Slaba sredst/a slabe polittke, Po državafocborsklk' volilvah ob enodcfino izraženi volji sfcvenskega in hrvatskega naroda se je oblaslnifcorn v Belgrada začelo nialo svitati, da se bo le potrebno sporazuancli. Kc so pa wide!i, da bi vsak.-n tudi najmanjši sporazam precej omejil in zajezii samopašno gospodarstvo in porodičarsko izkoriščanje -<lržave, so se pa takoj zopet zatekli k politiki, katero se< uvedli policajdemokrati pod vodstvem zloglasnega Svetozarja Pribičeviča, vnetega učenca in posnemovalca nekdanjih madiarskih oblactnikov.Ta politika, Id je slaba in silno škodljiva, ima tudi slafca- sredstva, od kaierih so glavna: nasilje, presara in z&nikernost. Nasilje. Kdor ima oblast, ta iraa tudi moč ali «*lo, da se na ohlastniškem mesiu obdržL Po tem geslu seže od nekdaj ravnajo beogn.jski oblastniki. Sanioradiikalna vlada je samo tako dclgo govosila o sporazumu, dokler se ni dobro in. trdno vsedla na vladi in dolder ni vseh važnib upravnih mest popoinila s svojimi zsojpaiki in priganjači. Tudi v vojski je >svoje pomočnike napravila za generale ter nastavila na najvažnejših mestih. V zapisniku predpogojev za sporazum, ki je bil sestavljen in podpisan t Zagrebu, je priznala, da se vlada krivično in nasilno, ofeljubila ge to popraviti ter odstraniti vsako nasilje, ko je pa svoj« moči zlarala in porazdeiiJa, je pa brezvestno pc4eptaia »v^se dane obljube in sediaj je na delu za izvedfeo razn&vrstnih naklepov proti ogromni večini jugoslovanskih «*iržavlja_QV. Ko se je vkda čutiia dovolj naočno in trdno, je izy*dla tudi občinske voiitve po Srbiji in črnigeri. Na^silna politika, ki se je že.od nekdaj.izvajala po teb. krajih, je ljudstvo lako pofclačila, da o volilni svobodi ni niti govora in da zmag_ vedno >ona stranka, ki je na •Tladi, ali pa ima »saj noltanje ali poli^ijsko minislrst^yo v svojih rokah. Vladiii stranki kotisli tudi to, da je annog« prebivalcev nepisiraenih in da si nimajo odkod tustvariti lasfcie in vsaj priMižno pravilne sodJje o polotžaju. *Ą takih kra|ih in razmerah je pritisk vladnih •arganor na volilne aiase lafaek in navadno tudi uspe«en. Volilec ne pozna volikifih določb, ne pozna zak©_oy, sploh oič — ali ni čist© naravno, da se slepo p©Itori povelju vsakega žandarja? Že pri seslavi volilnib _a»enikofy postoj^a oblast Iahk« kakor faože. Kdo pa naj r«fe,lamira in kako?. A tudi če ljudje y*3 volilne določbe nalančno poznajo in se za. svoje praifice pravočasno potegnejo, yendar ne morejo nič opra\dti proti 'odkriteiiiu nasilju. — Vladi, M iina vsa mesta pri upxavi, pri sodišcih itd., i_sed€Ka večinoma le s SBOjimi političnhBi .pristaši, se ni bati nobenih priiožb in lahko forez skrbi počne, kar koče. In če viadi sami ni innogo ležeče na političnem poštenju, potem je res ni wire, ki ibi mogla preprečiti yoliln€ zlorabe v najol>s-3Žne}ši meri. Kjer pa aiso zadostovale zlorabe od strani oblastnikov in agitatoi-jev, tam je pa goyorilo morilno orožje in tako s>e je prelivala na dan samih volitey kri v Mitiwid na Kosovero in še po dEugih krajili. V našLh krajib, kjer je Ijudstvo razsodno in samo-zavedno in kjer se volitve ne dajo izvajati po volji innaredbi miiiistrcv, se pa s silo in orožjem grozi vsem onim, ki so gospodarsko in socijaLno kruto ogroženi in oškodovani. Nad knieia se pošlje poleg financarjey šeWranglovce, državne uslužbencc, ki od lakote omedle-vajo in umirajo v službi, se pa iniiitarizha, če si drz-nejo povedali, da so goii, bosi, lačni in nezadovoljni. Oškodovane, lačne in nezadovoljne se proglaša kratkomalo za nezanesljjive in suniljive in to je ravno tako, kot je bil-o lik pr6d svetovno vojno, ko je stara avsirijska oblast postaviia na eno stran vnete in gorečc «patrijote«, na dmgo pa «politično nezanesljive in sumljive.« Ko je začela vojna, so prišli prvi na varna mesta v zaledje, drijgi pa za «Kanonenfutter.« Pri taki delitvi se je vsak*z iažjo lahko iznebil svojega tekmeca, ovaduštvo je bujtoo cyetelo, dokler ni splošni polom napravil vsem tem svinjarijam žalostnega konca. Danes se to s posebno vnemo nadaljuje in razne temne prikazni si kujejo velike zasluge z ovajanjem poštenih Ijudi za «prevratne elemente.« Gelokupna slo\renska javnost danes dobro vidi, davodijo trboveljski rudarji pravičen boj za svoj obstanekproti židovskira dunajskim in francoskim lasipikom premogokopov, ki črpajo milijone in milijarde iz nad- vse težkega in nevarnega de!a l>ednih rudarjev. Jav-nost vidi, da je pošteno delo vredno poštenega plačila, najdejo se pa ljudje, ki trpine Lz strašnih podzemnih rovov proglašajo za — protidržavne in prevratne. Ne- davno smo čitali, da je komandant V. orožniške briga- de pisal vladi v Beograd, da je jrudarski štrajk političen in da je treba s silo ukrotiti rudarje. Da bode bojevitost in vnema žandarskega polkovnika še bolj razumljiva, moramo povedati, da se je ia ijiož iz razumljivih razlogov iz Oskar Huberja prelu-stil v Dragoljub Dragiča in da bi rad poslal vedno bolj «državotvoren.« Tako se s silo tešijo lačni, raztrgani in nezadov©ljni, nasilje pa spmnlja -tu-di krnetskega fanta od pnega koraka iz domače hiše. Župani so dobili nalog, da morajo vsakega rekruta opisati glede političnega mišljenja. Čemu to, si laliko vsakdo misli. Kdor bo označen za avlonomisia, ta bo tako «protidržaven«, da ga lx> vojaška oblasl zdravila potcin nekjt- «iaxuo daitko, daleko kiaj rnorja.« Nasilnih primerov in sredslev bi lahko navedli še celo yrsto, pa že to zadostuje do zaključka, da se slovenski narod samo v slogi lahko brani nasilja in da mora pazljivo zasledovali vsak korak odkritih in. prikritih hlapcev centralizma. jPreyara. To je drugo slabo in pogubno sredstvo tudi za oiie, ki se ga lolijo. V Belgradu je nekaj poiitikov, ki se ponašajo s prevaro in varanjem ter se postavljajo, če koga posebno dobro speljejo na led. Vara se vsepovprek državljane in pa zunanji sveL Iz zagrebškega zapisnika so radikali posrebali sadove izpolnjenih obljub sloven- skih ia hrvaL*Udh zastopnikov, svoje obljub« se jf*a poteptali. To ni pxvi»ž. Pašič sam je v Žencvi podpisal aapisnik menda že z aanienoin, da ga ne bo držal in decembra leta 1918 slenj«no in" razglašeno ujedinjenje treb enakopravnib delov Jtigoslavije so demokrati zsčeli imenovati parado in prazne besedc, radikaK. so se pa SBjejali: prav, prav, prevariirio }ih! Koliko komedij in parad }e že bih) š par sk>yenskimi liberalci in vladni ljudj« so biii tako brero-eslTii in brezstidni, da so to peščico donia in zunaj preds_vljali kot celo Sloveaijo. Ko so volitve spregovorile, se pa od vladne strani cela avtoaomislična opozicija slika kot navadai avstrijski oslanek. Mnogo jim je na tero ležeče, da bi to tudi zunaaji svet verjel in zato domačih listov, ki resnično slilcajo naše razmere, ne puščajo ven, tujih, ki vidijo beograjski politiki do dna, pa ne notri. Francozi so zahtevali od beograjske vlade navedbo glavnih listov v naši državi in temu se je ugcdilo tako, da so se naišteli samo radikalski in demokratski listi, potem listi, ki davno več ne izhajajo, in iz Sloveaije sta bila javljena kot dnevnika samo «Jutro« in «Narod«, «Slovenec«, ki že 51. leto izhaja, pa ne. To je javil poslanik Spalajkovič, ki se je poprej toliko gostil po ruskih dvorih, da danes Rusije brez carja ia knezov sploh ne vidi, in ki nas je osramotil prcd svetom s tem, da je na svetovni konfereaci izjavil, da Jugoslavija še ene pare ne da za stradajočo Rusi jo. Med Francozi bodo še našli nekaj državnikoV, ki gredo na vse to, med Angleži, ki se o vsem saaii pi-epričajo, pa ae in to se že vidi iz pisave odličnih angleškija listov, ki ugolavljajo zlasti to-k: Ko je bila kta 1918 ta država ustanovljena, so jo splosno smatrali kot enega obeh stebrov — drugi naj bi bila Češkoslovaška — na kalerem naj bi slonela nova, zdrava, politična konstelacija v srednji Evropi. češkoslovaška je to upanje opravičila. Jugoslavija pa je nam nudila do sedaj samo razočaranj«. Vzrok leži v tem, da se politiki stax« Srbije, odgojeni v šoli neprestanih balkanskib preparov, ne morejo povzeti do spozBanja, kaj je potrehno veliki in lxigati državi. Nadalje soglašajo resni in razsodni svetovni politiki v tems da sila in prevara y politiki proti avtonomističnemu pokretu ne uosi »sp^hov, ampak ogroža abstoj države. Zanikt?rnost. Preko vseh iwarnosti in prepadov take pobtiii« m pa maroijo oblastniki z zanikernostjo, ki v tem pogleda dosega isto brezprimerno višino kot pri razmeta-vanju državae iaiovme. Sila in prevara varuje obla^tnikc pred nadzorstvom od sti'ani ljudstva in tafco se brezvestno in neugnano troši in razmetava. Oblastniki pimje}o kol bi imel za jajimi jwiti vesoljni potop, narod pa neprestano izgublja na milijarde svoje narodne in zasebne imoyine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu izpodkopayajo m ruiijo že sami tetnelji njegove evropske kulture: osebna in pa iastninska svoboda, svetost domačega praga, samouprava v občinah in župnijah, šole od nizkih do najvišjih, človekoljubne katoliškc in druge ustanove, prosyetoo- šel bo pa kmalu čas, ko bodo morah spoznali, da nisopred postopom, ki bi vse izbnsal, lemveč pred težkimobracunom, ki ga Ijudslvo zahteva. ' •