torej n(} ka- že iiičesar odbiti, ker drugace se ute.sr- ne s tern samo škodovati in placati vis- jo rentnino. Vsa potrrfma pojasnila na .sestan- kih in pri dfuštvih hišnih posestnikov. Sokolstvo Sokolsko druMvo r Celju se tern po- tom zahvaljuje vsemu oiunmi nacijo- nalnemu obcinstvu iz Gelje in njegia okolioo, ki «> .k» udoležilo »lavnostne društvene akademije ob priliki pros la- ve 10-letnice Ujodinjenja in tako ])ri- pomoglo k lepemu morailnemu in gmotnemfii uspehu te proslavo. Silvestrov večer priredi Celjski So- kol kot obicajno vsako leto in sicer v vseh prostarih Celjekega doma, Na programu so totlovadni na.stopi, šalji- vi prizori in nastopi, govor in ailogo- rija. Vsa oeljska naTodna druzba so uaj zbere na Silvestrovo v Celjskeni domu, da se poslovimo od staregia lo- ta, ki je nasi domovini prineslo toliko žalostnih dni. »SokoU v Ttimskih Toplicah je na dan 1. dec. t. 1. imel sijajao uspelo proslavo KMetnice Uj«xlinien.jüi, pri ka.Uf.ri je sodeloval tudi O.ljski iSokol /. v/orno yrsto-. Sokolski koledar je že izšel in ga dobi celjsko članstvo in naši prijatelji pri društvenein tajmiku br. Novaku za ceno 11 Din. Koledar vsobuje poleg kalendarija statistiko in sokolski del s propamatičniimi in strokovnimi član- ki bratov Eng. Gang]a, Stevana Ža- kuila, dr. Maksa Kovačiča, dr. E. Me- jafca, dr. R. Fuxa, dr. Igorja Vidica in Vaderijct. Šva$?airja. Bratje in seatre, sogaj.te p rid no po kodedoi'jiu, ki je praktičen žepni koledar obenem. Z(i Sokolsko druxtvo r Velju pobira sedaj olanarino br. Anton Rebcmiaik, ki. se bo to dni zglasil pri nažem član- stvu, da kasiira zaostalo cJanarino iz tekocega leta. Volnene nogavice rokavice v srafce ^%- samoveznlce -a ^ iriko ptrilo -*Stv dežafKl w Franc fiolbezen, Cei|e, PicSL'lllOVa Ö. — VsaKa Stranho dobi dar.lo. d Nekaj poclatkov o naši. sadjerejL (J. prof. Jas. [^riol jo imel min.uli ted en na zad.ružneni zborovaliju \' Mariboru res era t o naši sadjereji, iz katorega pasnemamo to zelo zfini.mive podalko: (jllasoni uradne Statistik© za 1. 1927 ima mo v Sloveniji 1(5.792 ha sadonos- nikov. Od to povrsino odpade 11J95 ha na niariboi'sko oblast, 5.597 pa na ljublj.an.sko. V mariborski oblasti ima- ino 3.6 milj. saidnih dreves, in sicer 2 nui-lj. jablan, 0.7 milj. sliv. 0.5 milj, liriišk. 0.16 milj. orehov, 0.16 milj. čre- šenj, 0.04 milj. br-eskev in 0.01 milj. lnarelic. V ljubljanski oblasti pa ima- imo 1.86 milijonov dreves in sioei' 0.72 milj. jablan, 0.46 milj. sliv, O.'M milj. hrusk, 0.11 milj. orehov in 0.20 milj. ostalih dreves. Število dreves bo v res- nici vecje, ker v miariborski oblasti ni- so vštete mostno jablano, ki jiih je nad milijon in moištne hrusko. ki jih jo pol. milijiona. V srednje dobri sadni lotini kakor jo bila L 1922 smo itridelali sku])iio 1.47 iniJj. stotav sadja, (xl toga odpade samio na jabalka 0.93 milj. sto- tov. (le racunamo kot srodnjo produk- cijo 15.000 vaigonov raziioga sadja. od- pade 10.000 vaigonov na ma.riboi'sko oblast. l^riblizno tri petino celokupne- ga pridolka so konzuinfira domab a dve petini prideta v poštov za i7,voz. Fak- tic.no i>a znaša naš izvozni kontingent povpiwno komaj enio petino pridolka. t. j. 25(X>—3000 vagonov letno. Ki-ivcki. tega pa je neorgainiziranost nase iz- vozne trgovine. Lotas je bilo saimio na postajah Ma.ribor. Pesnica, Št. T1 .f in Ptuj naloženih876 15-tonskih vagonov jabolk za severne dežele. Tie računamo kilogram po 2.50 Din, prodstavlja to 32 milj. dinarjov, ki so jih dobili tn- kajšnjr ])o.sestni:ki. d Pod ytisilno upraro sto prišli tvrdki Mairtinušir tK: Co., tovarna za usnjo v Ljut(jfiHMii in tiskarna Ažbo v Mariboru. d Samo yredsodek je, oe kdo misli, da iz rži ni kave. V ti.socerih rodbi- naii uživajo Žiko brez prime&i zrna- te kavo v i>opodno zadovoljnasit. Se- veda je pa treba i>ri naku])u jjaziti iz-recno na ime »Žika«. ki je zaikonito zavarovano. A Štev. 142. »NOVA DOB A« Stran 7 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želijo vsem svojim cenj. strankam, gostom in odjemalcemsledečetvrdke: ZXK-INA TISKARNA IN KNJIGOVKZNWA ¦ ^,^™"^ VCEUI! " ' .. VCEUU Elektmtehnivno podjeije JO$KO LAPUH DRAGO GAMS ÜRAüü ÜE1UANI KAftOL FLORJANCiC kipar in pozlatar elektrnfehnično in mehanicno podjeije niodna in konfekcijska trgovina Velje, Cankarjeva iilica Celje. Ztwodna 37 (laberje - Celje Celje, Gtovni trg Liknlnica V. DEČKO mtsl. ALBIN IN ANTONIJA PLAN I NEC MATEVŽ POTEKAL iV. C0VN1K delikatesna trgoritm mizarstvo cevljarski mojster Celje, Prefer nova ulica Celje, Glavui trg 10 Cfilje, Zavodna 51 Celje, Krcdja Petra cesta 28 A. M. BALD AS IN Frizerski salon zu dame in gospode M1HAEL KRAJNC »JOL*, laboratorij izdflovanje sodavode in pokftlic STEFAN LAMP! klepctrski mojster Echnund Ivanji Gabeije - Celje Celje, Gosposka ulica 4 Celje, Aškerčeva ulica Celje, Gosposka ulica 19 JAKOB BARAGA KAVARNA »EVROPA« kolo(hwr*ka re&tavracija HELENA KRUŠIČ CELJE CELJE, Kralja Petra cesta BRAT A GRAČNER GOSTILNA PRI »JELENU* trgovina ttpecerije, delikates in kolonijalnega blaga JOSIP GOREN JAK prekajevalnica in zajuterkovalnica CELJE, Prešernova ulica CELJE, Kralja Petra cesta R. Z. PAJK Prva celjska astilnica in likalnica Franc Hradila nasled. konfekcija woskegß perila JOŽICA LESKOŠEK CELJE, Zavodna 37 CELJE, Gosposka ulica ANTON ZUPANÖIC OTMAR ZIDARlC TO$E DROFENIK JAKOB LOPAN strofyo mizarstvo krojaski mojster mesarija parna pekarna Celje, Gosposka ulica 19 Celje, Kapucinska ulica 2 Cdje - Gaberje 16 Celje, Kralja Petm cesta K PAJK BRAT A ŠUMER tovarna perila MANUFAKTURNA TRGOVINA CELJE-GABERJE , CEUE. Glavni trg Stran 8. »NOVA DOB A« Štev. 142. ALOJZ KALIŠNIK FRANJO VEHOVAR mestni stavbenik tovarna poimtva GELJE, Glavni trg ZALOGA: Ghwni trg CELJE, Kersnikova ulica ALOJZ KRAJNG ANTON ORAŽEM ANTON ZONTIČ FRAN JO DOLŽAN cevljarski mojster krojaski mojster cevljarski mojster davbeno in galanterijsko kleparstvo in »blast, koncesijonirani instalater Celje, Gosposka ulica 19 Gelje, Gledaliska ulica Oelje, Pred grofijn 10 Gelje, Za kresijo 4 IGNAG IN MARIJA ŠIMENC ROK MEŠTROV Strojna pletilnica JOŽE STAJNKO scetarska in galanterijska trgovinn špecerijska trgovina A. PONGRAÖIÖ izdelovatelj vozov in avtokaroserij Celje, Kralja Petra cesta Celje, Za kresijo Celje, Gusposka idim 4 Celje, Ljubljnmka cesta 19 MAKS GMEINSKI . , JOS. KRELL zaloga moke 1. mestnega mlina in trgovina z memnim blagom trgovina s perilom in športnimi potrebsčinanii CELJE, Slomškov trg 1 • CELJE, Kralja Petra cesta ÖEVLJARNA »ADRIJA« Modna trgovina R. SAVNIK — M ARC AN CELJE, Ljubljanska cesta Narodni dom CELJE, Aleksandrora ulica B. PUŠNIK DOM 1 NIK URSlC dontaqa industrija pletenin cevlwrna VOJNIK - CELJE, Dečkov trg ' BREG - CELJE Manufakturna trgovina FILIPIC ALOJZIJ FISCHER IN DRUG modni alelje za dame in gospode CELJE, Kralja Petra cesta ' CELJE, Dečkov trg 6/1 IVAN LESKOSEK MATIJA ESIH mesarija mesarija CELJE - ZAVODNA 4 CELJE - BREG FRANC GAJŠEK ,. Restavracija mesarija ' KRISTINA KUS preje KROBAT GABERJE - CELJE, Glavni trg CELJE, Glamii Ug STEFAN HOHN.JEG ' IVAN REICHER mesar me8Clr ' " CELJE, Glavni trg CELJE, Glavni trg -Gostilna . K. LAMPREHT M 8PEOTJÖ cevljarski mojster CELJE, Gosposka idim CELJE, Za kresijo 11 iiev. 142. »NOVA DOBA« Stran 9. Vese/e božične praznike in srečno NOVO leto Vese/e božične praznike in srečno Novo/eto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem JJJL že// vsem svojim cenjen/m gostom Glavna zaloqa pivovarne „Union" ISBK« v Ce/Ju, Levstikova ui 3 Gflll Franc Rebeuschegg mtmjljff hotel »Pri post/« v Celju • V.se/77 svojim cenjenim strankam želim vese/e bo/./cne prazwke in Ladislav Vegi srečno Novo leto ttgovina 7. modnim b/agom Friderik V/'d/'c s e0e> Slomškov trg (nasproti fame cerkve) tn*ovina /. mannfaktuniim, modnim, konfekcijskim in ^al.wtcriiskim biatzom želi vsem svo/im cenj stmnkam vese/e božične praznike in s/ecno Ce/Je, Kra/ja Petra cesta Novo leto Vese/e božične praznike in srcčno Novo leto vsem cenj strankam Vesele božične ptaznike in srečno Novo leto že/i vsem cenj. gostom Anton KoienC ^. Ce/je, Kralja Petra cesta ^yÄ* Vesele božične praznike in srcčno Novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam /van Mastnak manufakturna in konfekcijska trgovinz JaVHO Sk/aCf/ŠČe //7 psCVOZna C/sUŽba Cf. (f. Ce/je, Kral}a Petra cesta ^ ,. - -..... v CeJ/u Mednarodni transport/'. — Javna in spedicijska skladišča spojena • z lastnim tirom z državno že/eznico. Carinsko posredovanje v Mariboru, Vese/e božične praznike in srečno Novo /eto vsem cenj. strankam i\ Aleksandrova 11. — Reklamacije in inkaso. — Prevozi. — Izbirne po-ši/jke na vse stran/. — Transport/' /esa in hmetja. — Zavarovanje vseh manufaktura transportov. Valentin HI ad in ~ ,. r, . ,. Družba ustanovljena od trgovcev in industrijeev Celje, Presernova uhca me'sta Ce/Ja fa oko/ice Kulantni pogoji. Vsem cenj. slrankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Karl Loibner H'tro del°- ¦ Najcenejse oferte. delikatesa in specerija Celje, Kralja Petra cesta Rnvirnp> rl^tril^ Vesele božične praznike in srečno Novo leto ,.,, L Karl Kramer, Celje, Ljubljanska cesta 79 Damski k/obuki, zatične cvet/ice, fini ša/i, b/azine za divane krni^ki mni^r v najmodernejših izpeljavah. - Dunajski nsnjati pasovi «rojasKi mojster ^ po najniij/ ceni pri Mary Smolniker, modistinja Ge//e, palača I. hrvatske šted/on/ce ¦_____________________________Specijalna trgovina pisalnih in računskih strojev Josip Puk/, Celje, Vodnikova ulica štev. 9 Vesele božične Draznike in srečno Novo leto želi vsem cen/enim • strankam tvrdka Naznanjam cenjenim strankam, da imam v zalogi razne vrste Ivan Ravnikar, Celje prvovrstnih pisalnih strojev, ki jib tudi zamenjam, rabljene Da posojujem. papir, barvne trake ltd. Cenjenim strankam se priporočam za popravilo pisalnih strojev Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev z Jamstvom ™ brezhibno izvršitev. Leije, / resemova u/ica Obenem naznanjam, da dajem pouk začetnikom v strojepisju, teli kakor tudi onim, ki se žele v strojeoisju vaditi naprej oziroma izpopo/niti. Vsa tozadevna pojasni/a se dobijo Pri omenjeni tvrdki. vsem svojim članom vesele božične praznike in srečno Novo leto Stran 10. »NOVA DOB A« Šrev. 142. Vese/e božične praznike Vese/e božične praznike in srečno Novo /eto že/i vsern cenj. sirankam , ^f-plpr tnnpfnr frizerski salon za dame in gospode Celje, Samostanska ulica 2 Zaloga: Glavni trg 12 w_j • priporoča se za izdelovanjc vseh vrst tapetniških del, kakor naprave žininic, vscli vrst clivanov A^/7y^QlQci^ '" otoman. iapeciranih garnitur za jcdilnice spalnice in kltibove garniture. s-, * Tj- ' ]'^ 0 Taped ranje in popravilo avtomobilov. U6//6, f\OC6f7OVci U/IC3 6 \j zaloxi otomane od 700 Din naprrj in afrik modraci od 300 Din naprcj. — Popravilo se izvršujcjo točno in poccni. — Tapetarskc poirebščinc v zalogi. Vese/e božične praznike in stečno Novo leto Manutaktuma in modna irgovina Frmc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica A. Gorenjak, Jastnik: J. OgHZek . manufakturna in modna trgovina Celje- Gaberje, (nasproti kralja Aleksandra vojašnice) priporoča svojo ve/iko za/ogo /nan ufaktu mega in modnega b/aga vse/i Vese/e božične praznike vrst pletenine, izgotovljeno perilo itd. — Najnižje cene! — Obenem Mnks 7nhuknšpk krninški rnnisfpr PpHp Crmknr'wun utirn 4 želim svojim cenjenim odjemalcem vese/e bož/Čne praznike. MCIKS LQÜWÖSeK, hfOJÜShl mOJSier, L,eije, LatlKCirjeva UllCCl Vedno velika zaloga angleškega in Češkega b/aga. Vese/e božične praznike in srečno Novo leto rozalua debenjak trgovina bombonov in južnega sadja vsem svojim cenj. stran kam Ce/y^ /a, n. pr. tro- sai'ina na razno alkoholne pijaiče. Najverkrait omenjena je raizdelitev da.vkov v posredne in neposredne, pr- \i. /adenejo gosiKxlarsko zmožnost za- Aozanoa posredno. po ovinkili —¦ dni- ,t>i pa neposredno. Nep.osrednih davkov iniamo sedaj ]io novem davenem zakonu šost vrst in sicer: 1. zemljnrinn na dobodek od zemljišč, 2. zqraxkirina na dobodck od zgradb, 3. pridobnina na dob ad ok od podjetij, obratov in. samostojnib po- klicev, 4. rmitnina na rente. 5. druž- beni dnvek na dobiček oniib podjetij. ki so zaivezani javneinu polasanjn ra- runov in ß. uslužhenski dnvek na do- bod ok od nesamostojnega dela in i>o- klica. Novi daveni zakon pusti se tu- di v Yeljavi davek na voslovni prom el in pa. vojnico. Prvemu davku je za- vezan ves proniet stvari (T)romičnine in pravice, kot n. pr. avtorske pravi- ce in raznc koneesijo) in. osel)nib sto- ritev. izvršenib proti odskodnini. (to so vsi. ])osli. ki. fte vrs ajdovo in rietio rntjrktr, polenta zdrob in moko, pšenične o- trobe drobne in debele, krmilno moko, koruzo, oves itd. po najnižjih cenah vedno v zalogi tvrdka Simon Gabcrc, Celje, Razlagova ul., (Celjski dorn). Na debelo ! Na drobno! DesenskB obleke in kompl^te, puloverje, vcste, lemberčke po najnovejših vzorch in konkurenčnih Cenah nudi na drobno 'n debelo tousrna pletenln MICfl HRlŽflNlČ, CbIjb, 32 Polu^e 4- 35 Provzema tudi pod pletanje nogawio. Listiikoi avtomObÜQV in vsem cetijenim strankam vljudno nazrifniam, da izdeluiem lu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadaioča dela. Za naročila se toplo pnporočam JOŽe StajnkO, izdelovatelj avtokareserij CELJE, Ljubljonska c. 19, (v hiši g. Greg», kovač) Postretba toCna. Con« loNdne. Goapoditije 1 uporabljajte za čiščenje: parketa, linoleja, pies ka»tih tal, poh»št»a, öip ifd. »amo „KOMET1, tekoči vosek ki je najizdatneiSa, naicene|§a in nai boljša politura za tia. ČiSčenie ž njirn je brez truda. Zahlevaite na v trgo vinah ali direktno pn Dra*o ŽNIDARIČ, 44 CHje, Javno skiadiAče. 16 Upos'itfite *" *Uktr|6«, ^^araj* I M. Joštov paromlin IW?d»O^ — Celje Na debelo I Na drobno! ALFA* rocni separatorji ÄI/F&- separatorji na strojni pogon A LFÄ- orodje za mlekarstvo ALFA« naprave za parenje krme AL