142. «tew.
PoMnma plačana t Rotoviei.
Celje, petek 21. decembra 3928»
Leto X.
Izhala
« Bondetjek
in četrtek.
Stane mesečno Din T —
za inozemstvo Din 20'—.
P»um«xna stevtika
I Uin.
Račun poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
NOVA DOBA
Urednistvo
In uprav.ilitvo i
Strossmayerjeya ullca 1.
pritličje.
Rokopisov ne vračamo.
Qgtasl po tarlfu«
Telefon Int. štev. 6S
Notranji in zunanji
položaj Italiji.
Ued prijaznimi darovi. ki .iill najdo-
mo .Tugoslovani ze l-eta in leta pod bo-
žičnim dreveseem. jo nase razmerje do
Ita.lije. Kakor onkraj Adrije zasledu-
jejo vsak politicen pojav pri nas, tako
seveda tudi. nas zanimia, kaj se godi v
MusHolinijevi Italiji.
Za njegovo. sedaj ze dövolj dolgo ča-
sa tra.jajoče absolutno vladavine jo
imela fašistiena vlada dovolj easa po-
ka/.ati v glavneni, kaj hoče in znvoro, a.
(¦ton jo to pokazala, je zigubMa mnogo
Kstoga ugloda in zanimivosti. ki jn jo
znabiti so doslej ohdajala.
Danos je dovol.j jasno. kar jo niogol
fašizoin napraviti iz Italijo. Mogel je
sioer uvesti nuir v državi. in pvisiliti
vsakogar k popolni pokornosti rožimu.
ali /i to jo moral uničiti vsako politic-
no svisbodo v drzavi in duševno osiro-
mašiti llalijo. Unieiil je vso demokra-
cijo in parlamentarizem in je izročil
Italijo na imilost in nemilost oni poli-
tKiii stran.ki, skupini poJiticnih pusto-
lovcov in fantastov. ki so postali volja
in zakon današnje Italijo. Staro lil>e-
ralrio ureditov države in gospodai-stva
jo zamenjal z doc via enostranskimi za-
koni s polieijsko-birakrationiin in kor-
poiativnim sisteniom. Te zakone so
ustvarjali ljudje brez zadostnegw zna-
nja in izkustva. edinole s to.ndeneo. da
si ustvai'ij'O pokorne organo za u:lej--
stvovanj«.' svojo politične pranoči. A to
zanienjave sjo so vrsile broz so-
deJovanja in interosa italijanskega
niaroda, ki jib je bil prisiljon vzeti na
znanje, no (la bi oil til pri tern kakršno-
koili moralno ali niaterijailno zadošeo-
i ni'kxJo ii'C more» ]>rt>-
zrot! unjomce. da jo faši.stionj re/Jin
8tabile.ii. Drži ga industrija. katera
razpolaga zaenkrat z ustrahovanimi
dolavci. dm «a mnogobroiina nova bi-
rokraei.sa. napol vojtaske milieno fa-
šistične formaoijo in nazadnje tudi
«Ivor, katori so boji vseinogovnoga dik-
tatorja. Ali tajiti so pa tudi ne da. da
so v torn kotlu broz ventila Oiofašistir-
ni rasopisi so z.yinili) kuba offronina
no7.a;lovoljnost ])ri kniotu in dolavou.
pri intelio'cnoi in (-(»lo ined »stavo« ar-
niado. Nozadovoljstv'o po.iaea.ra splos-
na ^ospotliarska kriza iz istih razlogov
ko povsfKl druftfKl po Evropi. Manjka
dvnarja državi in privatnikoni. Biviši
finaneiii mlnistor Volpi jo poskusal z
aniorikanskim posojiloin, pa ni uspel.
Arnori'k.'inci no wiupajo mno.u'o niti
italijanski politiki, niti itailijanskomu
sospodarstvu, dolonia vsled nonmjior-
nosti. da bi so fasistirni nacrti niosli v
življon.je izvosti do zaxlnjiib konse-
kvone. dolonia vslcl izzivanjia vsob so-
sodov.
Alora M' piiznati. da jo Mussolini
vso inio&oče poskusil. da bi dviynil |)ro-
dukcijsko moc Ttaliio. Kar bi inoffli
znabiti dosooi mnowi rodovi s proinis-
ljonini in sisteinatK-nim drh'ni. to jo
skusal on doseei v par lotili; a ustva-
i'iti iz pustib pokrajin srednje in juž-
ne Ttailijo v kratkein ovetooe vrtovo, ni
labko. Tudi no v zvezi s frazo, da bode
iinela Italija v kratkein dovolj zemlje
/a prebrano vseya svojeua probival-
stva. V ta naniKMi je dal Mussoilini uza-
koniti i)osoben agmrni zaikon in je liai-
roril lnostnini iirofoktom. da na.i nc-
usiiiiljono izyanjiajo ojio podožolano, ki
si pribajajo v mosta iskat bnlj^i^i za-
služka. ees da je troba za oživotvoronjo
velikib aM'rarnib projektov ooneno de-
lovne silo. To jo sicor toorotski lepo,
tc la v praksi lvoizvodljivo in. škodlji-
vo.
In šo nokaij. druzo^a jo. ltalijans-ko
prebivalstvo so pommoži vsako leto za
])ol imilijona duš. ^Polna so inesta, s-e
l>olj pa dežola. To preobljiudenje je za
I tali no col volik- in nevaion problem.
Kazno (MniRiacijsko državo so protj
Italijaiicni zapirajo. sovoro,afriško ko-
lonijo so puste in nerodovitno. Vse to
Italijani vorlo —- fasizom pa to politio-
no izrabljia iiv kažo iki Franeijo. ros da
j jo ona zakrivila. da Halijani. navzlio
silnim svojiin žrtvain niso nicesar do-
l)ili o:l lH'inske kolonijalno posesti.
tomvoe da so so sann« Fraiicozi obo-
. üatili! Ker Itaiija ni dovolj moena, da
I bi stavila tozadevno za.hteve s silo, ru-
\ jc \\\ intiiuira povsod. k'vot move, ve(! v
ixo 7. istim resign am,: ako liain daste
koJoniije, vsaj Sirijo, bodenio odnobali,
dru^aeo —! Tn ee dnifface ne gre, se
piirojajo \)o Italiji burne doiiuönstra-
oijo in'oti . osabni' in ffl.ubi francoskl
diplomaciji. Prilika se žo dobi. zlasti
kor v Pari zu dobi'o vedo, kaj lezi Itali-
j.iiioin na sreu. Tako so to dni olxsodili
pari«ki porotniki anarbista Di Ma-
du.uua za unioi' italij-an-škejia kon^ula
Nardinija saino na dve loti jeoe ....
Skoro ist(K-asno p;i j,» izjavil v sran-
ooskoin parlamontu Poincaro. da
Franoo.s-ka. no niisli zapustiti Sirijo z-i.
to. da bi padJa v poke Italiji . . .
Xapeti odnosaji napram Francoski
pa slaJio nodvonmo tudi celo ostiilo
in.pdn«amhio pozicijo- Italijo. Povrh to-
Wi je Mussolini s svojo babavostjo in
publimi ffroKiijanii odbil oelo vrsto
dru.n'ili držav. izvzoinši odino Madžar-
sko. An^lijii je |)i'va lota po vojni pod-
pirala Italijo (kar sino tudi mi .uron-
ko olxuitili), a jo jo Franoiji na ljubo
zajtustila. Noinrijo inia sieor z Italijo
korrktuo odiiosajo. ali iVenioi kažojo
tako odkiilo proziranjo in nozaupanjo
napram Italiji. da je vsako o/ije prijia-
toljsko scdolovajijo inalodano izkljuoo-
no. Spa.nija sioor sinipatizira odkiilo
z Italijo, a i'»na. tako volik intoros na
dobrib odnošajib s Franeijo, da Ita-
lija od rijonih simpatij ninia nikako
koristi. Na Balkaiui pa Italija v sploš-
\\(*m ninia osobitih uspobov. dasi uži-
va nekaj plonionskill simpatij v Ro-
muniji in prij-atoljist\-(? makotloiiskili
rovolueiijonarjcv v Sofiji. Toda vso to
veJiko in male zvezo lor prijat(vljstva
so koneiio odvisna. od razmorja ltalije
do Franeije in Aiift'lije.
\' ooloin smio niisljonja. da so iiam
sovraštva Italijo ni tako budo bati.
Kajti bilanea fasistieno.ua liozinia ni
iiM'odna: ok on on iska kriza do-nva in
skoraj popolna izolariia v svetu. Zdi
so. da jo Italiia doseto leto po svetovni
vojni postala država druyo.ua, reda.
Pred demisijo ür. Koroščeve vlade.
l)avid'0viee\'(M s() posta.li nezadovolj-
ni z vlado, katero so tako dol^o pod-
pirali. Na znotraj radi te^a. kor si nii-
slijo, da jib radikali politieno izkori-
šeajo in da bi so inorda našla za njti
bcljša situaeija (zvoza s KDK). na zu-
i naj pa radi toga, ker so via da no more
! (xHoeiti za zakonski naert o razdolžo-
nju kinetov in za koneeno resit(»'v
affPavnega vprfisunija v Dalmaeiji. -h\-
'r: • soboto. so \ rši sc\ia I)a\ido\i''o-
pr-'anskoua kluba. ki bode sklo-
v ^'<üii «;!u'ui, ali u."i^ demokrati izslopijo
iz vlade ali ne. Kyiln.:1li knlprfar :a loin
1029.
d X<>. iHi.seihtjIe klerikahiiiH intri-
etje obeli
niladinskih zborox' tor pozdrav in za-
Inala, dobrotnikom. Hožičnica se bo
\rsil,a. to soboto (22. deeeinJmi) ob sti-
»ill nopoldne v tolo\ailnici mostne os-
novne sole, in so k to] prireditvi do-
brotniki našo siroinašno m la dine naj-
iskrenojo vabljeni. lstoeasno si dovo-
liori* millet sir:
Njegov Božič.
Hranko j,o liodi.l po pa risk ih uliea.h.
lliiiio njega so hiteli ljudje. Njib ko-
rnki so hui koraki inesta. ki biti na-
proj. v bodočnost. On sain je bil mod
njimi, ki s<> imi ni nie mudilo. Doinov
se mil ni ljubilo iti. Kaj bi na svojem
stanovanju i)ocel? Sami noznanci so
bili - nje.Uia. niti (»nej?a ne. ki bi
pokramljal z njini po doinanV.
Sm>K je iKilotaval v yostib. dolx'lib
kosmih. Bloda Mvotloba obcestnib sve-
tilk 11in {,(» kazala pot v najbolj z^iim-
sveiw u\\ccd'iw'izn. Tako tozko nni je
bilo pri sreu. Prvie jo bil broz pri.ia-
t»'ljev na Bozie.
Vsa bol« J<^ bila zo ujoK-ova sukn.ia.
od siieffa. a snozilo jo v«lno bolj.
\T bližini jo zaeul brešeeee ^lasove
knvarniškoua jazza. Nohote je z»-ivil
tja. vSkozi razsvetljena okna je videl.
da je kararna skoraj prazna. Že je
hotel vstopiti. ko ua, je neznan žonski
plas oso\oril:
^Monsieur . . . !«
Ozrl se je.
Mons-ieur . . . dos flours . . . s'il
voTJs plait ...!¦«
Bil je tako nežen žonski slasek. da
se jo kar namkrat prebudil i'z zamiš-
ljenosti. Aflaxlo dekletee. šestnajstib
ali sedmnnajistib lot. zavito v ten.ko
volneno ruto mu je ponujalo sopek
Hvolih cvetlic.
»Samo en frank, ^ospod . . .'
liU'dal je ubo^'o premraze.no dekle. j
>Ali to nie ne zebo . . . ?«
Da ... zoIk1 nii> . . . «. j<> od^ovorila-
(lul jo, kako so ji šklopotali zobje.
Nenadoma je obeutil vclifco usini-
l.jenje do nje. Dotaknil so jo njeno ro-
ke in ji rekel:
¦>Stopi z nienoj v kavarno. da se vsaj
nialo oyrejes.«
Broz besed se «a je oklonila.
Prijeten val toplivpeval in.lad pevee in so na vsak
skronien aplavz priklaujal skoraj do
tal. Same pariške pesnii. Tudi tisto
znano:
\a) premier,
le soul.
le vrai paradis:
o' est Paris . . .
Narocil ie dva eaja.
NjetROA'a nova spreml.irva.lka fta je
zaninmJa. Mlado dekle - ko ji je pri-
sodil Aosfnaqst ali sedeinnajst let, se
ni zinotil . . . Njcn obraz k bil tako
bled, tako zaJosten. liotUi je pustila na
njem nin-o^o sledov. Time kololxirjo
poil oimi. brezbarvne ustnice ...
Svetli, kustra\i lasje so bili mokri i
in kapljiee stopljen^a sne.ya so se sve- '
tile v u.jih. Njena labka obleka je bila ;
vsa obledela.
Doljaro časa je ^ledaJ. NehoU' so je
njegov polled mudil na njenem lieu
fiol^o. dolyo. Ona te#a ni opa/.ila. Sro-
Iwvla j,o eaj žlieko za zlio'ko. kot da bo-
«'<' izpiti vsako kapljico iiosoboj.
Mladi poA'oc jo spot prei>eval
Quand une fenuix
mo re.uarde coiinuie ra ...
Zdrznila se je in uprla svoje velike
m'i v nje.gov obra,z. Bor vo. kaj je mi-
slila sauna pri sebi. Z zaloistnim. bri-
pavini glasoin gn je \praisala:
Ali o-rova potein v hotel . . . ?¦•
K l>osede. Obrnil s<> je k njoj in ji
hotel roei nekaii grdega. žaljivoga. To-
fl-'ij jo \ idol n'm\ obraz. $e bolj za-
losten. še bolj otožen je bil kot preje.
Njene blede, izz(4e ustnice so drhtele
in njono oei so ga zrle. proscve odpu-
soa n,ja:
»so eel'o noeoj, na svoti \ceor. so bo-
eeš i)rodaja|ti . . . ?«
Oprastite . . . mdsRla sem ... da ...
zolite vi to ... Laena sem . . . sarno d^a
sopka. semi proda'ln danos . . . nibee ni
hotel kupiti rož . . .«
>Zakaj ne gres doui
Ali nimaš doma?«
»Imela sem ga. da . . . sedaj ni voe
d'oui . . .«
In pcnedala mu je /igodbo:
Parizanka jo bila. OOo jo je proto-
l.vil. mati so ni dasli brigala zanjo.
Zato je. u^la od doma. Bila je. prodajal-
fca v veliki rwodni trgcn'ini. Nekoc je
šla na pies, kjer so jo opijanili. Po-
tom ni vedela, kaj so jo zgodilo z njo.
Zibuida.l se jo solo zjutra.j v sobi neke-
ga zako'tnega hotel a. Tudi dva mioska
sta bila v isti sobi. In pot em? Zaeela je
!«adati vedno globlje. — Izgubila .je
sluzbo. potem j<> šla na ulico. proda-
jala rože in sebe . . .
/^alostna je bMa ta povesl. Ko je
koneala. je videl Branko v nienih
oeeh dvo veliki solzi.
Pcklieal jo natakarja. m uatm-il
veeer.j-0 zanjo. Jedla je z veliko slastjo.
Ko jo pojedla, se mu je zahvalila z
nežniin pouUdo'iii hvaiieznosti.
NoilatKma jo \sl;il;i in liolfla oK.je stanujes?.'
Tu v bližini pri neki stari MMiski.
Tsmilila so me j«> in. me vzela zastoiiij
na stanovanje.
Tudi njeinu so ni ve«j Ijtibilo ostati
\ kavarni. Sto])il je k blagajni in pla-
eal. Sp<4 se ga je ofcleni-Ia in &1a sti
počasi po blatnih ulieab.
Mimogrode je kupil v trgovini nekaj
peeiva in slašeie.
Da boš vsaj vodela. da jo no<-oj sve-
ti večor -. ji jo lokel in ji izroeil
za vitek.
Pied staro. nizko hišo sta se usta-
vila.
Tu stanujem ... «, je rekia tiKo.
Bog ve, ali bo šla res domov«, je
mislil I3ranko sain pri sebi.
Stran 2.
»NOVA DOB A«
.S - ¦¦ M 2
limo one, ki so oibljubili darove za na-
šo božienico prav vljudno prositi, da.
izvolijo to blago kimalu dostaviti v pi-
sarno meatne dekliške osnovne sole.
Prav tako proshmo ceiiijene gospe, ki
so obljubile kolače oziroma drugo pe-
eivo, da pošljejo vse v soboto dopol-
dne v prej označeno šolsko pisarno, (
kjer so porazdeli blav. Pri tej priliki nain jc
prijetna dolžnast, da se zaihvalinio sv.
Miklavzu, ki nas jie s tako lepi.ni in pol-
noštevilnim spromstvom obi-ska 1 ter
vsakemu posebej lastnoroeno izroeil
določeno darilce. Po koneani obdarit-
vi se je spominj-al sv. Miklavž ludi
društva, katereniiu je podaril znesek
j)o 100 Din. Obenern se zahvalimo go-
spod.u Kokošineku, Gol-abu in Gaimsu
za razno brezplačno delo in sodelova-
nje, kakor tudi Sakolskemu društvu za
brezplačni od»stap dvorane. Da pa je
obdaritev tako sijajno uspela, gre
predvsem za.livaila vsein tistim dobrot-
nikom, ki so na kakoršenkoli način
pripoinogli pri to'mboli in rariliki se je inforiiniral pri
voditdijiih KDK o njih'ovih političnih
nazorib. 01) teij priliki so so r.azsiri.lt»
fantastične vesti o njegovem posredo-
vanju v Beogradu, ki so nemogoče že
radi tega, ker se Kennard kot poslanik
n>e move in ne sm-e vtikati v naše n.o-
tranje razanere.
d Umrli so v javni bolnici 18. decem-
bia Janez Ga.luf, i)osestnik z Vrlna pri
Šmarju, star 63 let, 19. deoenibra pa
12-letni Anton Vob, sin delavca ix Ce-
lja. — Due 19. dec. jeci, so klicaiLe na poinioc, na
kar so jih pa,zniki spravili v bolniš-
nic'o, kjer pa so že vse tri izven nevar-
nosti.
d Odbor plesnilt raj nndiiranlov na
drkavni realni (limnaziji v Celju
vljudno niaznanja oonjeneniiU oibčin-
stvu, da se vrši zaiključni plesni ven-
cok liiopreklicno 26. jaiiiuairja 1929 v
vseh pi'Ovstorili NaTodnega ilonia v Ce-
lju. Proslimo'vsa društva, da se na to
priieditcv oziräjio in naj na ta dan ne
prirejaijo drugih priroditev.
d Winsln sejm v Ivanjkovcilt. V ta-
rek, 18. t. m, je prired.ila vinarskn za-
clrng-a: •¦¦•.Jcru/^lniirn i' •• v ]>v-
l'ü'lüWl L'ja jM'lc;; |\ ;ilijkir\ ,sk. ,
dvora vinski sej/m. Ob otvoritvi, ki jo
je izvršil ptujski okrajni g.lavar g. dr.
Vončina, se je zelo umestno povdair-
jalo, da ra^io ta sejm dokazuje, kako
usodne posledice ima i^rezgodnjia tr-
gatev za kvaliteto dotičniega letniika.
Na sejim« je ra^staivilo nad 200 vino-
gradnikov svoija vina, večinoma nova.
Bilo je ninogo doba'ega, a'romaticnega
in, kakor se pravi, polnega blaga, za
katerega so tudi kazali kupci veliko
zanimianja. Med kupci so bili vetiino-
ima Kranjci, nadaJje Hrvati in celo
Dumajčani. Gene so se gibalo lned 4 in
pol do 6 in pol dinarja za lahko na-
Slabi zobje
brZ'!J° Uaj'CI—Ob^,a,z- N°PriJeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vnoraho
niiziio roibo. boljsa vina so stala od 7
do 8 Din. siisale pa so se tudi cene od
9—10 in pol dinarja za izbrama vina,
za kar pa ni bilo kupcev. Zanimivo je
tudi., da so kupci splošno liovdarjali
ogromma cia.vcna in taksna breiucna
gu'stilnioarjev, ki po ne])oitreibnein po-
dražujejo vino v gostil-nah, pritiskajo
pa na kupne cene pri kmiotih. Raasta-
va je bilai zelo lepo in prakticno ure-
jiona in je dekula, priroditeljiici vso oast.
d Sttvinjska podružnica S. P. D. v
Celju ra.zpisuje za Celjsko kočo inesto
oskrbnika. Nastop 1. aprila 1929. —
Pound be na naslov podružnice. 1140
d Smučarski tečaj na Pohorju. Zkii-
ski sporti so zavzeli v zadnjih letih ve-
li-k obseg, zkisti j)a se obeta nagii raz-
voj sinučarstvu, ki se je izredno liitro
udomiacilo. Letos je JZSS raizvil intetn-
zivno pi'O'pagando in razpisal vrsto
tekinovanj in tečajeAr. Ra^en tečaijev v
K.najijski gori in Mai'strani bo 8avez
prirediil tudi d^'a tecaija n;nlJoliarju: od-
23. deceinbra do 2. ja'nuarja za začet-
nikio ])ri Mariborski koči in za smiu-
čarje, ki se žele i,zi>apoilniti na Klop-
11.0111 Mini, ki pricneta in kcnčata ka-
kor savezni. Zaiiiiinanjie za zim.sike
sporte v Mariboru in okolici je res ve-
liko, p'orast stevila smucairjev pa je to-
lik, da so zim«kosportne orgainizacije
priirravile kar štiri tečaje. — Trenut-
no snežnio prilike na Poborju niso naj-
idealnej'se. vendair je upati, da bo do
Božiča sneg p'onovno zapadel in omo-
goči-1 nem'oteno izvedbo napovedanih
tečajev in priredittn-.
d Z nozent v srce. Stupan Anton, 33-
letni kmet iz Seviča, občina Žabjak pri
l^aporju se je podal pdopr-avkih \' vas
C^ig-once-pri Slcvenski Bistrici. V dru-
tihi, k.j«r .jo .stn^äa teWo novo vino v
polckili, j.e jji'islo do pi'er-ckanja, kakor
siköro vedno, kadaa* stopi ailkoliol v gla-
xo. Iz besedie so prišli faintje do dejaing.
Zacelo se ej ])reriva;nje, med katerim je
potognil eden nož in zabodel mladega
knwta Antona Stupana blizu srca, Te-
les onsko l^oizviaaii i'esilni oddelek iz Ma-
ri bora je težkegai ranjeni'a odpeljail v
niariborsko bolnico.
d Malo bojno ioro so uprizorili
kniečki fantje v potek ponoči prod C\&-
lanov-o gofitilno v Sloivenji vasi pri
Ptuj'U. Za orozjie tokrat niso služile
sani'O planke, koli, ročice in podobno,
teniveč tudi i'Ovol'verji. Rozultat za ta-
ko veliko prireditev ni bil ]ioseben: bi-
lo je sa'ino troje težje ran.ienili. ubit pa
ni bil nibce.
dNovost za Celje. Tvrdka VaJentin
Hladin je svojo tr.govino v<.PreSernovi
iiilici 14 poleg iMarijine cerkve preure-
dila po velejiK'stnem nacinu. Več v
ogiasnein delu. V večernih urali se vr-
ši pred imenovano trffovino radio-kon-
cert.
d Prontocija. V soboto, 22. t. in. pro-
lnovira na zagrebski univerzi za dok-
torja vsega zdravilstva g. Ivan Kau-
kler iz Ptuja, agilni clan akad. dru-
Stva »Triglav« v Zagirebu. Castitamo!
d Dijaški kultinji v Celju jo darova-
la gospodi,cii;a Betka Zupanok, učite-
Ijica na mestni dekl. šoli, 100 Din na;-
niesto cvetja na grob blaig.opokojiiie go-
spe Neže Levstiikove. Ravno taiko je
dai-oval g. Milo« Lewstik 100 Din v
spomin svojo ])okojne gospe in g. J.
Jagcdic 100 Din inesto voiu-a pokojni
gos pe Levstikovi.
Poiožrrico smo priložili
današnji štovilki ijs pro-
simo ceirj. naročnike, da
se jih pridno poslužijo-
Obenem prosimo tudi
vse zamudniko, da nam
uakaižejo zaostalo na-
rocnino.
d ZaDijasko knhinjo v Celju pri redi
gostilnicar v Narodnein domu kot vsa-
ke leto dne 19. ianua.rja doinačo vese-
mhr------
d Savinjxka i>odru~nica SPD v Ce-
lju naniiürava prirediti po božič-nih
pruzniki.li smuvški tečaj in sicer teore-
tičnega in praktičnega pod pogojem,
da se prijavi dovoli udeležencev. Pri-
,}:i.ve s]>rejenia g. FiJip Vrtovec.
d Odlikovan je bil z redom sv. Save
5. l'.azr. nadzornik policijskib agontov
x Celju g. Ivan Dondjivic.
d Posktisen saniowor. Pri farm cer-
kvi v Colju je skocila iz prvega nad-
stroi)ja 47-letna Marija Czerny in se
je lažje poskodovala. Czernv so bavi s
pletenjem in ročniini deli, kar ji pa
malo ne.se in je vzrok poskušenega sa-
liKOmora najbrze beda.
Segel je v žep in jl dal so trideset
frankov.
»Ali mi. obljubiš, da nocoj ne bos
šla vec na ulicoi?«
»Ne bom šla . . .«, je zasepetala.
Nato je odklenila težka vraia in iz-
ginila v temmi vezi---------------¦-------
¦
Branko jo še nekad oasa stal pred
liišo, kot da je pozahi.1, da je njegovo
stanovanje daloč odtod v Quartier La-
itnu. Šele snožinke, ki so so topile na
njegovem vročem lieu, so ga prebudile
iz razmišljanja. do 31^ Din. R*vno taldno
veliktns^a hbira v C < • v IJ i Vi in polfevljih za eo-
^p..d- v b'ks in Sevro v ceni 170 do 360 Din,
kakor tud raznih sportnih fevljt-v, opank in
sandal. — Ogle'tc si i/.ložbo in ogromno .'.aloj>o.
Nakup neprisiljcn.
Oče Kondelik id žeoin l/ejuara
Češki spisal Ignät Herrmann. 1 ^
Z avtorjevim dovoljenjem ])oslovenil Stanko Svetina.
»Slišite,.niladeniič, tukaj-le hi se mo-
gla malo naijesti. Kdo ve, kedaj pri-
demo h kaki jedi in takili klobasic zu-
naj ne dobimo.«
Vej^vara je boječe glodal na uro,
vendar si ni upal ugovarjati. Bajse je
sedel, da je kar najhitreje povečerjal
in goltal gorke klobasice, da si je sko-
ro usta oparil.
Mojstru Kondeliku niso zadostovalo
tri. Naročil si je še dve in poi)rosil za
steklenico vina. Vejvara je neslrpljivo
])restopal na pragu prodajalne, kor
ga je Kondelikovo obotavljanje na-
polnil'o s straibom, da zamudita. Ta
strah jo bil docela opravicen in se je
tudi kot takega izkazal — žalibog. Ko
je prišel Kondelik iz prodajalne, se jo
spomoiil, da bi.morale biti pravzaprav
dve steklenici vina in vrnil se je v
])r-oda.ialno. Predno so prinesli drugo
steklenico iz kleti, jo zopet poleklo no-
kaj časa.
Pa se je so vstavil približmo v troh
trafikali zaradi smodk, spomnil se je,
da ne bo škodilo, ako si preskrbi za
pot lojovo svečo, pri prodajalki nitij
si je kupil za vsak slueaj prejo, nit in
sivanko — in ko sta slednjic junaka
vstopila na smicbovski kolodvor, so se
oglasili na poronu poslednjič trije
udarci na zvon, slabo prerokujoče
l)iskanje lokomotive in nekolikratno
težko puhanje pairnoga stroja.
Brez listkov, v najvecji naglici sta
liitela skozi čakailnico na per on — vlak
se je začel pomikati in kakor v po-
smeh našima pozninia junakoma je
ma-halo okoli trideset bratov sokolov s
oepicami in z robci iz oken vozov.
»Vstavit!« je zakrical mojster Kon-
delik. -Vstnvit! M'idva tudi greva!«
JJucen smeh bratov iz vlaka mu je
bil odgovor. Vejvara je ves potrt gle-
dal za odhajajocim vlakoin.
»Morale iti peš!« je zaplical nekdo
iz iioslednjega voza. Pripojdte se k
pcišcem!«
In vlak je že drčal cez poslodnje
kolodvorske ovinke in Intel proti Huh-
Ijem. Vojvara je gledal za n.jim kakor
obsojenec zia ladjo, ki ga je pri pel ja la.
na pust otok. Kondelik je jezno^ gle-
dal smellljajoče se železniške uslužben-
ce. Slednjič si» je obrnil k Vejvaru in
rol:(!:
To se vann je posrečilo, brat Vej-
vara!«
»Dovolite, j)rosim, gospod . . .«. so je
skušal Vejvara branifi.
»No, da — to so vain je posrečilo!«
je ponovil mojister in je čmerno gledal.
»In kajsedaj?« .„ ... ,. , ,
Vejvara je poglclal miojstra.* QCtiii
Aimirajoco košutn in je odgovoril po-
trto:
»Ničesar drugega, no ostane. kot da
greva peš. Upam, da najdeva oddelek
öete, ki je šla ])es in se k nji pridru-
živa . . .«
»Jaz že vidim, kako so pridnizu.jo-
va.!« je mrmral Kondelik. »Saj> ne ve-
va, kod gred'o in oe so si)loh že na
potii . . .«
»(Jlotovo, gospod, ti so šli že pred eno
uro, kakor je bilo naznanjeno. Ko bi
])oi)oln,oma zanesljivo vedela za smer,
kod so ŠK, miogla bi jih lahko dobiti,
ziv.kaj¦ gotovo si kje med potjo od-po-
cinejo.«
»Ko bi vedela, ko bi!« Je po.navl.ial
Kondelik cmerno ''-* Vojvaroin. »To .ie
ravno, ko ne veva. Ja.z bi so na.irajsi
vrnil domov.«
»Kakor želi-te, prosnn«. se je vdal
Vejvara, Čeprav mislim, da bi . . .«
tTmolknil je. Ni vedpl, kaj bi nasvo-
toval.
Ali ziuito pot na K.ivlov Tyn?« je
vprašal Kondelik, ko se je naglo od-
lonl.
"0. i)rosim, goispod«, je odgovoril
Vejvara kakor od smrti vzbujen.
»Tma.va mape — ne inioreva se mtotiti!«
»Toirej ne stojva tuknj in .po'jdiva!«
je zaklical Kondelik.
Jezno je pogledal na biahljaj.oee so
železniške delavce, bitel je skoizi čakal-
'nieo. da mu je Vejv.ara komaj sledil in
/.a trenutek sta bila na ulioi. Mojster
jo olxstal in so obrnil k Vejvaru:
»Tn .spfla-j. govorite, Vejvai'a! Kam
greva,.da ne i>ova zašla, Pnto.ornile nia-
po!« •
»0^, teh imam dosti« je segel Vejva-
ra za ]">as, »ajnpak seda.j jih ne potre-
bujova. Do ITuliel najdeva brez mape,
oiev 142
»NOVA DOB A«
Stran 3.
d Visoka starost. Msgr. Tamo Zupan
praznuje danas svoj 90. rojstni dan. K
teniu redkemu juhilo.jii inn častita go-
tovo oela Sloven ija!
d Za ('(tstneya obcana je imeiiovala
občina Kapole pri Brežicah tamkajš- i
njega dolgoletnega nadučitelja g. Josi- |
pa Peenika. G. TVc-nik je bival in dolo-
val v Kapelah poln hi 32 M.
d Inter cenvije in zahtere . . . Želeiz-
niško ininistrstvo je zgradilo drugi tir
na progi Bebgrad—Novska z rednimi
prörai'iinskimi sredstvi. ki so pa bila
nainenjena za — delavske mezde, pla-
ce dnevničarjev itd. Za te reveže se-
daj konec Ijuta, nixlienarja, oes* da »ne-
im kredita«. Sasrio v Sloveniji je dolž-
na železnica delavoem skoraj di\set
milijonov dinarjev . . . Sedaj »inter-
venira« gluts am »Slovenoa« posl. Ze-
bot po Beogradu, torej režimski po-
slanec pri lastnein režimu. ki je denar
za delavee porabil v druge svrhe. Ra-
zume se, da so take »intervencije« le
I>esek v oei. Pri na.s pač notaia stvar
no more biti v redu!
d Vojni invaUdi! Ustanoviti se na-
merava nova nuiloprodaja tobaka v
Žalcu št. 29. Eventuelni prosilci, za-
ščiteni z inv. zakonom, na.i se v svrho
nadalnjih infoiacij zglatsijo v pisar-
ni Krajevnega oil bora IT. V. I. v Oe~
]ju (Invalidski dom) na.ikasiw-^ ,ln :1O.
deeombra 1. 1.
d Iz Sv. Jurija <>h ./. z. ^ukoihko
društvo pri rod i tudi lotos svoj oibica-
jen Silvestrov vcrer, tokivtt pri bratu
Cizlju. Mnogi poizkusi, da bi postaio
našo SokoJsko društvo nekako infcer-
nacijonalno zavetiščo Ijudi, ki po so-
koiskih naoelih ne niorejo biti clani te
družine, so se izja.lo.vili. iProprieani
pa smo, da bo ravno radi tega, ker bo
odsoten marsikdo, prišlo vse. kar čuti
sokoksko, da se bodo zbrali vsi sokol.sk i,
bcrci, ki žele v odkriti družbi, v brait-
skem razpoloženju zakljuoiti staro k>-
to in pozdraviti novo.
d Iz Sv. Jurija ob J. z. Osebni pro-
met na tukajšuji železnuški postaji je
zolo živahion. Posebno zjutraj je na
postaji vse polno ljnidi. ki se poljcjo v
CeJje bodisi po ofpravkib, a:li pa da nei-
sejo razne prideJke na eeljski trg. Med
njiiiii je mnogo mLadine: dija.štva, ki
bodi v celj.ske »oU> in pa raznih po-
mwnikov tor \
oeljwkik ptxljei.p ¦
nica pa je Uuko majlniut. da zjuUwj {>o-
gosto ni v iijc-i prostora 7/d, vse potni-
ke. Vrhu x&e&a. pa so še vrata vzida-
mx na oi»eh nasprotnib si stena.li, tako
da je stalni propib. llazuniliivo je to-
jej, ce prihajajo Šentjurčani v ziiTL-
sbem času se le nekaj minut pred pri-
lLodom vlaka na Dostajo. Ne niarajo se
nalezti preihlada. A vlaki pa imajo
vsled tega zaniude. Pred oseindesetimi
leti je bila šentjurska postaja niore-
biti na višku {^lanjili zahtev, a da-
nasnjim razmerani nikaikor ne ustre-
za več. Pri Mono 200—3(X) oseb gre da-
nit\s diieivno skozi postajo. Potniška
blagajina vrže železniški upravi težke
tisorake. Potniki pa tudi ne niarajo na.
postaji prezebati. Pozivamo vse pri-
zadete cinitelje, da storijo -vse za do- |
M'.'o r,r//¦. Jurija oh J. ž. Klektrika, j
ki jo ba.jo dobi Sv. Juri] ob J. ž. že v j
iiajkiujsein oasu, silno razburja du- j
bove. Kot vedno ob eiiakih prilikah, '
so nekaiteri polni naxdusenja, med tern
ko drugi elektriko kratkonialo odkla-
njajo. Slisi se colo, da se pobirajo pod-
pisi proti. Yso to nepotrobno razbur-
jenje bi pač bilo izostalo, če bi bil šent-
juTski bbc'ins-ki odbor tržane-da\ko-
piaoevak'o in druge interesente vsaj
nokoliko informiral o celi zadevi. Ta-
ko ti pa, razen dveh. tiieh izvoljencev,
danos Sentjurčani ne vodo ni Cesar, ne
poznajo poigodbe s FaJo. ne vedo, ka- j
ko si zitniiislj-a občina sploh započeti to j
podjdje. kdo bo posodil potreben ka>- !
pital in pod kaksnimi |)ogoji itd. Ta-
ko jio občina napravila vtiliko po-
greško. Ne sinemo se torej Ouditi, oe
se danos nekiatori ugledni Šentjurrani,
ki so v principu seveda »a elektriko,
profivijo olektrifikaciji oz. načinu, ka-
ko se niisli izvesti. Da bi se nesoglasje
odstranilo, bi bilo potrebno. da oni got-
spodje, ki so blli od občine pooblašoei-
ni voditi poig^jania, delati nacrte in
podobno, tocno obvestijo jaivnost o ce-
totncm stanju. Le na ta način se jib
bo pridoJjilo za podj'otje.
d Vbožna spričecala. Ker so steje
sofdaij davek na delavske .zasluzke med
direktne daivke in ne more dobiti nik-
do, kdoa1 pkča več ko 10 Din direktno-
gadavka, ubožriiega spriwvala, se jih
odslej delavci ne bodo mogli več por-
služevaiti. 8 tean bodo udarjeni oni, ki
imajo vec- za sola godnih otrok, se boJj
; pa oni, ki so prisiljoni zči kako stvar
j tožiti, kor ne bodo iirnoli denarja zii
; koleke. Vidi se, da kilerikaM nimajo
sroa za siromasne sloje naroda.
d Niti za kurjavo sodUč ni denarja.
Mariborsko okrožno sodi.šče tudi več
ob niodeliah, p'ondelijkih in torkih ne
ur,aduje, kor ni denarja za kurjavo.
In he pri toll kolosalnih sodnijskih
taksah!
d 0 solmvski ovcjereji se pn nas
/,ntin\enit,i ;
• i • ¦ ¦ i' jduXRt" od j i .¦ > 'i
\ Kvrupi (gilej tozadevno zanimivo
brošuro vscuč. prof. dr. Alberta Ogriz-
ka v Zagrebu). V časopisiu se tudi
dosluj ni nic i)oročalo o zaniniivi raiz-
stavi in premiranju solčavskib ovac na
Ljubnoni. Kazstavo je onioigot'ilo polje-
deLsko ministrstvo s podporo po 6(K)0
dinarjev, irianjso vsoto, mislim, da 5(X)
dinarjev, pa je daroval tudi okrajni
zastop. J^'ignanili je bilo 207 ovao in
ovnov in 42 mladičev in to predvsein
iz Solčave, öeprav so inueli nekateri po-
sestniki po sedem ur daJec. med njimi
starosta tamoišnjih živinorejcov g. Rok
lvksmemsek. Uibkstni odbor je odkupil
okiog 30 ovnov za razne kraje-v ob-
lasti. Ovce so se premovale z oizirom
n,a kakovast volne, pasemsko cistoto in
rast. Jasno se je videla velika razlika
med ovcami iz Solčave in 'oniml iz
ilrugib Jcrajev, poseibno gliede kaiko-
vosti volne. Geprav so začele ovce v
zadnjib letib štmiilcno paidati, veaidar
ostono ovčjeroja še vodno ena najren-
tabiJnejsib panog gospodarstva v tell
krajih, Treba bo pa misliti. da se vsa-
ko leto organizirajo plemenski ovcji
sejnii v svrho lažjega nakui)a in us-
pesnejse prodaje v druge kraje. S tern
bi bilo vsoiiL kupoom in drugim inte-
resentoim oinogctcono, v kratkein času !
brez vdikib stroskov nabaviti ovce in
!:i ne bilo treba ivskati ovac pri posa-
meznih p'osestnikih.
d Sofertiki izpiti zu motorikliste. -
-Motoklub GeJ'je« oi)ozarja vse moto- j
ci'kliste na izvrsilno uredbo velikih žu- j
|Mi;no\' mariborsko in ljubljan.ske ob- j
lastj o dapušoan.ju motornih vozil in j
softTJev, ki sta jo izdala v smislu min. J
narcdbe z due 28. aprila 1910, drž. j
zak. stev. 81 in in in. naredJjie z due 31.
maja 1918, drž. zak. štev. 188, po ka-
teri mora vsak lastnik eno- ali dvo-
slednegia motornega vazila položiti šo-
ferski izpit. V smislu te izvršilne ured-
bo moi'ajo sedaj vsi tisti jnotocikJisti,
lastniki enoslodnili midtornib vozil, ki
do sedaj niso imeli šoferskega izpitn.
])oložiti ta izpit naikaisneje do konca
1. 1929. O'proKceni šoferskega izpita so
sa'nuo lastniki cMiaslednih motornih vo^-
zil do 170 (.Mil3 cilindersike vsebine. Na-
vodila za rolagan.je šoferskega. izpita
dobi jo interesenti pri »Motoklubu v
Olju«. Toliko vsem prizadetim v ved-
. nnst in vavnanje.
d Schubertove prosiuve na Koroš-
kem. »Koroski Slovenec« por oca, da je
obhajalo te dni uciteljsko društvo za
Zgrnjo Podjuno svojo šestdesetletnico,
zdiužono s Schulx>rtmro prosla.vo. Na
tej prireditvi so udeleženci protestira-
li proti — temu, da sta na slovenskem
Koroskein sploh še nastavljena dva
slcvonska ucitelja (ki sta iwi, nota bo-
ne, domaniii') . . . To so iviiTfnnw nro-
! slavo!
d JU(J<>.>i/i f rhxfiuil I'tjc (' i~>t'i-
co v nevarnoftti? Knknr pororVijo iz
m;\
. . ¦¦ , • ;¦•-,..,!¦, ¦ , ;. U , :; le-
Va od viade zvivšanje uvozne car ine od
15 na 60 sviearskih frankov za 100 kg
in signiranje uvoženih jajc po njihovi
provenijenci, cos da ne gre, da bi se v
Svici ])rodajala meinjvredna »balkan-
ska jajca« kot domaca ali prvovrstna
nordijska. Ni sicer verjetno, da bi ta
švioarska perutninarska organizacija
takoj prodrla s svojiin.i zahtevami, pa-
ziti pa se bode nioralo lianj, zla.sti ker
naš izvoz jajc v Švico itaik pada (naj-
več \rsled tega, ker se pošiJjajo tja tudi
malovredna in uimazana hr vat ska in
srbska jajca).
HMH&/ac11 ¦ \ija\apiii
*^P^7O1/y o 11 ^toO la IJ U
jfctepbmagajo Šigurno
PPttSesjeve
^)rsne karamele
V lekarnah, drog.
in kjer so vidni plakati.
(i i/ii'i„<>, tire davčneaa okrajtiega
oblastva-v Celju. Hišni posestniki se
opozarjajo, da traja rok za vlaganje
prijav dohodka od zgradb za odmero
zgradairine za leto 1929 od 15. decem-
bra 1928 do vključno 15. januarja
1929. Prijaviti je koismato najemnino
v ceLoletneni iznosu po stanju z due
1. deeombra 1928 odnosno letno na-
jenino vrednast stanovanja in drugih
prostorov, ki jih vporablja. lastnik sam
ali niso oddani v najeim. Vzorci prijav
se dobe [>ri davčnem uradu v Celju,
odnosno pri obcinskih uradih po 1 di-
nar koinad. Prijave je vlagati pri
davenem okr. oblastvu v Gelju, vložijo
se pa lahko tudi pri pristojnem občin-
skem ali daivciiern uradu. Kdor ne vlo-
ži prijave v dolocoii€vm roku all naj-
več 15-dnevnega prekoračenja zadost-
no ne opravici, placa 3% osnovnega
davka kot kazen, kdor bi pa navzlic
posebnomu pismenomu pozivu ne vlo-
žil prijave v nadaljnem roku 8 dni,
placa 10% osnovnega davka kot ka-
zen. Nerosnične prijave in zatajbe se
kaiznujejo po čl. 142 zakona o nepo^
srednih davkih.
d Vmrl je v Dobrni pri Celju župnik
Karl Arlič. v starosti 37 let. Bil je ko-
rnaj dol>m poMniim lotn žiiT)nik na Do-
brni.
(I. Dntyt ur an proui ßeoqrad—Ato-ü-
ftka je bil v soboto izročen prometu. Na
progi Beograd—Brod bodo "vozili po
drugeni tiru že vsi vlaki, na progi
Brod—Novska (86 km) pa zaenkrat
samo tovorni vlaki. Proga. Boograd—¦
Novska je dolga 303 km. -«Položitev
g
njiju korakal se nekdo tretji, nekaj ne-
vidnoga, kar se jinna je pridružilo na
kolotlvoru, ne, nekaj kakor Usoda, ki
jima pripravlja nadaljne skušnje. Vej- I
vara se je trudil, da bi zapod.il to ne- |
prijetno predstavo, toda trudil se je i
zastonj. Ni se mogel otresti misli, da ;
se prigodi nekaj neliubega. 0 zase se
ni bal — kaj, on se ni zmenil za ne-
priliko; ampak gospod Kondelik! Sa-
mo, da bi se temu ničesar ne zgodilo!
Nedeljsko solnce se je dvignilo vese-
lo nad pokrajino in je grelo takoj zju-
traj. Kazalo je, da bode soparen polet-
ni dan, ki bo veljal mmogo potu. Pri-
bližno ob sednni uri sta se približevali
Karlovemu Tynu z dveh strani sokol-
ski četi. Ena je prihajala od Trebonja,
druga od Morin, Bili sta enako odda-
Ijeni od Karlovoga Tyna in ste se bli-
za'li z enako hitrastjo. Videti je bilo, da
so bili pohodi dobro preracunjeni. So-
koli so se dobro naspali — vsaka ceta
drug.je — in korakali so sedaj čilo in
vosolo k starodavneniu, zgodovinskemiu
gradu 'Kaiiovemu. Približno čez pol
ure sta se četi sesli pod Karlovim Ty-
nom, v dveh gostilnah na vrtu se je
razvilo živJjenje. Tukaj je bil naroeen
zajutrek in laeni potniki niso mogli
dočakati pokrepčila.
Vo o«mi uri je prisel iz Praige prvi
vlak z izletniki, in med prvimi, ki so
izstopili, je bila gospa Kondelikova z
gospieo Pepico. Hiteli sta v Budnan
in sta stopili v prvi vrt. kjer so se rde-
čile sokolske srajee. Bili ste prepriča-
ni, da prkleti vkup z gospodom Kon-
delikom in z Vejvaro in bili ste rado-
vedni, kako je zadovoljil očeta »tajni
izlet«.
AmpaJk tu ni bilo niti Kondelika ni-
ti Vejvara. Gospa je preigledala oprez-
no vse mize, zopet in zopet — nie ni
pomagalo — nasla ni niobenega.
Na svoje vprašanje je dobila odgo- j
vor, da sodi tudi v drugi gostilni četa
sokolov. Dam ista torej hiteli tja, pa i
tudi tukaj nista, našli, kar sta iskali.
Vprasevaili st«, sokole, toda Kondelika
ni nikdo p'oznal — saj je bil popolno-
Mia nov clan. Povpra.sa.li sta po Vej-
varu — in na^enkrat jo od,govorilo pet,
¦!«!<' da si ogledajo
grad.
Ura jc mnuia zu uro, prisel je čas
obeda, nikdo ni prisel. Gospa Kondeli-
kova je narocila obed za stiri osebe,
ker je trdno upala, da pride med tern
KondeJik z Vejvaro v Budnan — za-
Ktonj. Sedaj je sedela pri juhi sama s
Pepico in je jedla brez gladu, brez te-
ka..Pepici .je kanila solza v vsako žli-
t'o, ki jo je nesla k ustom.
Strac 4
NOVA DOB A-
Stev. 142
Mestno gledališče.
11 c /> v r / <> a r :
Track. 2fj. docoinhra ob 20.: »Oblahi*.
(iostovan.je ma riborskega Na rod no-
üa gledališča.
Reumatizem, ;::iIV,; v
giht, išijas zdiavi najuspesnejšc Rheusa-
nal pasta. Dobiva se v vscli lekarnah.
Proivaja lekaitia ARKO, Zagreb llica br. 12.
(I Lot'ci iu Sr. Neza. .Hazvon kake-
ga nedoljskega lovca pozna.io sicor go-
tovo vsi lovci dan sv. Neže. Ta daituiu
jdni je poznan zato, ker .so zc dosetlet.ja,
vrse v Ljublja.'ii Jia prvi pondoljok jx»
sv. Ne.ži kozni sejnii. Za Oivja ¦ koža«. zbira kozle vsob vrst
divjib živali. jili sortii'a in po\abi ilo-
niače in tu.i«' knpce na dražbo in na-
"kii|.i ko/.. 1'ii toll akci.jiab so so lovci
prepi icali ze ponovno, da sc tn in na
ta naoin dnsozejo na.ibo-l.jse rrnc,
Zalo na.i tndi Irtos 11ikdo in.1 /aniudi
prilik-e. ki inn jo nosebiriio nudita
Ljnbl.ja.nski velosejin in Lovska zadru-
ga v Ljubljani. I'osilja.ito koze Div-
ji koži' na L.jiibl.janski volosoj-eni in
s posebni-m pisujioin razpredelbo. Lo-
tos pa do s\\ Neza. i'avno na ponedel jok
in so vrsi ta sojoiri loroj na dan 21.
januarja IU20. Ko/.c so spre.jema.jo
v.so do toy a due (spoldno. (liinprejo pa
jib pošljolo. loin boljo wstrozote Div-
ji kozi<'.
d Crcljc r .ziii'i. X mostno osnovno
.solo jo piinosol v soboto kot nenava-
den pozdrarv starko zime uoo.nec Av-
?ust Dobonjak i-aziui cNctjo, kot jiafj'O-
<\(>\(<. Irobontioo in dr.
rl I'ldlaranje. Y n.o;doljo popoldno jt1
])i'oda\vil napi'odncinu dija.štvu j)i.sa-
tolj dr. Anton Novaoan o temi >S\o-
voiK'i v .1 uyoxla\\ii in s\c(o\na polili-
ka <,.
d Stsuxe-H mnor r '/(lyrelm. V so-
boto jKinooi jo bil na »Sof'ijinoin ])otu
v Zagi'ebu izvršon strašon iMiior, za
katPi'^ga, so ni poja.snila. Voeraj zju-
tra.i so našli lain v niliaki krvi s popol-
nonia lazine.sarjeao slavo 42-letnoga
šofeija Vlaiditmira, Matovica, V smrl-
noin boju Ma(ovi(; onxidno ni mogel
klioati n a pomoo. pac pa jo z i'oka mi
izgrebel pod seboj celo jam.o. Kraj.
k|er je bil -izvršen nmor j^ zelo .Siiano-
ten in lezi ladi pornanjkljivo nliono
razsvptLKivc v j)opolni tomi. Kdo jo
prav za pva\ ninorjeni, policija dasloj
ni niiogla ugn-.toviti. line so ugotovili
na podlagi noke dopLsnice, ki so jo
našli pri njoin. V.si di'iigi dokuinonti
manjkajo.
d KoJo J(((josloc. sexier c< Vojnikn
ie 1. dec pra.znovalo z dobro obiskano
ca.ia.nko desetletnieo TTjedinjcnja. Za
"Rožioiiioo obdari Ki. doc. ob IT), uri v
Naenkrat, ravno ko je prišlo na mi-
zo moso. j« na«tal doli na oewti nekak
šuiii. Od ravno nasprotne strani. od-
koder so prišli zjutra.i sokoli, so pri-
droale lojti'iiice in skozi njib preen ice
ste sesvetili dve rdeči srajci.
Marodi!« je zaklical nokdo na vrtu
in gos]ia Kondelikova je spustila vili-
f-e. hi tola iz vrta na. (.'esto in je klicaJa.:
Kondolik! Gospod Vejvara!«
Da. bila sta Kondelik in Vejvara.
Voz so je vstavil i)red vrtoni. Vejvara
je hitro skočil doli - ni bil torej >imi-
rod«. Aimpak kakšen je bil mojvster
Kondolik! Komaj je zlezel z voza in ko
se je postavil, je stal ves skrivljen, ka-
kor bi ga s križa snel. Bos je bil prav-
zaprav. v niodrih nogavicah — gospa.
Kondelikova je takoj spo/jiiala, da so
to tuje — a na rami sta niu bingljala
dva para eevljev. Eni so bili njegovi
lastni, drngi so bili težki kniecki cev-
l.ji. blapoovski, ogromni s ])odkovani-
mi podplati, s ]iodkvami na peta.h, z,
neštevilniniii krpami in na vrliu so bili
kakor želvin cxk.lep.
(iospod Kondelik nit-i zinil ni in je
pomignil ženi, da bi ga. pelijala k niizi
in htodil je za njo kakor po jajcih. Vej-
vara je placal \oziiika. voz se jo obrnil
in zopet oddi'cal. oclkoder jo bil pri.šel.
»Kaj se je zgodilo, Kondelik. za b'oz-
jo votljo, prosim te, |tovej rni!< ga. je
vprašala gospa polglasno.
»Nioesar ne, prosi, molči in jej!«
je odgovoril Kondelik s hripavini giar-
som, »in inieaii tudi dajte kaj. Od lako-
te bom umrl!<
-(ozična - StvUla
ZA PLES ZA ULICO
v črni all slvl barvi, francoska črnl s peto ii usnja, Is« rjavl
peta, 1st! Iz laka Din 215 — Din 215 —
SNEŽNI ČEVUI ČEVLJ1 za DOM
PRODAJALNE :
Celje, Aleksandrova ul. 1.
Maribor, Oospoika ulica 17.
VlUj, Slovenskl ir«, „Petovia"
))osojil.nieni dvorani 00 otrok asnovne
in mešoanske sole z obleko in pecivoin
in vse potrebne reveže z moko za praz-
niko. Da i<.> moftooo olxki-T'ovaiiio v toli-
ki men', je v prvi vrsli /.as!u'j,i |»iiil-
nega odbora in požrtvovalniii < 1 * j11::-
cinov, ki so drage voljo \!(Iim- pri-
pravljoni |)iis| k-a a t i v drnšlvi-iin bla-
gajno.
d I'ri poMi v Zrečah nil Koujicah
je sedaj otvorjena bi'zojavna. in telo-
fonska služba.
d Ekspozilxru jarne hoi:?? clelu r
Celjti naznanja, da se i.šče za pomor-
ski arzenal v Tivtu 1. tri lnehaniko za
t'ina. dela, 3 zelezostrngaTJe. 2 niiziai-
ja, 1 kleparja, 3 kljnčavničarje, 1 elok-
tromebanika, 2 koXlarjia, 2 risarja.; 2.
za Split: 1 strojnika oz. kurjaoa za
peei »Dietsch« in >(landlot«. 1 poslo-
vodjo za pairiTO žago; '5. za (kvlje: 1
k'1'Q.jaca. prikrojevalca za skrobaste
ovratniko in sabloner.ia tor (Miakega
vajonoa; 4. za Rivijero: 1 hotokskega
kubarja. Prosn^jte je predložiti e-kspo-
zituri javne borze dela v (leljn. Proš-
nje za 1. in. 2. je kolkovati s 5 Din.
d Novo poduzeče u Z(tfirebit. Uz ak-
tiviK) ucestovanje svjotskog koncerna
Aktiobolagot Separator u .Stockholmn
osnovali su doniac'i interesenti u Za-
grebn dioničko društvo, koje ce se ba-
viti prodajiom strojeva za nuljekarstvo.
poznatih po citavoin svijetu pod iine.-
noin »Alfa-Separator«. Ove je godine
proteklo upra.vo 50 godiha otkako je u
god. 1878 švedski iiiženjer Di*. de La-
val izumiio prvi separator. Taj se je
ixuni fecajeni vroniena poka.zan tako
dobrim. dia d-anas ne innade kraja na
krnglji zemaljiskoj. gdje ne bi ti sepa-
rator i dobro nvedeni bidi. Najboljirn
dakazom za to služi činjenica, da d€u-
nas imade u upora'l)i 3X)00.000 Alfa-
separatora. U nasai se doinovini teča-
jicjn. nekoliko godina. o|>aža živl.ji inlo-
res za n.savršen.kMii mil.jekarst.va. Si-
'iiii'iui jo. da ('o so niljokarst\o n/ po-
vec'anu pi'odiikciju maslaca i sira j.osto
razvijati i no ('o traijati dugo a da na-
ša, agrarna Zionilja dcdji» n položaj. da
izvaža maskve, a ne da uvnža mlijiočne
lirodukte, što \e dosele na zal-ost bio
cesti slučaj. Novo osnovano drn&tvo
I'Ml.h d. d. separatori i strojovi za
niiljokarstvo« (Zaigreb, Boškoviceva ul.
46), koje se bavi protlajomi Alt'a-sepa-
ratora. strojeva za mljekarstvo i svili
prednieta, kojii zasjieoaju u tu struku.
prnžit oo svakoiin gospoilaru jiriLiku,
da .si za l'aciioJialno vodjenje mljekar-
stva nabavi potrebne stro.iove i a pa- i
rase.
Nokol»ko huuiorja.
On: ¦¦Torej 20 let imas sedaj. Pa saj
si vt'iidar /.o proil ti'omi loti pi'avila.
da si sta.ra 2() lot.>
Ona: No. gh\j. jaz pač nisoni zen-
ska. ki govori dancs tako in juti'i drn-
gaöe.«
+
Kakor znano. zdravniki no sniejo
dolali zaso roklaino. Dr. Levi pa je iz-
nasol dobro. nooporočno metodo, s ka-
tero so niu jo posi'ecilo ogniti se pro-
poV'Odi. Od časa. do oa.sa nannrer. insc-
rira: V moji eiaka'lnici s-o pozitbi'li |)a-
ci.i'Oiili v pro.jsn.kvnL nLeseeu zoi>ot f) rof-
nMi toibic. 10 doznik'ox. IT) palic ikl.
(josi.)od'a naj piidojo po njo mod ordi-
naciJLskiini nraimi od 8. di> 12. dopol-
dn-o in od 2. do 5. popoldivc.-r
Y vla No. bvala. /.id sein in no smoin i
josti klobase!«
f^panoc odnwisi stoklcnico: Morda
pa malo vina?<'
No. bvala; židje snionio piti samo
,košor vino.«
'In ce bi lnorali sluoajno od žoje
uinreti?«
•Potein že. Sploli sinoino prokora-
citi zakono, ce j-e sila.i
Spanec |)otegne svoj nož: »Tako. so-
dad i)ijto. ali |»a vas zakoljemi!«
Žid pije. Nato so Španec oprosti:
Sol seni pac malo predaleč. Ojirostito
mi ¦ ali slo bndi name?«
Soveda se huduje.ni na vas; x*kRJ
niste potegnili noža žc pri klobani?«
srečni zakoni. Mož je. nočni čnvaj, žft-
na pa bodi roz claJi prat.«
*
Ali ni'Oroin govoriti z yo.spadom
,.1'okornyjom?«
Da, koga si nein iaviti?-
Kar recite, da jo ljnbi l'og tu!«
^Kako? . . . -
V''Cste,. povs(Kl. kauior pridein, me
sprojiiK'jo jii'dje z besedanni: »Ah, ti
ljnbi Bog. ali ste zopet tn?!« Torej pro-
sMii. ja\ito nie; j:;i/ sein nani'i'ec zaiva-
revalni auent.
Dva slražnika najdota na cesli pi-
janca.
^Na'jholje ho. da ga odneseva na
strain ico.«
\' torn so oglasi pijanec:
Mono no boste potegnili, prav do-
bro vom. da inunn opraviti samo /.
cnim sl ra/nikoin!
l'öitolj: Ziiiano .k». da so stvari v
vroöini razsirijo, v nirazu pa skrrijo.
Navoditc mi primer.'
Učenec: I'ocitnice. Poloti tra-jajo
osoin tednov. po/.imi pa samo dva-'.«
*
Trgovsko pisiiK): -Spo-siovaui go-
spod! Kdo mi j<> obljubiJ. da nii bo ob
koncu niesoca plačalIdol«? Vi! Kdo m
držal bosede? Vi! Kdo .ie cisto n&va-
tlesn lopov? — Vaš udani IMoric Bla,u.c
P^odam
po zelo ugodni ceni moško zimsko
suknjo in črno obleko.
Naslov v upravi.
Božična in sidvolefna daHIa
kupite
*%z i^reliKi izt>ii»i po zelo Änizanilr cenah
„PRI SOLMCU"
Glavni trg it. 9 CELJE
Za obilen obisk se priporoča Alojz Orofenik«
Šrev. 142
»NOVA DOB A«
Stran 5.
Deset let akad- društva
„Triglav" v Zagrebu.
Ob desctletiiioin jubile.iu nann stopa-
jo pred oči dogodki., ki so se v bežnih
utrinkih odigravali pred naini. Pri-
klicmio si v spomin v glavnih obrisih
najznaeilnejšo moment«?!
V jesenskih diieh 1. 1918 je »Tri-
glav« zapustil (Jradoc in kronil v svo-
bodno domovino. Prišel jo mod brate
Brvate, ki jih doslej v globino njitoove
cluše ni pozna.1. Doživljai je težke iz-
kušnje, tod a ol)iij)al ni, ker je veroval
v svojo zrnago. Pod svoje okrilje je pri-
vabil s-love.nske vi.sokošoloe, ki so iska-
li zasčitnika, našol je zveste člane, ki
so mu s sroem, pametjo in. voljo kazali
pravo pot. Njegov program mu je do-
na.sal od leta do leta ml ado moči, ki so
iimile zdravo misli in bister pogled v
bodocnost. Notranji moci diruštva sle-
di venec javnih nastopov in prireditev
na domarih tl-eh, ki so utrdili njegov
uglo;l. Vsa leta ga je podpirala »Sta-
rešinska zveza« v Mariboru, ki irnia si-
gurn'o velike zasluge pri izgraditvi dru-
štva. Kratka je doba desetih let za živ-
ljenje društva. toda za člane je nadvse
ponuyivbua. Vse drugaoe kot pred de-
setinii leti stoji danes na pozitivnih
tloJi in zato ik> upamo samo. da bo sen
njegovih ustanoviteljev uresnicen.
temvrr tudi vemo, da se bo zgodilo ta-
ko. V I em je pa tudi največje jamstvo,
da bo spomin na jes-onske dneve leta
1918 ved'no svetlejši in da bo dajaJ
narodu vedno vw sue. »Triglav« oblwi-
ja desetletnico dne 12. januarja 1929
v (it»lju oJ) priliki Triglavanskega ple-
sa.
Potne crtico iz Para-
guaja.
(Iz knjige: Garczjjnski, Okroy Južne
Amerike.)
Od Buenos Airesa do Asunciöna,
glawnxsga niesta v Paraguaju, se rabi
z navadnim, ljudi in blago vozečian
parnikom, skoraj en teden. Hirvatska
firma v Buenos Airesu Mihaaiovic ob-
vladuje skoraj vso recn'o plovbo po re-
ki La Plata in i>ritakih dale? gori v
Bi'AÄÜiju (Majtto (irosso). >Pa Plata v ogromnem obsegu. Po-
vsod po lukah vidiš nakupičen Jes,
quebracho (čr&slovina). kože, Z}\boje
z y
ime reke znači srebro. Neki špan.ski
couiquistadoiie (španski vojni poveljr-
niki ob odkritju in of?vol)o.ienju Južne
Anierike) je videl na roki s srebrom
oki'a.seno ladjo nekih IndiMncov in je
dal potem volotaku inu» >Ui plaUi«.
La Plata, ki nastane pri mostu Cnr-
rientes iz Paraguaja in Parane, je v
innogih ozirih Mississippi Južne Ame-
rike. Po njem se širi kultura in trgo-
viiia diUeč, daleč v notranjost dezeüe.
on pasreduje na tivsoče in tisoče kilo-
motrov dalw ves proinet. Ob svojem
spodnjem taku teče skozi silno rodo-
vitno pokraj.ine Argentine in Urugua-
ja. Tu je doma žito in živina. Tu leže
glasovite tvornic© Lid>ig za izdelova-
nje me-sneffa ekstrakUi, ki pokoljejo na
leto na stotisex» gov^edi. Nekdaj je se-
galo tu moi'je daleč \- dežeh), go.i'i do
Paraguaja in Bolivije, do tiste kanie-
nite in neprijaaiie pu.ščave Chaoo, ki
Ieži delmna x Boliviji. delorna y «Para-
sruaju. (Ker ni v tej puščavi natančno
dalooena nu»ja niod olxMiiia državama.
je došlo sedaj do konflikta.) V tej pu-
scavi nna vodit okus po soli, je grenika.
in nepitna, toko da vlada povsod po-
nuanjkanje yode in se jo m dogodilo,
da so i)ogini!e cele ekspedieije e vreine ia\nc» luthprdl-
no evroi)(»jskeniu. Tu se ol) Boziču ža-
nje, južni votrovi so inrzli in suhi. so-
verni )>a vroči in mokri. Dežuje vrasi
tako silno, da prestopi La Plata ali pa
pritoki Iwegove in pridejo cele pokra- '
jine pod vodo. Zato se v Argentini ali
ITruguaju ni dobro nastanjati po niz-
ko ležccih krajili ob rekah. Na drugi
strani ))ridejo zopet sušna leta, ko
zmanjka v celih okrožjili popohioina
Aode za ljudi in živino. V takih letih
se poja\ijo ogromne množine raznili
niTavelj, žuželk, predvsem pa kobilic,
ki unieijo vse, kar jo zelenega in .se jih
ni iniogore ulnviniti. Knietovanje je tod
prav riskantno. Nekaj neverjetnega so
tudi o«tri noeni mrazovi srodi pol et ja.
Na teh trpe osobito v Paraguaju. Voa-
si je na ta nacin unieena vsa letina —
pojav. kakor sc» \erkrat pokaže samo
se v nekdanj.ih neniskih kolonijah vz-
liodno Afriko.
La Plata je v spodnjem svojein toku
tako širok. da so z inalili ladjic sredi
t'ek'O ne vitlijo bregovi. Voda je grda
rumenorjava godlja, kakor v Nilu ali
v južnoazijskih vdetokih. Pri vožnji
navzgor se vidita dva zanimiva kraja,
Rosario iin Bellavista. Rosario je vetli-
ko trgovsko in indusfrijsko inesto, v
Argentini za Buen'osom gotovo največ-
je. Mesto napravlja snažnej.ši utis ko
Buenos, ima ^'eliko reono luko z mno-
gimi skladiw'.i in vkroalninii pripra-
vami. Tod se silno spekulira. z /.(^niljii-
šči in žitoni. 'Kapital jo doloma domaič,
iiajvee pa atiKM'ikanski in an.gleški. V
stein stoletju so tu imeli jezuitje misi-
jons'ke postage in so iz istih napravili
to državo. Mora se reei, da so dobro
upra-vljali deželo. Krnetijstvo je evete-
lo, prideliovalo se je innogo vina in ka-
ve, ceste so bile izborne, bolje ko dan-
danes. Ženskeso se nančile čipkarstva,
nio.ski rezjjarstva. Jezuiti so se sma-
trali tu zti neodvisno državo; to pa je
v(xlilo do spora s ^ixuiijo, takratno
lastnk'o .I'uzne Amerike in konec je
bil. da so morali zapustiti deželo. Osta-
lo pa je za njinii do danes nunogo spo-
minov v stavbaJi in raznih ustanovah.
Bili so in are tudi dobri diploinutje in
politiki. J'r.epovw.lfili so Spancem do-
stop v deželo. ker so vedeli. kako smrt-
no jili sovražijo l'ndijanci in mešanri.
Upoljali so tudi indijansko nareeje
»gvanari« kot državen jezik. No, tudi
po jezuitih jo iinel Paraguay sreco s
svojiinii namestniki in predsedniki. Je-
den med njiiini je na pr. čisto po vzor-
cu pruskega kralja FrideiMka Viljema
I. ukaxtü, da mora vsak državljan vstih letih med Para-
guayern in sosedi. bi lahiko bila uspeš-
iui, ako bi bila dežela vojaško bolje o»'-
ganiziirana in bi imela tudi dobrega
generala. (lastiželjni Lopez, ki je hotel
Vesele božične praznike!
Bellavisti ji1 pa zaniniiv'o opazovati
nakladanje oranž. Belo oljlecene de-
klice tekajio sem in tja, vlagajo, nakla-
dajo, kar se nienda vidi le se v japon-
skem Nagasakiju. Na duoate vecjih in
manjših ladij odhaja zvrhan.o polnih
oranž; letno so tu naloži Amerikano« je prav ba-
haška palara,. postrežba pa je prav
smlnja. pri tem zelo draga. Je se kar
v veži ali \m\ ulici. Nehote se naÄiiu^h-
neš, če vidis, kako ulogo igra tu zobot-
trebe(^. Povsod jih jo polno, vsak ga
ima v ustih in si tivbi mi malo deJi-
katen način svoje, od tobaka rmene
ali c*rn<' zol)e. ['oslopje tega hottJja jo
bila nektih kHih T^roti Bra-
ziliji, Urugua-ju in ArgK?ntiniji hkra.ti
in ki bi bila državo skoraj poi)olnoma
unirila.
Paraguay vc.lja so danes za eno naj>-
bolje ui>ravljaaiih držav v Južni Ame-
riki. Krade, soveda, so tudi tu; toda
zdi se, da boJj v detadilu. V sedemnaj-
kiakor nokdaj Napoleon, di/ktiiiati Ui-
kratnemu braziJijanskeanu oesarju, da
mu da höer za ženo, pa ni mnago ra-
zuinel o vojskovanju in je bil tudi
asebno lxvj.azlj.ivec. V petih letih te voj-
ne j.e zgubil Paraguay tri ootrtine vseh
nioških in trebalo je sestdeset let, da se
je to razdnorje nekoliko zenačilo. Ako
se vidi tu in tajn po deželi prav innogo
zensk, je vzrok to. da so ods-li nwiski v
gozdove radi nail)iran.ja yerbe in seoi
quebrahovih dreves. Ženske se tu no-
sijo zelo rade bolo, veljajo zu snaine. a
kade \xi strastno eigare, ki so sicer ra-
di obile damiaee produk(;ije tolvnka /.e-
lo po eeni.
Da jo Asuncion špan^ski, vidiš iz
tega, da imajo tudi tani bikoborlve.
Vlada pa dovoljuje, da se smejo ob ne-
deljah ubiti le trije biki im dii se mora-
io toroadorji boriti le peš proti n.j.im.
Na ta način odi>adejo oni strašni pri-
zori. ko vlat'ijo rajijeni konji za seboj
T-reAa po tleh. Toreadorji so tu celo bo-
gatejše obleceni ko v Spaiiiji. Hrabri
so pa najbržo manj, ker se vidijo na
\'oci mestih po ifreni l(»sene kulise za.
obrambo proti rcjgovem pi'erazdraze-
nihbikov. Te ol)TamJ)e v španskih are-
nuiih ni, vsled tega so tarn toreadorji
tudi gibonejši in spretnejsi pri ubija-
nju bifea. Navduše-nje za to malo ape-
titno in nehumano igro im je v IVa-
guayu isto ko v Sixuiiji ee ne veoje.
Ako se je pokazal kak borilee za po-
sebno spretnega. so mu metali v A-
sunrionu v areno sadje. cigare. klobu-
ke, srebrne palioe. d.tmar v j>apirju in
vso n mg ore. Ko «o bili pri predstavi,
katnro sem videl, ubiti trije biki, dva
zelo mvspretno — leUila «ta z bodalom
v teilesu š<> |)o areni — •¦ so ])ripoljali v
areno ml ade bike z ginnijem na rogo-
vih, s katerimi so se potem poskusa.li
razni >civilistic.
(Dajjo n aovdatni ätavUil)
Rene Pujol:
Tota ueijo morale.
Toto gre z ooetom na izprehod. Te
časti je deležen le enkrat na teden. Za-
nadi tega jo oeni visoko. Res da mora
ob takih prilikah slišati mnogo navo-
dil, kako se mora obnašati, a odskodu-
je se s tortaini s kremo in z vanilije-
vim sladoledom. Vracata se potem s
takso, ki je Totu ljubsa, neg'o mainin
ku[)e. \r taiksi laliko spraviš svojo obu-
tev, tudi re je zaniazana. neženirano v
dotiko 7. blazinanii; zabava, ki jo mo-
r<\jo Y poilni nieri coniü Io mii ki i<> <» No. in . . .?«
Toto: > Vewelim se nad tem.«
Papa (str'ogo): »Toda, nesrečni
otrok, to je tatvina .... Ali se tako
i-avnas po moralnih načelih, ki smo te
jih urili? . . . Moj sin, re najdeš kako
stvar. jo moi'as vrniti onemu, ki jo je
i/gubil.«
Toto (se prebrisano smehlja): (>
ne, paipa!«
Paiia (ogoiX5en): »Kako? Ne?!«
Toto: »Saj si mi vendar pripovedo-
\al zgodbo o gospodu. ki je na sei iglo.
Ta gaspod je vendar postal bainkir.
Kokol si. da jo bila njegova sposobnost
na^rajena.«
Papa: >Ne zanienjujimo drugega z
drugim! [gJa .je pred met, ki ima
skromno vrednast.'
Tulo: Ta ilenarnica tudi. Samo par
suiev je v njeji!'«
Pap.a (kategorieno): »Nikdo te ni
pczviil. da (U^las oiKwke. Nesi mali de-
nainic(v!«
Tolo dehatira saiiLo pri ukazili, ka-
terim s(> nr mara ))okoriti. K tem spa-
dajo uka/.i njogove varuške. Prepir z
ooetom jv broz izgledov. Torej pohiti k
/cakoniti l:ishiiri, ji izrori objekt in se
\ ine s trj ki'in zadoseenje-m, da .jie iz-
polnil svojo dolžnost.
Papa: >Cepe<\ z;vkaj pa, nisi sn-el
svoje öepice?«
Toto: *Mislil sein, da mi ni treba
biti vljuden, kor sem izkazaJ uslusgo.«
Papa: Moranio biti vedn'o vljudni!«
Toto: »Ona ni bila.«
Papa: »Ali so ni za'hvalila?«
Toto: >Pat\ toda angleško. Tega je-
zika ne naziiniem.«
Papa (nevoljno): »Ne kva.si neum-
nosti! . . . Tz toga, dogodka sledi nauk:
vso. kar najulemo. moranio vrniti!«•
Toto: »Vedno, pai>a?«
'Papa: »V-edno . . . Tn zato clobimo
nagrado! Evo ti 50 santimov!«
Toto (komaj slišno): »Pri tem imajii
i/.uubo! ... V donarnioi so bili naj-
manj Irije franki.«
Papa.: ^ivaj praviš?«
* Toto: -Nio!-
NVkoliko dni za Umu gmsta papa in
mama na izprehod v park Monceau.
|7.!?!icfl5i. dia sta slabo razpoložena. Toto
jiina sledi v spoštljivi razdaJji. Ve, da
se mora pri nesoglasjih stairšev v vsa-
kenn pogledu zdrževati. Mania orita in
])-\\y,\ sv krrevito zaigovarja.
Papa: >Prisegam ti, da ni res!«
Za svojim hrbtom zmerka s hdero-
glifi pokrit liKxlor puseinski list. Nena-
doma ga vrže v stmn. Toto ga pobere
in se sj)usti kakor ])uščica, za njima.
Toto: Papa. izgubil si pismo!«
Papji (rz? Net
To ni moje!«
Toto: »Pač, tvoje je! ... Prinesel
sem ga . . . Zaradi nagrade!«
Papa: »Ka,j? Nagrada?«
Dobi jo — v ohliki zuiiißnice. Kar je
bilo Totu v dokaz, da wihtevajo moral-
ni predpisi med civilizira/nim svetoan
često zelo fino sposobnost razioeeva-
nja (Frevel — rp—X
Stran 6.
»NOVA D 0 B A«
Štev. 142.
Jioda Roda:
Iz Bosne v avstrijskih
canih.
Napredek.
Novi dežeilni komandant Basne jo
potoval po sv'ojoin ozemliu.
Nekjie v gozdn oh eesti je pobirala
• starka dračje.
Mjegova ¦ek.sceilünra so hoteli postati
pupula:rn.i in .so da.Ii v ta namen usta-
viti v'oz.
¦>No, starka? Kaj ne? Varnost v tej*
deželi je sedaj drugaona, nego v tur-
ških ea«ih? Prej bi ne bila mogla v mi-
ni pobirati dračja.«
0 — zakaj no, gospod?«
¦¦'No. starka — takrat so bili von dar
v gozdu razbodniki.«
»Prav imas, mil astn i gas pod, v goz-
du setlaj ni vec razbo.jnikov. Ti služijo
pri orožništvu.«
Osel.
Bcwsanski kmet mi je pripovedoval:
Da, brate, drugiace, mflnogo bolje je
pastalo pri 1ms, odkar fete Avstrijci v
deželi. — Prej, v turskih. oasih. je bil
mosliin gospod in kristjan je bil su-
ženj. Sed'el sem na, svoijega osla in sem
jahaJ na trg. Turek jo pri.šel po eesti
nasi>roti. Ziavil sem v jarek in «em nm
pustil yko cos to prost o, Men is. da nm
je zados&cado?
•>Pes!« je zakričal, »kristjan. da bi
se psi trgiali za tvo.ii1 kosti! T)oli z osla
in v prah s teboj —¦ tako in nie. dru-
gaee so no pozdra.vlja. turxkoga, gospo-
(U\.«
Pom i si i — moral sen* stopiti z osla.
Sedaj? Sedaj je vse drugacG. Sedaj
«piöh nimiafm veo ofcla.«
IVAN SA\'CIN :
Nekaj zapiskov iz dobe
državnega prevrata
v Celju.
(Konec.)
Prvi in takoj se jo javil poročnik
Tone Malgaj, dalje porocnik Ludvik in
fez SO vojakov. Prijaivili so se tudi. ne-
k«1eri civilisti, ki so me poslušali. "Bil
je skromien usi>elh a bil Sem ga vse-
eno vesel, kajti ti«ti dam, ko je vse plai-
valo v veselju, je bilo teiko zapustiti
Celje in sVojcc in se p'odati na ekspe-
dieijo, ki se je izkaÄila tudi v resniei
za jako nevarno in rosno. — Nekaj
ljudi smo tedaj imeJi, odliod pa se ni
izvršil tako tocno in.gladko kakor smo
si želeli. Prvotno smo mißliJi odposlar-
ti transport žo ob 2. uri popoldno.
Tcžko pa je bilo takral fante drža.ti
skupaj, kajti tide vojaške discipline
so ni bilo in eela la koro^ka akcija \o
bila že saina na sebi bolj prostoVoljna
kako]1 sem raivno projo omenjal. Sko-
raj vsi. ki so se priglasili. so .s> hoteli
drlorna ]>ogJedati dornu. nabavil si ono
in drugo itd. Jedneniu oroti Slovoiij-
gradcu. Svoji jumuški smrti na.sproti.
Prihajarn h koncu teh kratkih za-
piskov in sj)'omiinov, ki bodo morda^
vzpodbudili ka.ko dopolnitev; vsaj kra-
jovno zanimiv bi vsekakor bil opis
¦j'jrovzem'a celotnc državno in satmo-
upravno administracije v Celjn in
okolici. Kar so mono k'ot mestnega vo-
jažkoga povoljnika tice. sem izročil
l^oveljstvo. kakor sem že nrpisaJ, defi-
nitivno v drugi palovici novem.brn
svojemu naijlodniku. takratnemu stot-
niku Kolškn. Poloiaj jo bil žo ugod-
nejsi. S fronte božeČe vojaživo jo. že bi-
ln vorinonui mimo (^eija, le tu in tarn
Fine čipke,
batiste, svile, ™% v
v veliki izbiri. M. ŠRIBAR, CELJE,
Gosposka ul. 27.
so se se vračali iiosamozniki |)o z-e.loy.-
nici ))ioti Dunaju in Budi.mposti, pa
tiuli na jug. Na kolodvoru jo preno-
hal težaven in nevaren pasel s trans-
port i. V mestu je že skrbela pod vodl-
stvoin. g. nad of k*. Logarja policija za
i'(kd in mir. Kriticno stanjo ob pre-
vratu smo prebrodli brez vsakih po-
lnernbnejših incidentov. 'Pri polku se
jo tudi priconjalo novo, redno življe-
njo.
I'ciKvsen stMn, da sem služil. ravno
y tej dobi pri celjskom pešpolku, te-
daj ko so se izpolnjievali naši najlepši
narodni ideali. Spoznal sem takrat
prijatelj«tvo. odločnost in i)atrijotizem
nmogili in mnogih vojakov. cawtnikov
in podc'astnikov, ki jib tukaj saiino ra-
di toga ne imonujem, ker se bojini, da
bi tega in onega prezrl. Mcxia zahvak.
za njih ])ožrtvovalnost bi bila tudi i)i'e-
slaba in brezpomomibna: uixiti je, da
jib ohramita nai'od in doniovina v
hvaložnoin spominil
Kdu in kako mora napra-
viti davcRQ i)rijavo zgra-
darine za' I. I929 ?
Najkasnojo do dm* 15. januarja;
1929 morajo vsi jiosestniki Ins
(zgradb) v vseh niiostih, trgih in kopa-
lišcih vložiti davčne prijave po dolo-
čenoin forrnularu brez ozira na to, ali
imajo v svoji hi&l najemnike ali pa
stanujejo sami. Torej v teh krajäh mo-
ra na!])raiviti vsak posestnik, četudi ni-
inai nobonoga najemnika, predpisano
davcjio prijavo. Lastn o stanovanje
mora primorno dnigiin oceniti. Dose-
daj so vsi posestniki dolali nai])ovedi
saino v večjih niüstih, kakor Ljublja-
na, Maribor, (^olje,,«Ptuj; v drugih me-
fitih in trgih \xi sajiio tisti i>osestniki,
ki so kneli v svojii hi.ši najomnike, ker
80 ])osostniki bre/. najcnmikov ])lače-
vali hisno razredarino, ki jo novi
da vcni zakon ne pozna več.
l\\ tudi v vaseh mora napraviti in
vloziti daveno napmed (prijavo) vsak
pases tnik, a.ko hna v hisi kakegu na-
Jeinnika ali pa on sam izvršujo v hiši
kako obrt, ali pa ima v lastni hd»i tr-
govino, industrijo aJi kako drugo pri-
dobitno podjotjc ter je saniostojnoga
poklica ali inuv staino sluabo, tov kon&-
iio velei)(>.seslniki. VsJod loga moraio
tudi v vaseh vsi trj?ovci. obrhiiki,
uradniki, upokojenci in ve!opos(\stniki
vložiti prijave za zgiraitlaiinu. (k1 ua
iina kak posostnik, ki stalno stauujo v
most ih. in trgih kako ekomwnsko.
zgradbo v vaseh, torej izven rnestnega
okoJisa in ce se doticni bavi sajno s
kmetijstvom, potem mu ni pbtreba na-
praviti to napovedi za. biso, ki jo ima
za ekonomijo na deželi, teniveč samo
zriš'lo na tisoče hiš
pod liiisna-na'iemninski davek, ki so
do soda,} plačevaJe samo minimalen
razredni davok. Zato jo volike važ-
n.osti, kako so IkkIo ta lastna sta.nova-
nja ooonjovala in bodo yirizadoti po-
sestniki dobili potrebna. jjojasnila na
sestankih, ki jib bo priredila v tern in
prihodnjem letu na&v Zveza.
Najoinnino ali vrodnost lastnega
stanova.nja jo dolooiti po stanju dne 1.
det'oimbra 1928 in no voč koliko se je
na najemnini vplacalo v tekočem letu,
ali v avtonomnih mastih. kakor v
Ljubljani, Mariboru colo v ))retecenüi
dvoh letih. To povprečjo iz zadnjih
dvo-h lot ali najominna iz tokočega lota
no pride popohionm nio. v postev in je
popolnoma brez pomena Zii napovedi,
koliko se je pfcveevalo zin. V koloni G navedena kas-
mata najemninn za süanovanje je ra-
ziimoti tatko, da so vstavi najoannina
i)0 odbitku vodarine, gosta.sn'no, ka-
nalsko iirislojbin«! ter razsvotlja.AO
stoy)ni<' in da jo torej to brutto-najom-
nina brez odbitka 20—30% stroskov
za popravila, in vzdrzevainja his. Ta
odstotek namroc »me odbiti samo
davena blast in nikakor ne davkopLor-
cevalec sam.
Pri tej priliki nioramo p'anovno
opozoriti nekatere redke hišne posest-
nike, da preneliago zahjtevati od na-
Vese/e bož/cne praznike
in srečno Novo leto
žellta natjemnllcct cfostilne „Sokoi^ki dom"
Gaiberfe — Celje.
Vese/e božične praznike
in srečno Novo leto
želi svojim cenjt-nim odjemalcem
J. JagodfČ^ trgovina z meSanim blagom, Celje, Guivni tr«:-
Vese/e božične praznike
in vese/o Novo ieto 1929
želi svonm cenjenim gostom
Deükcttesa Franjo Steg«, oije, Dei'kov trg 3.
Vese/e božične praznike
in srečno Novo ieto
želi svojim cetr. strankam
JosIpPlevCalc, Cevlfarslcl mojster, c-ije, Krai(a p.-tra28
jemnikov stroške za popravila in vz-
drževanja his. ker jo to že v najomin-
n.i zapopadeno, ce pa kdo to wihtova.
jo to ravno tako podvrženo obdačitvi.
J^odnajemnino se miora v sinislu zu-
konitih določil tudi vpisati mod pre-
jeto skui»no najeinnino.
Podnajomnikov husni posostniki no
mo re jo irmeti, ako jih imajo. s<^ morajo
tudi vse mesocne sol)e natanko navesti
in napovedati v davon ill prijavah. Pri
teh mesečnih sobali z opremo pa je
trelxi voli'ko previdnasti. ter odbitek za
opremo je podvržon rontnini, ki je
mnogo višja kakor pa hdšni dav-ek. V
tern pdgledu jo velrke vaiznasti kako se
bodo napovedi deJale in najemnine ob-
dačile v letoviščih, kaikor na Bledu,
Rogaški Slatini, kor so jo sedaj odbilo
nad polovico za oproino. postrožbo itd.
Enako je z odbitki za vrt. kor so (i
podvrženi v slucaju, če jo odbitek več-
ji kakor pa čisti katast.r. donos dotic-
nega dola vrta, rontn. davku. ki je, ka-
kor povodano, minogo viš.fi od hišno-
najemninskega davka.. To je zopet važ-
no za hustn ike noviih lviš in vil z vrtovi,
ki so oprošorni hižnoga davka, ne pa
rentnega davka. Za vrtove torej n(} ka-
že iiičesar odbiti, ker drugace se ute.sr-
ne s tern samo škodovati in placati vis-
jo rentnino.
Vsa potrrfma pojasnila na .sestan-
kih in pri dfuštvih hišnih posestnikov.
Sokolstvo
Sokolsko druMvo r Celju se tern po-
tom zahvaljuje vsemu oiunmi nacijo-
nalnemu obcinstvu iz Gelje in njegia
okolioo, ki «> .k» udoležilo »lavnostne
društvene akademije ob priliki pros la-
ve 10-letnice Ujodinjenja in tako ])ri-
pomoglo k lepemu morailnemu in
gmotnemfii uspehu te proslavo.
Silvestrov večer priredi Celjski So-
kol kot obicajno vsako leto in sicer v
vseh prostarih Celjekega doma, Na
programu so totlovadni na.stopi, šalji-
vi prizori in nastopi, govor in ailogo-
rija. Vsa oeljska naTodna druzba so
uaj zbere na Silvestrovo v Celjskeni
domu, da se poslovimo od staregia lo-
ta, ki je nasi domovini prineslo toliko
žalostnih dni.
»SokoU v Ttimskih Toplicah je na
dan 1. dec. t. 1. imel sijajao uspelo
proslavo KMetnice Uj«xlinien.jüi, pri
ka.Uf.ri je sodeloval tudi O.ljski iSokol
/. v/orno yrsto-.
Sokolski koledar je že izšel in ga
dobi celjsko članstvo in naši prijatelji
pri društvenein tajmiku br. Novaku
za ceno 11 Din. Koledar vsobuje poleg
kalendarija statistiko in sokolski del
s propamatičniimi in strokovnimi član-
ki bratov Eng. Gang]a, Stevana Ža-
kuila, dr. Maksa Kovačiča, dr. E. Me-
jafca, dr. R. Fuxa, dr. Igorja Vidica in
Vaderijct. Šva$?airja. Bratje in seatre,
sogaj.te p rid no po kodedoi'jiu, ki je
praktičen žepni koledar obenem.
Z(i Sokolsko druxtvo r Velju pobira
sedaj olanarino br. Anton Rebcmiaik, ki.
se bo to dni zglasil pri nažem član-
stvu, da kasiira zaostalo cJanarino iz
tekocega leta.
Volnene nogavice
rokavice v
srafce ^%-
samoveznlce -a ^
iriko ptrilo -*Stv
dežafKl w
Franc fiolbezen, Cei|e,
PicSL'lllOVa Ö. — VsaKa Stranho dobi dar.lo.
d Nekaj poclatkov o naši. sadjerejL
(J. prof. Jas. [^riol jo imel min.uli ted en
na zad.ružneni zborovaliju \' Mariboru
res era t o naši sadjereji, iz katorega
pasnemamo to zelo zfini.mive podalko:
(jllasoni uradne Statistik© za 1. 1927
ima mo v Sloveniji 1(5.792 ha sadonos-
nikov. Od to povrsino odpade 11J95 ha
na niariboi'sko oblast, 5.597 pa na
ljublj.an.sko. V mariborski oblasti ima-
ino 3.6 milj. saidnih dreves, in sicer
2 nui-lj. jablan, 0.7 milj. sliv. 0.5 milj,
liriišk. 0.16 milj. orehov, 0.16 milj. čre-
šenj, 0.04 milj. br-eskev in 0.01 milj.
lnarelic. V ljubljanski oblasti pa ima-
imo 1.86 milijonov dreves in sioei' 0.72
milj. jablan, 0.46 milj. sliv, O.'M milj.
hrusk, 0.11 milj. orehov in 0.20 milj.
ostalih dreves. Število dreves bo v res-
nici vecje, ker v miariborski oblasti ni-
so vštete mostno jablano, ki jiih je nad
milijon in moištne hrusko. ki jih jo pol.
milijiona. V srednje dobri sadni lotini
kakor jo bila L 1922 smo itridelali
sku])iio 1.47 iniJj. stotav sadja, (xl toga
odpade samio na jabalka 0.93 milj. sto-
tov. (le racunamo kot srodnjo produk-
cijo 15.000 vaigonov raziioga sadja. od-
pade 10.000 vaigonov na ma.riboi'sko
oblast. l^riblizno tri petino celokupne-
ga pridolka so konzuinfira domab a dve
petini prideta v poštov za i7,voz. Fak-
tic.no i>a znaša naš izvozni kontingent
povpiwno komaj enio petino pridolka.
t. j. 25(X>—3000 vagonov letno. Ki-ivcki.
tega pa je neorgainiziranost nase iz-
vozne trgovine. Lotas je bilo saimio na
postajah Ma.ribor. Pesnica, Št. T1 .f in
Ptuj naloženih876 15-tonskih vagonov
jabolk za severne dežele. Tie računamo
kilogram po 2.50 Din, prodstavlja to
32 milj. dinarjov, ki so jih dobili tn-
kajšnjr ])o.sestni:ki.
d Pod ytisilno upraro sto prišli
tvrdki Mairtinušir tK: Co., tovarna za
usnjo v Ljut(jfiHMii in tiskarna Ažbo v
Mariboru.
d Samo yredsodek je, oe kdo misli,
da iz rži ni kave. V ti.socerih rodbi-
naii uživajo Žiko brez prime&i zrna-
te kavo v i>opodno zadovoljnasit. Se-
veda je pa treba i>ri naku])u jjaziti
iz-recno na ime »Žika«. ki je zaikonito
zavarovano. A
Štev. 142.
»NOVA DOB A«
Stran 7
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želijo vsem svojim cenj. strankam, gostom in odjemalcemsledečetvrdke:
ZXK-INA TISKARNA IN KNJIGOVKZNWA ¦ ^,^™"^ VCEUI! " ' .. VCEUU Elektmtehnivno podjeije JO$KO LAPUH DRAGO GAMS ÜRAüü ÜE1UANI KAftOL FLORJANCiC kipar in pozlatar elektrnfehnično in mehanicno podjeije niodna in konfekcijska trgovina Velje, Cankarjeva iilica Celje. Ztwodna 37 (laberje - Celje Celje, Gtovni trg Liknlnica V. DEČKO mtsl. ALBIN IN ANTONIJA PLAN I NEC MATEVŽ POTEKAL iV. C0VN1K delikatesna trgoritm mizarstvo cevljarski mojster Celje, Prefer nova ulica Celje, Glavui trg 10 Cfilje, Zavodna 51 Celje, Krcdja Petra cesta 28 A. M. BALD AS IN Frizerski salon zu dame in gospode M1HAEL KRAJNC »JOL*, laboratorij izdflovanje sodavode in pokftlic STEFAN LAMP! klepctrski mojster Echnund Ivanji Gabeije - Celje Celje, Gosposka ulica 4 Celje, Aškerčeva ulica Celje, Gosposka ulica 19 JAKOB BARAGA KAVARNA »EVROPA« kolo(hwr*ka re&tavracija HELENA KRUŠIČ CELJE CELJE, Kralja Petra cesta BRAT A GRAČNER GOSTILNA PRI »JELENU* trgovina ttpecerije, delikates in kolonijalnega blaga JOSIP GOREN JAK prekajevalnica in zajuterkovalnica CELJE, Prešernova ulica CELJE, Kralja Petra cesta R. Z. PAJK Prva celjska astilnica in likalnica Franc Hradila nasled. konfekcija woskegß perila JOŽICA LESKOŠEK CELJE, Zavodna 37 CELJE, Gosposka ulica ANTON ZUPANÖIC OTMAR ZIDARlC TO$E DROFENIK JAKOB LOPAN strofyo mizarstvo krojaski mojster mesarija parna pekarna Celje, Gosposka ulica 19 Celje, Kapucinska ulica 2 Cdje - Gaberje 16 Celje, Kralja Petm cesta K PAJK BRAT A ŠUMER tovarna perila MANUFAKTURNA TRGOVINA CELJE-GABERJE , CEUE. Glavni trg
Stran 8.
»NOVA DOB A«
Štev. 142.
ALOJZ KALIŠNIK FRANJO VEHOVAR mestni stavbenik tovarna poimtva GELJE, Glavni trg ZALOGA: Ghwni trg CELJE, Kersnikova ulica ALOJZ KRAJNG ANTON ORAŽEM ANTON ZONTIČ FRAN JO DOLŽAN cevljarski mojster krojaski mojster cevljarski mojster davbeno in galanterijsko kleparstvo in »blast, koncesijonirani instalater Celje, Gosposka ulica 19 Gelje, Gledaliska ulica Oelje, Pred grofijn 10 Gelje, Za kresijo 4 IGNAG IN MARIJA ŠIMENC ROK MEŠTROV Strojna pletilnica JOŽE STAJNKO scetarska in galanterijska trgovinn špecerijska trgovina A. PONGRAÖIÖ izdelovatelj vozov in avtokaroserij Celje, Kralja Petra cesta Celje, Za kresijo Celje, Gusposka idim 4 Celje, Ljubljnmka cesta 19 MAKS GMEINSKI . , JOS. KRELL zaloga moke 1. mestnega mlina in trgovina z memnim blagom trgovina s perilom in športnimi potrebsčinanii CELJE, Slomškov trg 1 • CELJE, Kralja Petra cesta ÖEVLJARNA »ADRIJA« Modna trgovina R. SAVNIK — M ARC AN CELJE, Ljubljanska cesta Narodni dom CELJE, Aleksandrora ulica B. PUŠNIK DOM 1 NIK URSlC dontaqa industrija pletenin cevlwrna VOJNIK - CELJE, Dečkov trg ' BREG - CELJE Manufakturna trgovina FILIPIC ALOJZIJ FISCHER IN DRUG modni alelje za dame in gospode CELJE, Kralja Petra cesta ' CELJE, Dečkov trg 6/1 IVAN LESKOSEK MATIJA ESIH mesarija mesarija CELJE - ZAVODNA 4 CELJE - BREG FRANC GAJŠEK ,. Restavracija mesarija ' KRISTINA KUS preje KROBAT GABERJE - CELJE, Glavni trg CELJE, Glamii Ug STEFAN HOHN.JEG ' IVAN REICHER mesar me8Clr ' " CELJE, Glavni trg CELJE, Glavni trg -Gostilna . K. LAMPREHT M 8PEOTJÖ cevljarski mojster CELJE, Gosposka idim CELJE, Za kresijo 11
iiev. 142.
»NOVA DOBA«
Stran 9.
Vese/e božične praznike in srečno NOVO leto Vese/e božične praznike in srečno Novo/eto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem JJJL že// vsem svojim cenjen/m gostom Glavna zaloqa pivovarne „Union" ISBK« v Ce/Ju, Levstikova ui 3 Gflll Franc Rebeuschegg mtmjljff hotel »Pri post/« v Celju • V.se/77 svojim cenjenim strankam želim vese/e bo/./cne prazwke in Ladislav Vegi srečno Novo leto ttgovina 7. modnim b/agom Friderik V/'d/'c s e0e> Slomškov trg (nasproti fame cerkve) tn*ovina /. mannfaktuniim, modnim, konfekcijskim in ^al.wtcriiskim biatzom želi vsem svo/im cenj stmnkam vese/e božične praznike in s/ecno Ce/Je, Kra/ja Petra cesta Novo leto Vese/e božične praznike in srcčno Novo leto vsem cenj strankam Vesele božične ptaznike in srečno Novo leto že/i vsem cenj. gostom Anton KoienC ^. Ce/je, Kralja Petra cesta ^yÄ* Vesele božične praznike in srcčno Novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam /van Mastnak manufakturna in konfekcijska trgovinz JaVHO Sk/aCf/ŠČe //7 psCVOZna C/sUŽba Cf. (f. Ce/je, Kral}a Petra cesta ^ ,. - -..... v CeJ/u Mednarodni transport/'. — Javna in spedicijska skladišča spojena • z lastnim tirom z državno že/eznico. Carinsko posredovanje v Mariboru, Vese/e božične praznike in srečno Novo /eto vsem cenj. strankam i\ Aleksandrova 11. — Reklamacije in inkaso. — Prevozi. — Izbirne po-ši/jke na vse stran/. — Transport/' /esa in hmetja. — Zavarovanje vseh manufaktura transportov. Valentin HI ad in ~ ,. r, . ,. Družba ustanovljena od trgovcev in industrijeev Celje, Presernova uhca me'sta Ce/Ja fa oko/ice Kulantni pogoji. Vsem cenj. slrankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Karl Loibner H'tro del°- ¦ Najcenejse oferte. delikatesa in specerija Celje, Kralja Petra cesta Rnvirnp> rl^tril^ Vesele božične praznike in srečno Novo leto ,.,, L Karl Kramer, Celje, Ljubljanska cesta 79 Damski k/obuki, zatične cvet/ice, fini ša/i, b/azine za divane krni^ki mni^r v najmodernejših izpeljavah. - Dunajski nsnjati pasovi «rojasKi mojster ^ po najniij/ ceni pri Mary Smolniker, modistinja Ge//e, palača I. hrvatske šted/on/ce ¦_____________________________Specijalna trgovina pisalnih in računskih strojev Josip Puk/, Celje, Vodnikova ulica štev. 9 Vesele božične Draznike in srečno Novo leto želi vsem cen/enim • strankam tvrdka Naznanjam cenjenim strankam, da imam v zalogi razne vrste Ivan Ravnikar, Celje prvovrstnih pisalnih strojev, ki jib tudi zamenjam, rabljene Da posojujem. papir, barvne trake ltd. Cenjenim strankam se priporočam za popravilo pisalnih strojev Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev z Jamstvom ™ brezhibno izvršitev. Leije, / resemova u/ica Obenem naznanjam, da dajem pouk začetnikom v strojepisju, teli kakor tudi onim, ki se žele v strojeoisju vaditi naprej oziroma izpopo/niti. Vsa tozadevna pojasni/a se dobijo Pri omenjeni tvrdki. vsem svojim članom vesele božične praznike in srečno Novo leto
Stran 10.
»NOVA DOB A«
Šrev. 142.
Vese/e božične praznike Vese/e božične praznike in srečno Novo /eto že/i vsern cenj. sirankam , ^f-plpr tnnpfnr frizerski salon za dame in gospode Celje, Samostanska ulica 2 Zaloga: Glavni trg 12 w_j • priporoča se za izdelovanjc vseh vrst tapetniških del, kakor naprave žininic, vscli vrst clivanov A^/7y^QlQci^ '" otoman. iapeciranih garnitur za jcdilnice spalnice in kltibove garniture. s-, * Tj- ' ]'^ 0 Taped ranje in popravilo avtomobilov. U6//6, f\OC6f7OVci U/IC3 6 \j zaloxi otomane od 700 Din naprrj in afrik modraci od 300 Din naprcj. — Popravilo se izvršujcjo točno in poccni. — Tapetarskc poirebščinc v zalogi. Vese/e božične praznike in stečno Novo leto Manutaktuma in modna irgovina Frmc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica A. Gorenjak, Jastnik: J. OgHZek . manufakturna in modna trgovina Celje- Gaberje, (nasproti kralja Aleksandra vojašnice) priporoča svojo ve/iko za/ogo /nan ufaktu mega in modnega b/aga vse/i Vese/e božične praznike vrst pletenine, izgotovljeno perilo itd. — Najnižje cene! — Obenem Mnks 7nhuknšpk krninški rnnisfpr PpHp Crmknr'wun utirn 4 želim svojim cenjenim odjemalcem vese/e bož/Čne praznike. MCIKS LQÜWÖSeK, hfOJÜShl mOJSier, L,eije, LatlKCirjeva UllCCl Vedno velika zaloga angleškega in Češkega b/aga. Vese/e božične praznike in srečno Novo leto rozalua debenjak trgovina bombonov in južnega sadja vsem svojim cenj. stran kam Ce/y^ /a, n. pr. tro-
sai'ina na razno alkoholne pijaiče.
Najverkrait omenjena je raizdelitev
da.vkov v posredne in neposredne, pr-
\i. /adenejo gosiKxlarsko zmožnost za-
Aozanoa posredno. po ovinkili —¦ dni-
,t>i pa neposredno.
Nep.osrednih davkov iniamo sedaj
]io novem davenem zakonu šost vrst
in sicer: 1. zemljnrinn na dobodek od
zemljišč, 2. zqraxkirina na dobodck od
zgradb, 3. pridobnina na dob ad ok od
podjetij, obratov in. samostojnib po-
klicev, 4. rmitnina na rente. 5. druž-
beni dnvek na dobiček oniib podjetij.
ki so zaivezani javneinu polasanjn ra-
runov in ß. uslužhenski dnvek na do-
bod ok od nesamostojnega dela in i>o-
klica. Novi daveni zakon pusti se tu-
di v Yeljavi davek na voslovni prom el
in pa. vojnico. Prvemu davku je za-
vezan ves proniet stvari (T)romičnine
in pravice, kot n. pr. avtorske pravi-
ce in raznc koneesijo) in. osel)nib sto-
ritev. izvršenib proti odskodnini. (to
so vsi. ])osli. ki. fte vrs v obliki samo-
. stojnega poklica). Vojnico pa plaču-
jejo oni naši državljami. ki osebno no
služijo pvi vojski ali mornarici, pa
Urn vojaška služl)a ni odložena iz ka-
koršnegakoiU vzroka. — K posrednini
da.vkom spadajo takse in trošarine,
ludi spadajo sein carine in monopoli
(sol, tobak, potro'lej. sabiarin in vžiffa-
Iice).
DržaMie davscine se inorejo usla-
navljati le z zakonom. Davcna obvez-
nost jo splosna in enaka za vso dr-
žavo.
Financni minister odrejia zl)iranje
davkov ter skrbi, da se ti drž. dolvodki.
redno in pravočasno preko davrnili
oblastev stekajo v drž. blagajno.
Kar se pa. tiče pogodb, iz katerih
izvirajo za državo dohodki ali pa iz-
datki, velja zakonito določilo, da se
jnorajo vršiti prod sklepan|om vecine
istib, jaivne dražbe, ki so zopet ofer-
lalne ali pa ustne. Kateri izmwl ka-
terib tob dveb načinov se naj npornbi,
cxU'o.ia priHta.ini. minisd-r ;ii'< ..... '•¦•-
ffov(Mii ])ooblastilu njViini : „ m i
organ. Vse d.ražbe (licitacije) se üsio-
,'rajo objavljati v »Slnžbenih Novinab«
najinanje 30 d'ni prod, dvazbenim na-
rokom.
(Dalje pribodnjič.)
Zadnja vest.
Vlada poda danes
ostavko ?
Beoc/rad, 21. decembra. V kuloarjib
Narodne skupščine se jo danes dopol-
dno raznesla vest, da bo vlada do 12.
p odal a ostavko. Ta napoved pa se ni
uresničila. Današn.ia »Politika« ]iri-
naša vst, da bo vlada tekom demamje-
(ja popoldneva, torej še pred sejo do-
mokratskega, kluba, sin urn n podala
osfarko.
Dva dijaka
se sprejmeta v popolno oskrbo v
Oaberju St. 130.
V manufakturni trgovini
, PRI GOLOBU", Navodni dom
se razprodaja po zelo nizki ceni francoski
parfum, puder, krema in kolonska voda, pri j
vsem drugem blagu 10Q/n popusta.
d Ni dovolj, če zaMevate pri trgov-
cu saimo žitno kavo. Teh je vec vrst.
Ce hočete res nekaj okusnega in za
zdravje vrednega, potem zaJitevajto
Žiko. Žika je namreč na speeijalen
način izdelana kava iz ržene,ga slada.
Halo!
Halo!
Pri tej izbiri telovnikov se nudi
vsakemu pristajajoče
Telovriiki za da-
me in gospode
iz čiste volne v
modnih barvah,
cno- in več-
barvtii od 80 do
350 Din. Pul-
verji za dame in
gospode v naj-
novejših modnih
barvah, eno- in
vcčbarvni od
155 do 3^0 Din.
Velika izbira
telovnikov z vi-
soko zapetimi
ovratniki, smo«
kingbluze, svitri
beli in sivi od
230 Din dalje.
Sportnc noga-
vice, rokavice,
dokolenice, ka-
pe, trikotperilo
itd. kupite naj-
bolje pri
L. PUT AN, CELJE
Prosimo. ogl»|te si Izložbe!
VFOTO PELIKAN/
\ .CEL3E,7
želi
vsem svojim cenjenim strankam
vese/e božične praznike in srečno Novo leto.
Hestavi?acija
NARODNI DOM
toči fini pristni
„Pekrfian^ 1 20 Dili
;,Portugalko" M 17 „
Abonenti se sprejemajo.
Priporočata se
Karl in Pepca Perc.
Vesele huL!Lne piocrsike
in srečno Novo leto
zeli svojim cenj. odjemaicem
Ivan Naraks in sinovi
sodavičar
Zg. Ložnica pri Žalcu.
Vesele božične praznike
in sreono Novo leto
želi* svojim cenj. strankam
I. Plevnik
tapetar in dekorater
CELJE — Glavni to? 15 — CELJE
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi svojim cenjenim strankam
FRANC CERAR nasled.
Lina Koschier, nottjo
CELJE, Gosposka ulica 8.
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi svojim cenjenim strankam
Maks Koschier
špedicija — prevozništvo
CELJE, Prešernova ulica 3.
nKlUDD naJboijše vr8te
I 1 vlllvlj dobavlja in do-
stavlja najcenejše
Franjo Jo*t, Celje, Aleksandrova ul. 4
Šrev. 142
»NOVA DOB A«
Stran 11.
Veletr-gavifia
igrač in galanterije
.Konig-ceije
Velika izbira božičmh daril:
Igrače,
Galanteriisko bla.uo,
B!a«o \l usnja,
Gramofoni,
Snežni čevlji »Fietovn«,
Okrasje za boz'cno drevo.
Oglejte si izložbena okna in božično
razstavo v prvem nadstropju.
SOLIDNECENE!
15 °|o
za Božič in Novo leto
stcojbta |iiet«ln ca
A« Pongračič
Ceije, Gospo»ka ulica 4
P rodatn
železno blagajno
St. 4 in d ve p i s a ! u i m i z i.
Razbgova ul. 11, I. nadstropje, levo.
Prepričajte se in uverili Je boste,
da inia čakovaško in banaško pšenično
ITlükO h'''^ '" ltxiSno nujholjfto kaUo-
v«M»t», - f*rlrftm> ajdovo in rietio rntjrktr,
polenta zdrob in moko, pšenične o-
trobe drobne in debele, krmilno moko,
koruzo, oves itd. po najnižjih cenah
vedno v zalogi tvrdka Simon Gabcrc,
Celje, Razlagova ul., (Celjski dorn).
Na debelo ! Na drobno!
DesenskB obleke
in kompl^te, puloverje, vcste, lemberčke
po najnovejših vzorch in konkurenčnih
Cenah nudi na drobno 'n debelo
tousrna pletenln MICfl HRlŽflNlČ, CbIjb,
32 Polu^e 4- 35
Provzema tudi pod pletanje nogawio.
Listiikoi avtomObÜQV
in vsem cetijenim strankam
vljudno nazrifniam, da izdeluiem lu-
ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih
tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne
vozove in kočije vseh vrst ter vsa v
to stroko spadaioča dela.
Za naročila se toplo pnporočam
JOŽe StajnkO, izdelovatelj avtokareserij
CELJE, Ljubljonska c. 19, (v hiši g. Greg», kovač)
Postretba toCna. Con« loNdne.
Goapoditije 1
uporabljajte za čiščenje:
parketa, linoleja, pies
ka»tih tal, poh»št»a,
öip ifd. »amo
„KOMET1, tekoči vosek
ki je najizdatneiSa, naicene|§a in nai
boljša politura za tia. ČiSčenie ž njirn
je brez truda. Zahlevaite na v trgo
vinah ali direktno pn Dra*o ŽNIDARIČ,
44 CHje, Javno skiadiAče. 16
Upos'itfite *" *Uktr|6«, ^^araj* I
M. Joštov paromlin
IW?d»O^ — Celje
Na debelo I Na drobno!
ALFA*
rocni separatorji
ÄI/F&-
separatorji na strojni pogon
A LFÄ-
orodje za mlekarstvo
ALFA«
naprave za parenje krme
AL