Ludwig Steindorff PLASTI SPOMINA H klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem Uvod Sovjetski politik Lev Trocki je leta 1929 v svojih spominih, ki jih je napisal po odvzemu politične moči in izgonu, o prvih dneh po oktobrski revo- luciji zapisal naslednje: »Lenin je imel zelo močan občutek za nasleds- tvo pri delu, ki se ga je lotil. Kot velik revolucio- narje razumel, kaj pomeni zgodovinska tradici- ja. Ni bilo moč predvideti, ali se bomo obdržali na oblasti ali pa nas bodo porazili. Na vsak na- čin pa je bilo treba v revolucionarno izkušnjo človeštva vnesti kar največ jasnosti. Prišli bodo drugi, uporabili tisto, kar smo začrtali mi in na- redili novi korak naprej. To je bil smisel zakono- dajnega dela v prvem obdobju. Z istimi mislimi je Lenin nestrpno zahteval izdajanje klasikov socializma in materializma v ruščini. Uspelo muje doseči postavitev kar največ revolucionar- nih spomenikov, tudi povsem preprostih, dopr- snih kipov, spominskih plošč v vseh mestih in va- seh; v zavesti ljudi je bilo treba okrepiti tisto, kar seje zgodilo in v narodnem spominu pustiti čim globljo sled.«1 Za strokoven pregled prevoda se zahvaljujem Andreju Studnu. Leo Trotzki- Mein Leben. Versuch einer Autobiographie, Frankfurt 1974 (- Fischer TB 6258) [deutsche Erstaus- gabe 1930], str. 297 (pogl: .An der Macht')- Vnam bliž- jem jeziku je delo izšlo leta 1990. Lav Trocki, Moj život (L, II); Biblioteka Relacije, Niš 1990. Omenjen citat je moč najti v drugi knjigi na straneh 70 in 71. Izbire tega citata ne utemeljuje samo njegova nazornost, temveč služi tudi kot namig, da se moja razmišljanja o klasifikaciji pomnikov ne nanašajo zgolj na Hrvaško, čeprav je večina iz- branih primerov od tam. S podobno problemati- ko se srečujejo tudi v drugih državah - klasifika- cija se torej lahko nanaša tudi nanje. Citat pojasnjuje, kaj vse lahko postane pom- nik: zakoni, politično teoretski teksti, spomeniki, seznam pa lahko dopolnimo tudi z literarnimi deli, praznovanji in podobo pokrajine. V tem ši- rokem pomenu je pojem pomnik, lieu de mémoire, treba razumeti tudi v zbornikih o pomnikih Francije, ki jih je utemeljil Pierre No- ra.2 Iz citata Trockega izvemo, čemu služijo pom- niki - posameznikom in skupinam nudijo opo- ro pri »umeščanju« in samoprepričevanju. Z »u- meščanjem« - povezavo spomina in pomnika, lahko spomin delno obranimo pred stalnim spreminjanjem. Pomniki so sredstvo za poveza- vo preteklosti in prihodnosti, lastnega in tujega. Za pojem »pomnik* (lieu de mémoire) primerjaj: Pierre Nora, Zwischen Geschichte und Gedächtnis: Die Gedächtnisorte, v: Isti, Zwischen Geschichte und Gedächtnis, Berlin 1990, str. 11-33- Novejši nemški pro- jekt uporablja namesto »Gedächtnisort* besedo »Erin- nerungsorU. Prim, tudi: Etiene François / Hagen Schul- ze, Einleitung, v: Deutsche Erinnerungsorte, München 2001, 1. zvezek, str. 9-26. ZGODOVINA ZA VSE 99 Spomenik kralju Krešimiru IV. všibeniku (foto: Tatici na Niemsch) Pomniki niso vnaprej določeni - treba jih je šele definirati. Pomniki lahko nastanejo bodisi tako, da predmetom spremenimo osnovno funkcijo in jih povzdignemo, s tem pa dobe do- ločen sijaj (kot so z zakoni storili socialistični teoretiki v citatu Trockega), bodisi postanejo pomniki spomeniki in kipi, ki so bili temu na- menjeni že ob nastanku. Lenin, oziroma njegov predstavnik Trocki, je bil v svojih izjavah kar preroški. Sovjetsko zvezo so dejansko načrtno preprečili z gosto mrežo pomnikov, mlajše socialistične države pa so po vojni svojo identiteto ravno tako skušale varovati z ustvarjanjem in negovanjem pomnikov. Četudi bo v naslednjih izvajanjih šlo predvsem za lokalne pomnike v ožjem, nemetaforičnem smislu, se moramo vseeno venomer zavedati, da gre pri tem le za eno izmed zvrsti pomnikov v raziskovalnem smislu. Prevzeti pomniki na Hrvaškem Pri raziskovanju trenutnega stanja pomnikov na Hrvaškem je treba najprej ločiti med pomni- ki, ki so jih prevzeli iz časa pred letom 1990 (le- tom prvih svobodnih volitev in sprejema se- danje ustave) na eni ter novimi, nastalimi ali us- tvarjenimi po letu 1990 na drugi strani. Pomniki izpred leta 1990 izvirajo iz različnih obdobij. Prva velika skupina preclmodernih pomnikov se navezuje na čas od antike preko srednjega veka do zgodnjega novega veka. V od- nosu do teh pomnikov lahko ugotovimo v naj- boljšem primeru postopne spremembe: baroč- ne graščine niso več »priče fevdalne oblasti«, temveč »kraji hrvaške plemiške kulture«. Sakral- ne zgradbe vključujejo v državno reprezentativ- na dejanja in jim na ta način dajejo veljavo. K neprekinjeni skrbi za prevzete pomnike iz predmoderne dobe sodi tudi interes za glagoli- co, pisavo, ki so jo samo na Hrvaškem ohranili in uporabljali še dolgo v visoki srednji vek. Hkrati je opazno, kako zlasti v zadnjem desetletju pou- darjajo pomen hrvaške rabe latinščine - od zgodnjesrednjeveških listin in napisov do huma- nizma, saj latinščina še bolj kot glagolica kaže na kulturno povezanost Hrvaške z Zahodom. Naslednje obdobje se nanaša na čas nacional- nega samooblikovanja od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne, torej na zadnja desetletja pod habsburško nadoblastjo. Če cesarskih kipov niso odstranili takoj po letu 1918, so tovrstni pomniki ostali v glavnem nedotaknjeni tudi po letu 1945. Pri restavriranju znamenite cerkve sv. Marka na zagrebškem Gornjem gradu konec 19. stoletja so na strehi iz raznobarvne opeke izdela- li grbe kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmaci- je ter mesta Zagreb. Streha je ostala vseskozi ne- dotaknjena in v nasprotju s prepričanjem neka- terih turistov nikakor ni šele pričevanje nacio- nalne evforije iz obdobja Franja Tudmana. Nas- ploh je podoba ožjega središča Zagreba, ki so ga do leta 1914 zgradili kot simbol hrvaškega naro- da, ostala večinoma nespremenjena.3 Čas med obema vojnama, obdobje pripadno- sti Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (od le- ta 1929 dalje Kraljevini Jugoslaviji), je bil za Hr- •* Ludwig Steindorff, Glavno mesto kot simbol nacional- na države v vzhodni srednji Evropi. ZČ, 1/54, 2000 (2001), str. 77-87. VSE ZA ZGODOVINO 100 ZGODOVINA JA VSE I "-IKIV'W r l'Af.A |Q| i K>l - <- /C I • >..\ ( . nxir, L •<•> Mo% /'<7'-. ffanin l *oJu:ip t\,>;>f;l.'... ..j "«VJ.«! Uirai IKldl StOOl- thkmaitfč/arp ''ttfin-r.i vr. J ' -o» •' nc/iM Li.nhoS , mtc CeSt// i cmk h Pa • Laiffi Laiič i to ICctc-uic ferrr Idili cnrc Jo' r f IGJiiiwc'i -> Ctjtfcui ILfs/es/p |7,i/>/-'f.'#':•*>-'.' \fiaft9C?/«if.is -1».' /J'•a/ "/ V» V \ffyrlch>tri / |AV/r ///' Ar .;• /"-»'»' >L* 'iC ' \S-ft»z1' •» r• \r/ ir.t i A-ri-' -I i: k i j/ /'' ••'/ /('/( To /;."'" » /r-'' >•.'.'- •.'•/ Spominska plošča padlim vi. svetovni vojni na cerkvenem zidu v Šestinah pri Zagrebu. (Napis: »Žrtvam svetovne vojne 1914-1918«) Neodvisna država Hrvaška (NDH) je obstajala prekratek čas, da bi lahko zapustila veliko pom- nikov, pa še tisto, kar je bilo ustvarjeno, je po letu 1945 zapadlo izbrisu/uničenju spomina (dam- nalio memoriae). Začeta nacionalna (Hrvatska) enciklopedija, ki je prišla do črke F je bila sicer pogojno še vedno uporabna, vendar je niso na- daljevali. Namesto nje so leta 1955 pod vods- tvom vodilnega predvojnega hrvaškega književ- nika Miroslava Krleže začeli z izdajanjem Enci- klopedije Jugoslavije, pri pisanju pa so pogosto posegali po gradivu Hrvatske enciklopedije. vate, kar zadeva pomnike, precej »neprodukti- ven«. Izjemo predstavljajo številne spominske plošče, ki so jih postavili leta 1925 V spomin na tisočletnico kronanja kralja Tomislava. Tako ploščo najdemo na primer tudi na mestnih vra- tih Korčule pod reliefom beneškega leva. V oči pade, da na Hrvaškem skorajda ni spo- menikov, posvečenih padlim v prvi svetovni voj- ni, kajti le-ti so se z vidika nove države, katere državljani so postali njihovi svojci, borili na dru- gi, »napačni« strani. Poznam samo dva tovrstna spomenika. Prvi sto- ji v parku slavonskega mesteca Pleternica, drugi pa je spominska plošča z imeni padlih iz župnije, ki jo najdemo na cerkvenem zidu v vasi Šestine, na severnem obrobju Zagreba. V nasprotju s tem najdemo v Srbiji številne spomenike, vezane na prvo svetovno vojno. Njihovi padli so namreč dali svoje življenje za »pravično stvar«.' Na neenakomerno porazdelitev spomenikov opozarja tudi Wolfgang Höpken (Kriegserinnerungen und Kriegsverarbeitung auf dem Balkan, /.um kulturellen Umgang mit Kriegserfahrungen in Südosteuropa im /9. und 20. Jahrhundert; Sudosteuropa-Milteilungen, 4/41, 2001; str. 371-389 (o tem na strani 381J). Skozi ves čas socializma in tudi vse do danes je preživel pomnik NDH, ki mu Zagrebčani pravijo »džamija«, mošeja. Leta 1938 na vzhodni rob mestnega središča postavljen umetniški pavi- ljon, ki ga je zasnoval hrvaški kipar in arhitekt Ivan Meštrovič, so namreč v času NDH preziclali v mošejo in mu dodali tri minarete. Mošeja na tako uglednem mestu je služila kot simbol pri- padnosti bosanskih muslimanov hrvaškemu ljudstvu, ki so jo razglašali ustaški ideologi. Po zrušitvi minaretov leta 1945 in začasni ponovni preureditvi v umetniški pavilijon, je zgradba od leta 1955 služila kot Muzej narodne osvoboditve, od leta 1990 pa zopet služi izvornemu namenu.5 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 101 Tudi grob leta /5 umrlega »očeta domovine«, Anteja Starčeviča v Šestinah pri Zagrebu je previharil vse spremembe. Podstavek je sestavljen iz replik znanih napisov iz obdobja narodne dinastije. (9. do 11. st.) Vseeno pa se je ime iz časa NDH neuradno, kot rečeno, ohranilo clo sedaj. Ko se je po letu 1945 na Hrvaškem in v celotni Jugoslaviji uveljavil socialistični državni in druž- beni red, so ostale mreže pomnikov i?, obdobja pred drugo svetovno vojno v glavnem nedotak- njene. Nadaljnja skrb za stare nacionalne pomni- ke na Hrvaškem je bila do te mere ideološko ne- problematična, ker so se komunisti sklicevali na dejstvo, da SO Z oblikovanjem federalne enote Hrvaške v okviru Jugoslavije primerno rešili am- bicije po ustanovitvi hrvaške nacionalne države. Čez mrežo starih pomnikov so, povsem v smi- slu prej citiranega priporočila Lenina in njegove- ga vnetega privrženca Trockega, položili novo, ki se je koncentrirala na zgodovino Partije pred le- tom 1941, na heroizacijo »narodnoosvobodilne 5 O zgodovini zgradbe glej tudi: Ivica Župan, Trg u vječ- noin zagrljajupolitike; Vijenac, 174/8, 2. 11, 2000; str. 24-25 vojne« 1941-1945 in na kult Titove osebnosti. Ta je zajemal postavljanje kipov, obešanje njegovih slik v urade in trgovine, »štafeto mladosti«, ki je vsako leto prekrižarila državo in se končala na Ti- tov rojstni dan 25- maja s predajo štafetne palice slavljencu. Obiski Titovega rojstnega kraja Ku- mrovca pa so spominjali na prava romanja.6 Načini ravnanja z obstoječimi/ podedovanimi pomniki Kako so se na Hrvaškem od leta 1990, od začet- ka postsocialističnega obdobja dalje vedli do v uvodu omenjenih pomnikov? V odnosu do po- dedovanih pomnikov se na splošno ponujata dve alternativi - odstranitev ali ohranitev. Za od- stranitev sta na voljo dve poti zavračanja spomi- na - izobčenje ali pozaba (ignoriranje). Izobčenju ustreza uničenje pomnika. Kolikor mi je znano, na Hrvaškem po letu 1990 skorajda ni prihajalo clo simboličnih, insceniranih rušitev spomenikov. Izkazalo se je, da so bila rušenja partizanskih spomenikov narodnoosvobodilne vojne bolj verjetno dejanje toleriranega vanda- lizma. Povsem so iz emblematike odstranili pete- rokrako rdečo zvezdo - na njeno mesto je v za- stavo v narodnih barvah prišel iz zgodovinskih elementov nanovo komponiran državni grb.7 Celo peterokraki zvezdi, ki je kronala litoželezni zgodovinski mestni grb na zagrebških tramvajih, so se odrekli. Vseeno o resnični doslednosti pri odstranjeva- nju pomnikov socializma ne moremo govoriti. Na splošno se je na Hrvaškem ohranilo toliko več spomenikov, kolikor manj so bili konkretni predeli prizadeti v vojni 1991-1995. Posebno značilen in vpadljiv izbris spomina {damnatio memoriae) pa se ni nanašal na socia- Snješka Kneževič, Die Denkmäler der sozialistischen Ara in Kroatien, v: Bildersturm in Osteuropa. Die Denkmäler der kommunistischen Ära im Umbruch; med. ICOMOS, München 1994 (- ICOMOS. Hefte des deutschen Natio- nalkomitees XIII); str. 49-53. Avtorica omenja okoli 6.000 spomenikov iz socialističnega obdobja, pri čemer pa ne upošteva za spomenike proglašenih krajev. Po drugi strani slovenski grb simbolizira naravne ele- mente dežele - Triglav in morje in se na zgodovino na- vezujejo le tri zvezde iz grba grofov Celjskih. Prim.: Igor Lučič, Rituale und Symbole als Mittel der Identitätsstif- tung in Slowenien v: Symbole und Rituale des Politisc- hen. Ost- und Westeuropa im Vergleich; ured. Andreas Pribersky, Berthold Unfried, Frankfurt am Main etc. 1999 (- Historisch-anthropologische Studien 4), str 175-184 (o tem str. 179). VSE ZA ZGODOVINO 102 ZGODOVINA JL\ VSE listično obdobje. Pri dubrovniških mestnih vra- tih na zahodnem izhodu iz starega dela mesta je že iz medvojnega obdobja stala spominska ploš- ča, posvečena »kralju Petru Osvoboditelju«, srb- skemu kralju, ki je leta 1918 postal vladar nove kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te ploš- če danes ni več moč videti; verjetno so jo od- stranili najpozneje leta 1991 pod vtisom srbske- ga obleganja mesta. O pomnikih kot ciljih vojnih akcij leta 1991 bi lahko naredili posebno raziskavo. Tukaj naj omenimo le nekaj ključnih točk. Pri načrtnem uničevanju sakralnih objektov »druge« strani je šlo tudi za uničenje nacionalno definiranih pomnikov. Nedvomno je to počela predvsem srbska stran, čeprav tudi Hrvati niso bili povsem nedolžni. Srbske in črnogorske enote so sicer hudo pu- stošile po okolici Dubrovnika in v novejših mest- nih predelih, prebivalci starega mestnega jedra pa so med obleganjem hudo trpeli zaradi ob- streljevanja s položajev v okoliških hribih. Ven- darle pa je stavbni fond starega mesta utrpel le neznatno škodo in je bilo uničenih le nekaj manj pomembnih zgradb, tako da se opazovalcu razen številnih nanovo pokritih streh ponuja nespremenjen pogled. Takšno relativno prizanesljivo ravnanje s sta- rim mestom si lahko razlagamo s tem, da je srb- ska stran med vojno leta 1991 upala, da bo lahko dubrovniško področje vključila v svojo državo. Biser na Jadranu je bilo treba zavarovati za lasten turizem v prihodnosti. Obenem je bilo za skrb- no ravnanje z mestom zainteresirano tudi srb- sko vodstvo, ki svojega mednarodnega ugleda ni hotelo še naprej ogrožati, saj je staro dubrovniš- ko mestno jedro na Unescovem seznamu kultur- ne dediščine in spada med pomnike svetovne skupnosti. Med večtedenskim srbskim obleganjem in ob- streljevanjem baročnega Vukovarja ob Donavi je šlo za pridobitev mostišča za nadaljnje prodore v Slavonijo in za »osvoboditev« srbskega dela mest- nega prebivalstva. Uničenje mesta je bilo inter- pretirano kot uničenje zahodno-katoliškega pomnika šele naknadno, ko je leta 1992 srbski pi- satelj Milorad Pavič oznanil, da je treba Vukovar ponovno zgraditi v »srbsko-bizantinskem slogu«.8 ,s' Print: SvetlanaSlapSak, Gibt es überhaupt serbische Alter- nativen, v: Europa im Krieg. Die Debatte über den Krieg Na novo postavljen spomenik v slavonskem mestu Daruvar, kjer je med letoma 1991 in 1995potekala frontna linija. (Napis: »Branilcem Daruvarja«) Kot drugo možnost odstranitve pomnikov smo omenili spodbujanje pozabe oziroma igno- riranje. Na določenem mestu ne potekajo več svečanosti, prepuščeno je propadanju. To je do- letelo večino lokalnih pomnikov socializma na Hrvaškem. S stališča nosilcev novega sistema je prednost tega načina v tem, da ne privede do di- leme med novo interpretacijo in uničenjem pomnika, njegova »pomanjkljivost« pa je dejstvo, da se pomen in sijaj pomnika sorazmerno lahko ponovno vzpostavita. Včasih pa se spodbujanje pozabe ne obnese. Tedaj se moramo odločiti med odstranitvijo in integracijo pomnika. V katoliškem časopisu Glas Koncila so 19. avgusta 2001 pod naslovom »Duhovnik - morilec?« opozorili na spominsko ploščo pred neko polikliniko v središču Zagre- ba, na kateri je naslednji napis: im ehemaligen Jugoslawien, Frankfurt/Main 1992; sir. 73-80 (o tem na straneh 77, 78). Informacijo o Pavičcvi zahtevi je tedaj v Nemčiji objavil tednik Die Zeit. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 10» lOC fit Spominska plošča kralju Tomislavu na cervene na burno preteklost hrvaškega naroda. 925-19. »14. travnja 1937. ubijanje na ovom mjestu od ruku klerofašista mladi komunista student za- grebačkog sveučilišta Krsto Ljubičič To je bila jedna od prvih žrtavafašističkog terora, dana u borbi za sretniju budučnost naših naroda. Po- vodom Kongresa SKOJ-A i narodne omladine podiže Mjesni ko m i tat SKOJ-A Zagreb.«' Avtor se ne sprašuje, ali je legitimna postavitev spomenika političnemu levičarju, ki ga je umoril predstavnik desnice, se pa odločno distancira od povezovanja katolicizma s fašizmom, kar Cerkvi pripisuje soodgovornost za umor. Avtor je v članku zahteval odstranitev ali vsaj spre- membo napisa, vendar se niti eno niti drugo ni zgodilo, saj sem nepoškodovano in nespreme- njeno ploščo videl še marca leta 2002. V odnosu do prevzetih pomnikov se ponuja tudi možnost njihove ohranitve, pri čemer obdr- žimo njihov pomen, vendar jim spremenimo vsebino. Postavitev novega spomenika na staro mesto služi hkrati spodbujanju pozabe prejšnje- ga pomena. Malokdaj naletimo na tako eksplicit- no rabo tega postopka kakor v malem jadran- skem mestu Trogir pri Splitu, kjer je bilo pri vho- 5^1". .'•'*