1 4, Jan, 1992 Ko smo po tovarniškem prazniku, v soboto, odprli vrata vsem, ki so si želeli organizirano ogledati proizvodnjo, kot da se ta niso več zaprla, toliko obiskov smo imeli. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je povečalo zanimanje strank in njihovih posameznikov za našo usodo. Upajmo, da niso razlog le bližajoče volitve. Je to priprava na pokop, ali novo življenje velikana, se je spraševal eden od novinarjev, ki so v zadnjih 14 dneh obiskali naše podjetje. Zanje smo pripravili novinarsko konferenco, na kateri so največ spraševali po odnosih med nami in elektrogospodarstvom. Ne prezrite zanimivega članka Franceta Jerasa, novinarja ELESa, “človeka z nasprotne strani”, ki o TGA in njenih pogledih razmišlja pod naslovom Kruh naj reže država. Med pomembnimi gosti velja omeniti ministrico za delo Jožico Puhar, na videz strogo in odločno gospo, ki zna biti tudi preprosta in razumevajoča, vendar tudi kot ministrica, z vsem strokovnim znanjem in močjo argumentov večkrat ostane nemočna pred mnogimi problemi, ki se kopičijo z naraščajočo brezposelnostjo. “Davek” za samostojno Slovenijo je velik, večji kot smo predvidevali, toda vlada se trudi, da bi ga čimprej omilila. Upanje torej, ostaja! Tudi drugi gost, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat pravi, da je potrebno gospodarske težave reševati takoj in ne ustvarjati še nove in meni, da bo po rezultatih študije o TGA kmalu prišlo do pozitivne rešitve na najvišjem nivoju. Vera Peklar O usodi TGA kmalu na najvišjem nivoju Obisk predstavnikov Liberalno demokratske stranke 28. 11. 1991 so nas obiskali predstavniki LDS — Šetinc, Kopač, Razdevšek in Vavpotič. Vodstvo podjetja jih je seznanilo s trenutno situacijo v aluminijski industriji in vsemi prizadevanji TGA ter Impola, da bi ohranili sedanjo proizvodnjo. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo in se tako sami prepričali, da je TGA v zadnjih letih ogromno vložila v tehnološko, organizacijsko, kadrovsko in ekološko posodabljanje podjetja, kar jo postavlja tik ob bok svetovnim proizvajalcem aluminija, zato nikakor ne smemo postati nadomestna žrtev za Krško in predvolilne obljube, so poudarili predstavniki LDS. Proizvodnje, ki ima zagotovljen trg, ne moreš kar tako upihniti je dejala Jožica Puhar ministrica za delo, ko si je 29. 11. 1991 ogledala proizvodnjo v Kidričevem in se dalj časa zadržala na pogovorih z našim vodstvom ter kadrovskimi delavci Ptuja in Ormoža. Vodstvo jo je informiralo o vseh težavah aluminijske industrije in seveda naših, ki so v vsej zgodovini Kidričevega najbolj pereče. Seznanili so jo s kadrovsko dejavnostjo problematiko reševanja presežnih delavcev, izvajanjem socialnega programa, delovanjem podjetniškega inkubatorja, ustanovljan-jem novih podjetij v okviru TGA in s problematiko nezaposlenosti v ptujski občini. Ministrica je poudarila, da se zavzema za vsa podjetja, ki imajo trg. Tisti, ki mislijo, da je gospodarstvo mogoče voditi le z majhnimi enotami, se motijo. Ni dovolj, če delaš le spominke, potrebno je imeti tudi velike sisteme. Letos je ministrstvo za delo poskušalo pomagati okoli devetdesetim podjetjem, ki so se znašla v krizi in s takim načinom dela bodo nadaljevali. Načrtujejo sredstva tistim, ki so v odpovednem roku in bi začeli z lastno dejavnostjo, podprli pa bodo tudi tiste, ki bodo dobili sredstva pri raznih razvojnih skladih, da bodo lahko svojo dejavnost še razširili in zaposlili več ljudi. Popoldne se je sešla s kadrovskimi delavci občine Ptuj in Ormož ter menedžerji Poskušali so razčistiti dileme, ki se pojavljajo pri spremembi zakona na invalidsko pokojninskem področju ter zakona o zamrznitvi plač, ministrica pa jim je predstavila vladni socialni program. Ob koncu, ko se je že mudilo, sem gospo ministrico vprašala, s kakšnimi občutki odhaja iz Kidričevega, po tem, ko si je ogledala tudi elektrolizo. Kar je videla, je dejala, ji daje občutek urejenosti in prostranosti. “Nikoli si nisem mislila, da je to tako velika reč” in pristavila, da tudi nikoli ni pomislila na to, da bi tako to- varno kar tako zaprli." Veliko ste zgradili in veliko pozaprli in tako ogromno prispevali k ekološki sanaciji." Pa še besedico o vodstvu: “Je zagnano, prodorno in trdno stoji na svojih stališčih, kar cenim.” Argumenti kažejo, da je potrebno nadaljevati Drugega decembra je TGA obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat. Vodstvo TGA in predstavniki Impola so ga informirali o poslovanju, razvoju in sutuaciji aluminijske industrije v Sloveniji, s posebnim poudarkom na poslovanju v TGA. “Prišel sem , da bi se bolje seznanil o celotni zadevi. S TGA in delno Impolom sem se ukvaral v času, ko sem bil še na banki, vi pa ste začeli z veliko investicijo v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Zanimalo meje, kaj seje med tem časom zgodilo”, je začel svoj pogovor po sestanku z vodstvom. “S plačilno bilančnega vidika je ta proizvodnja zanimiva. Imate zagotovljen trg in po nekaterih napovedih naj bi se poraba alumnijskih izdelkov še povečala. Ko se bodo stvari nekoliko normalizirale, bi bilo zaželjeno, da bi bila stopnja predelave še večja in z njo večji devizni učinek. Upoštevati moramo tudi to, da bi bilo zaprtje Kidričevega usodno za Impol, zato je treba gledati kot celoto in jo tako tudi obravnavati. Gre za skoraj 4000 delavcev v obeh podjetjih in vse tiste, ki so posredno povezani s to proizvodnjo. Zelo pomembno je, da je to ena najsodobnejših proizvodenj, kar pomeni, da ekološko ni problematična. Upoštevati je potrebno tudi ogromna sredstva vložena v obe podjetji, ki se bodo amortizirala približno v dvajsetih letih. Ne bi hotel stvari prejudicirati, toda argumenti kažejo, da je potrebno nadaljevati. Na osnovi študije, ki jo bo vsak čas končal Ekonomski inštitut iz Ljubljane, bo potrebno sprejeti dolgoročno odločitev, da ne bo več negotovosti tako v obeh podjetjih, kakor tudi pri poslovnih partnerjih doma in v tujini. Ker je cena električne energije eden od ključnih problemov, bo treba čimprej najti dogovor med elektrogospodarstvom Slovenije in podjetjem TGA." Feri Horvat je poudaril, da tako kompleksnih problemov ne moremo reševati parcialno prek medijev, ustreznejši način je, da “odgovorni z obeh strani sedejo skupaj k isti mizi in na osnovi argumentov sprejmejo dolgoročno odločitev.” Glede na to, da bo študija vsak čas končana, predsednik GZ pričakuje sklic sestanka na najvišjem nivoju, kjer bo sodelovala tudi Gospodarska zbornica. Pošteno do ljudi in okolja Se isti dan kot predsednik Gospodarske zbornice, so nas Delavski svet podelil zlate in srebrnih znake TGA Delavski svet TGA je na predlog Komisije za priznanja sprejel sklep, da ob tovarniškem prazniku v letu 1991 podeli ZLATI ZNAK Andreju GORNIKU, DE Proizvodnja glinice, Štefanu ŠIMENKU, DE Proizvodnja aluminija, Aleksandru SI-POŠU, DE Vzdrževanje. SREBRNI ZNAK Danielu JEZA, DE Proizvodnja glinice, Romanu VARŽIČU, DE Proizvodnja aluminija, Skupini za mazanje strojev in naprav in terotehno-logu Ivanu KUSTECU, DE Vzdrževa nje, Jožetu VAVKE-NU, DE Promet, Petru BOM-BEKU, DE KK, Janezu HER-TIŠU, Samozaščita, Viliju KORŽETU, SVD. Na svečani seji delavskega sveta je govoril direktor podjetja Danilo Toplek in nam poskušal vliti vsaj nekaj optimizma. Če bi sodili po kritikah, ki nenehno letijo na nas, bi nas moralo biti že sram, da sploh delamo, je dejal in nadaljeval “Ne moremo gledati na to, če nas nekateri nočejo razumeti. Vsa zadnja leta smo namenili posodabljanju in prestrukturiranju podjetja (tehnološko, organizacijsko in ekološko) in s tem nadaljujemo , kar nas bo vsak čas postavilo tik ob bok velikim svetovnim proizvajalcem aluminija. Žal se vse te spremembe dogajajo v času, ko je v krizi vsa svetovna aluminijska industrija, mi pa jo z našimi specifičnimi slovenskimi težavami občutimo še bolj. Trdno upam, da bomo rešili najbolj pereče probleme in nam bo pri normalni oskrbi uspelo ustvariti tudi normalni devizni zaslužek, kajti kot kaže, se bo v drugi polovici naslednjega leta vendarle dvignila cena aluminija. Do takrat pa je potrebno zdržati, zato se ne prepustimo malodušju. Vse, kar smo v teh letih dosegli, je baza, na kateri lahko gradimo dalje in skupaj z Impolom, s katerim smo tesno povezani, dosežemo še lepe uspehe." Čestital je vsem delavcem TGA, posebno pa nagrajencem. Čestitkam se je pridružil tudi Ivan Gerjovič, direktor Uniala in poudaril, da se je potrebno boriti ter s skupnimi močmi iskati svoj evropski prostor (s kvalitetnimi proizvodi) in tako dosedanji trud ne bo razvrednoten. Podobno je v svojem nagovoru razmišljal tudi Zvezdan Žlebnik, direktor Impola.“ Delimo skupno usodo in se trudimo ter borimo za aluminij, ki je lahko generator razvoja. Ko bodo to spoznali tudi drugi, bomo lažje in uspešneje delali.” K iskrenim čestitkam nagrajencem in vsem, je dodal še tole: “Verjeti je treba sebi, zaupati v sebe in delati z vso sposobnostjo in odgovornostjo.“ Med gosti ni bilo predstavnikov občinske vlade, zaradi neodložljivih obveznosti. Predsednik Izvršnega sveta in predsednik Skupščine občine Ptuj sta se opravičila in nam ob prazniku iskreno čestitala obiskali tudi predstavniki Socialistične stranke — predsednik Viktor Žakelj in član predsedstva stranke Vojko Volk. Po ogledu proizvodnje in pogovorih z vodstvom, seje Viktor Žakelj pridružil mnenju vseh, ki so doslej razmišljali o TGA, da je potrebno resno pretehtati vse vidike, od ekonomskih do ekoloških in se šele po tem odločiti. Poudaril je tudi, da ob vsem tem ne smemo pozabiti na pošten odnos do ljudi in okolja. Vera Peklar in zaželela poslovno uspešnost ter razvoj tudi v prihodnje. Andrej GORNIK je zaposlen v TGA od 15. 10 1965. V obratu kotlarne je delal kot po-služevalec parnih turbin, v zadnjem letu pa je vodja izmene. Svoje delo opravlja vestno in odgovorno, vedno je pripravljen pomagati in je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v veliko pomoč mlajšim sodel-vcem. Štefan ŠIMENKO je zaposlen v TGA od 2. 3. 1960 kot vodja skupine za posluževanje elektroliznih peči v elektrolizi B — torej je v elektrolizi nepretrgoma 31 let. Je vesten in marljiv delavec, dober sodelavec in tovariš, kar potrjujejo njegovi sodelavci in neposredni vodja. Na vsako akcije se je vedno odzval in jo pomagal izplejati, toda delo je bilo na prvem mestu. Aleksander SIPOŠ ima več kot 29 let delovne dobe v TGA.Je vesten in dosleden pri svojem delu, saj opravlja izredno zahtevna dela na področju hidravlike in pnevmatike. Čeprav dela kot tehnolog, je vedno pripravljen pomagati pri odpravi napak na strojih, bodisi med delovnim časom, popoldne, pa tudi ponoči. Za Sipoša lahko trdimo, da je strokovnjak na svojem področju, da opravlja svoje delo vestno in strokovno ter prenaša izkušnje na sodelavce. Je član komisije za inovacije TGA in občine Ptuj ter tudi sam večkratni inovator in predlagatelj koristnih predlogov. Danici JEZA je v TGA od 20. 12. 1978 v obratu kotlarne kot vzdrževalec kotlarne. Z dobrim in vestnim delom se je dokazoval vsa leta in bil lani premeščen na delovno mesto vodenje vzdrževanja kotlarne. Svoje delo opravlja vestno in odgovorno. Nikoli mu ni težko ostati v službi še po končanem delovnem času, sa- (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) mo da se napaka čimprej odpravi. Roman VARŽIČ je zaposlen v TGA kot vodja izmene v proizvodnji anod neprekinjeno od 15.5. 1969. Je vesten mestu pridobil izpit, za strojevodjo parne in disel vleke. Sodelavci ga Ocenjujejo kot strpnega in doslednega delavca, vodstvo v DE Promet pa kot pravega človeka na pravem mestu. in marljiv delavec, vedno pripravljen pomagati v vseh si-tuiacijah, tudi izven delovnega časa. Skupina za mazanje strojev in naprav s terotehnologom za mazanje Ivanom KUSTE-COM je dobila srebrni znak Zaradi izrednih dosežkov na področju poenotenja mazalnih sredstev, konstantnega zmanjševanja porabe maziv pri enakem ali celo boljšem efektu, kar posledično prinaša tudi podaljšanje življenjske dobe strojev in naprav ter zmanjšanje števila remontov na najbolj obremenjenih strojih. Jože VAVKEN je v TGA že 22 let. Je KV avtomehanik in zadnjih osem let dela kot vodja vleke v Prometu. Vedno je bil vzoren delavec, z visokim strokovnim znanjem, dober sodelavec, ki si je zaradi potrebe na delovnem Peter BOMBEK je prišel v TGA 1978 in najprej delal v službi za inventivno dejavnost, od 1981 pa je v Kontroli kvalitete. Je marljiv in vesten delavec. Že kot vodja izhodne kontrole in sedaj tehnološke kontrole proizvodov, si prizadeva za kakovost v ožjem pomenu na tehnoloških linijah ter širše pri reševanju nastalih problemov doma in pri kupcih. Sodelavcem je vedno pripravljen pomagati, svetovati in tudi poučevati. S svojim znanjem in ciljem kakovost, je oblikoval vrsto sposobnih kontrolorjev in tudi tako prispeval delež h kvaliteti naših proizvodov. Janez HERTIŠ je v TGA od 1969. Začelje v Glinici kot preddelavec, zaradi bolezni pa je moral zamenjati svojo delovno sredino in prišel v Sa- mozaščito, kjer je vodja izmene. Njegov odnos do dela je izredno pozitiven. Je spoštovan in priljubljen med sodelavci in daje vsem ostalim zgled, kakšen mora biti človek, v katerega vsi zaupamo in se nanj lahko zanesemo. Vili KORŽE je prišel v TGA 1972. leta in se kot strojni tehnik zaposlil v Glinici, kjer je opravljal razna strokovna dela. 1979 je nadaljeval strokovno izpopolnjevanje na Višji tehnično varnostni šoli, ki jo je uspešno končal. Zaposlenje v službi varstva pri delu, je izredno marljiv in dosleden. Do sodelavcev goji pristen tovariški odnos in z izkušnjami pomaga k ustvarjanju strokovnih in vsestransko uporabnih odločitev. Vera Peklar Revitalizacija odlagališča rdečega blata Odlagališči rdečega blata zavzemata površino približno 40 ha in sicer staro odlagališče približno 15 ha, novo, do sedaj še aktivno odlagališče pa približno 25 ha. Skladno s programom ukinjanja proizvodnje glinice je pred nami tudi naloga revitalizacije odlagališča. Cilji programa sanacije oziroma revitalizacije odlagališča rdečega blata so: — v največji možni meri preprečiti nadaljnje škodljive vplive na okolje, kot pronicanje meteorne vode skozi plast rdečega blata v podtalnico in prašenje površine, — koristna uporaba zemljišča ob upoštevanju dejstva, da se njegov zunanji videz kar najbolj zlije z okoljem, — upoštevati finančne možnosti izvedbe, — čim krajši čas izvedbe. Te cilje je možno doseči z ozelenitvijo in pogozditvijo odlagališča, ki pomeni revitalizacijo in tudi ekološko sana-_ cijo odlagališča: — pronicanje meteorne vode skozi plast rdečega blata bo prekinjeno, ker rastline za svojo rast rabijo velike količine vode. Z ozelenitvijo bo prekinjeno onesnaževanje zraka zaradi prašenja. IZHODIŠČNI POGOJI IN MOŽNOSTI Odloženo rdeče blato zaradi svoje visoke alkalnosti pred- stavlja površino, ki je neprimerna za rast rastlin. Tudi z izpiranjem površine rdečega blata z vodo se alkalnost praktično ne znižuje. Enostaven način revitalizacije odlagališča je seveda nanos primerne plasti zemlje (30-50 cm) na celotno površino odlagališča. Na taki površini je potem možna povsem zdrava rast kmetijskih oziroma industrijskih rastlin. Zaradi velikih površin naših odlagališč pa je tudi postopoma nemogoče zagotoviti zadostne količine prekrivne zemlje. Revitalizacija odlagališča brez prekritja z zadostno količino zemlje je dosti bolj zahtevna, pomeni pa proces vzpostavitve biološke aktivnosti na odlagališču. Študije in poskusi drugod po svetu so pokazali, da so v rdečem blatu še prisotne bakterije, njihovo aktivnost pa je potrebno vzbuditi z vnosom organskih snovi. Organske kisline, ki so by — produkt metabolizma bakterij, hitro zmanjšujejo alkalnost rdečega blata. Določeni poskusi so pokazali, da se ob gnitju trave na površini rdečega blata le-to postopno nevtralizira. PROGRAM AKTIVNOSTI POSKUSNE REVITALIZACIJE V januarju 1991 je bil izdelan program za izdelavo poskusne revitalizacije na določeni površini starega odlagališča rdečega blata. Ta je predvideval pripravo poskusnih polj, na katerih bi testirali možnost vzpostavitve biološke aktivnosti na površini rdečega blata ob uporabi materialov, ki so na voljo. Izvršene so bile različne aktivnosti. POSKUSNO POLJE 1: PREKRITJE Z ZEMLJO IN ZASADITEV DREVES V marcu 1991 smo začeli z navozom zemlje, ki je bila deponirana v okviru tovarne. Na odlagališče smo prepeljali približno 3.000 m3 zemlje, ki je pri izravnavi prekrila približno 1,5 ha površine v debelini 5-20 cm. Na to površino smo v aprilu 1991 zasadili približno 2.500 drevesc: v glavnem rdeči bor in manjše količine črnega bora, navadne smreke, duglazije, macesna in javora. Pri sajenju drevesc smo za dognojitev uporabljali blato iz Ptujske čistilne naprave. POSKUSNO POLJE 2: PREKRITJE S PEPELOM V maju 1991 smo navozili približno 5.000 m3 pepela, ki je bil izravnan na površini pri- bližno 1 ha v debelini 20-30 cm. Na to površino je bila pozneje v juniju nanešena trava, ki je bila pokošena na oslaga-lišču pepela in je služila trem namenom: preprečiti dviganje pepela ob vetru, vnosu semen in vnosu organskih snovi (kot gnojilo). POSKUSNO POLJE 3: PREKRITJE POVRŠINE LE Z ORGANSKIMI MATERIALI Površina približno 1,5 haje bila prekrita le z zeleno travo, pokošeno na odlagališču pepela v juniju in juliju 1991. POSKUSNO POLJE 4: PREKRITJE POVRŠINE Z BLATOM IZ ČISTILNE NAPRAVE Blato iz Ptujske čistilne naprave je bilo na površini približno 0,30 ha delno pomešano z rdečim blatom in zasajeno je bilo travno seme v juliju 1991. Glede na možnosti so še vedno v teku dovozi razpoložljive zemlje in pepela ter manjše količine blata iz Ptujske čistilne naprave. Dela se mm izvajajo na novih površinah približno 1,5 ha. Kot povzetek: dela so se izvajala na skupni površini približno 6 ha. REZULTATI NA POSKUSNIH POLJIH Pogled na poskusna polja daje povsem nov videz: zasajena drevesa so v veliki meri preživela, površina je zelena. Rezultati izvajanja pograma revitalizacije rdečega blata na poskusnih poljih so torej pokazali naslednje: 1. Cilji programa so uresničljivi, pokazalo se je, da je z vnosom organskih snovi, zemlje ali pepela na površino rdečega blata, površino možno re-vitalizirati oziroma ozeleniti. 2. Najuspešnejša možnost revitalizacije je seveda prekritje s plastjo zemlje in dognojitev (npr. z blatom iz čistilne naprave). Prav tako seje pokazala zelo uspešna ozelenitev na poskusnem polju s pepelom. Ker ni možno zagotavljati zadostnih količin zemlje, je ta možnost prekritja s pepelom in ustreznim dognojevanjem lahko obravnavana kot realna in najuspešnejša varianta revitalizacije odlaga- 3. Glede na specifične pogoje za izvajanje del na odlagališču, ko rdeče blato zaradi svoje vlažnosti še vedno predstavlja živo materijo, kjer so normalni strojni posegi nemogoči, predstavlja izbran način dela tudi edino možno varianto posega na odlagališče s ciljem revitalizacije. 4. Vsa izvršena dela so bila opravljena s stroji in delavci TGA. Izkazalo se je, da je delo na odlagališču potrebno obravnavati kot zelo specifično, kajti edini stroj, ki lahko obvladuje razmere, je goseničar in še to pod posebnim režimom dela. Prihajalo je do pogrezanja strojev in tovornjakov, zato je bila poraba časa za posamezne aktivnosti večja, prav tako pa je bilo izvršenih ogromno ročnih del. NAČRTI ZA NAPREJ Z delom na odlagališču bomo nadaljevali. Revitalizacija odlagališč je obvladljiv problem, ki pa zaradi specifičnosti in velikosti zahteva primemo organizacijo, čas in tudi sredstva. lišča. Ivana Banič-Kranjčevič sÌanfósto|lo podjetje — Livarna V letu 1978 smo z referendumom dokaj glasno priključili livarno lahkih barvnih kovin iz Trbovelj k tovarni glinice in aluminija, 1. decembra 91 pa je stopila na samostojno pot tako tiho, da marsikdo niti tega ne ve. Vsa ta leta seje livarna (rekli smo ji LLBK) srečevala s precejšnjimi poslovnimi problemi in nikoli ni ustvarila takšnih učinkov, ki bi ji omogočali sprotno naložbeno dejavnost. “Že dalj časa smo ugotavljali”, je povedal Bojan Žig-man, namestnik direktorja za tehnično področje," da nimamo dovolj vpliva na poslovanje zaradi številnih dejavnikov. Ne le oddaljenost, predvsem slaba storilnost, veliko škarta in neorganiziranost dela ter neprilagodljivost v proizvodnji ter veliko bolniških izostankov, so vzrok za tako stanje. Izguba, ki se je nabiral vsa te leta, je bila le dodaten razlog, da smo se odločili za osamosvojitev podjetja. Se pred tem je bilo kar nekaj pogovorov z zunanjimi partnerji, vendar nihče ni bil pripravljen vložiti svojega deleža. Livarna bo začela z ničle, kar pomeni, da ji TGA omogoči normalen start. Presežke rešujemo v okviru TGA in ostalo bo le toliko delavcev kot so ocenili v vodstvu livarne, da jih potrebujejo. Na livarno niso prenešene nobene trejatve in obveznosti, razen obveznosti do sebnih dohodkov za mesec november 91. Višina obratnih sredstev jim omogoča normalno poslovanje. Pri prenosu osnovnih in obratnih sredstev na Livarno bodo zajeta tudi vsa stanovanja. To je ustanovni delež TGA, ki ostaja matična firma. TGA bo šest mesecev še pripravlje-nanuditi strokovno pomoč brez nadomestil, kasneje bo to le sodelovanje dveh pogodbenih strank. V TGA ocenjujemo, da bodo ljudje bolj odgovorno prijeli za delo in imeli večji vpliv tudi na poslovanje, kar se bo odražalo v boljših rezultatih. Ni razloga, da firma ne bi mogla preživeti, če si bo sposobna zagotoviti delo." Tudi sedanji vodja Livarne Branko Lenart navaja razloge za odločitev ustanovitve samostojnega podjetja: — izguba v poslovanju v letu 1990 na nivoju matičnega podjetja in delovne enote je pospešila ukrepe racionalizacije poslovanja, — kriza in nizke cene pri prodaji aluminija na eni strani ter visoke cene električne energije na drugi strani onemogočajo uspešno poslovanje matičnega podjetja in s tem tudi skupen razvoj, — zahteve slovenske politike do TGA, da čimbolj racionalizira poslovanje proizvodnje aluminija ter v okvirih znižuje stroške poslovanja. Zato presežki, nova podjetja, novi programi. KADRI V novem podjetju bo zaposlenih 155 delavcev, ki bodo prešli iz podjetja TGA v novo podjetje. RAZDRUŽITVENA BILANCA Po pogovoru s člani Skupščine je bilo rečeno, da novo podjetje začne z osnovnimi in obratnimi sredstvi, ki se naha-jojo v naši DE in s tem, da se namesto terjatev in obveznosti, ki jih imamo do naših partnerjev, na novo firmo prenese del denarnih sredstev kot vložek za začetek poslovanja. Nadaljnje poslovanje bo odvisno od nas samih. UPRAVLJANJE Klasičnega upravljanja in odločanja kot je delavski svet, v novem podjetju ne bo več. Za poslovanje odgovarja direktor, v funkciji upravljanja pa je Skupščina, sestavljena iz petih članov ustanovitelja in enega predstavnika delavcev. Delavski svet oziroma organ upravljanja bo ustanovljen predvsem za zaščito pravic delavcev in dajanja pobud. OSEBNI DOHODKI IN NAGRAJEVANJE Politika osebnih dohodkov bo omejena na sedanji ravni s tem, da bo v primeru zvišanja življenjskih stroškov ustrezno korigirana ter usklajena z branžno kolektivno pogodbo. Od uspešnosti poslovanja podjetja bo odvisno stimulativno nagrajevanje vseh zaposlenih v podjetju na enak način kot je bilo že sedaj. MOŽNOSTI ZA USPEŠNO POSLOVANJE LIVARNE d.o.o. Možnosti za preživetje so, vendar pa bo potrebno še marsikaj spremeniti v miselnosti ter tudi rezultatih dela. Pomemben je predvsem pravilen način odločanja, vodenja ter znižanja stroškov. S strani prodaje so plani zelo omeje- ni,saj se z načelom “iz rok v usta” srečujejo vsi, ki nastopajo v tem tržnem sistemu. Edino konvertibilni izvoz je delež, ki nam omogoča boljšo prihodnost, zato je to še posebej v našem interesu. Nabava bo tudi v prihodnje še motena, saj je ob razmerah na trgu, ki danes veljajo, pokrivanje obveznosti izreden problem. Plan proizvodnje in prodaje za naslednje leto je približno na ravni letošnjega -1200 ton, s tem, da se je po-drebno zavedati, da je v trenutni situaciji večji problem prodati in realizirati plačilo kot pa izpolniti naročilo. RAZVOJ Razvoj si bomo urejali sami v skladu s svojimi možnostmi. Ker podjetje nima nobenih kreditnih obveznosti so te možnosti še dokaj odprte, seveda pa morajo biti za investicije izdelani elaborati, ki dokazujejo realno odplačilo kreditov. Osamosvajanje Slovenije in odnosi v Evropi so povzročili trenutno velike probleme pri pridobivanju kreditov. Seveda pa je pomembno še nekaj: vsaka investicija zahteva del sredstev akumulacije ustvarjene že v predhodnem obdobju. Zato je predpogoj za investiranje uspešno poslovanje. Povzetek vsega zapisanega je ta, je poudaril Branko Lenart, da smo vsi na “istem čolnu” in mislim, da nam je interes do preživetja tisti, ki bo v prihodnosti temelj sodelovanja, kvalitetnega dela, pravilnega odločanja in seveda zaslužka. y p ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem FRS, komisiji za šport pri sindikatu TGA, predsedstvu Aktiva krvodajalcev TGA za darilo in vašo pozornost. Posebej pa zahvala ke-gljačicam in kegljačem TGA za darilo, ki me bo spominjalo na naše prijateljstvo. Vsem skupaj želim zdravja in medsebojnega razumevanja ter veliko delovnih uspehov. Nežika Artenjak Dopisujte v časopis Aluminij! Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v oktobru 1991. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice smo že v septembru ustavili proizvodnjo Al hidrata in glinice iz lastnih surovin. Kljub temu so bili doseženi proizvodni rezultati zadovoljivi glede na planske postavke, saj smo letos proizvedli 46.681 ton Al hidrata kot AI2O3, kar je 17% več kot smo načrtovali in 48.391 ton kalcini-rane glinice, kar je 8% nad planirano proizvodnjo. Trdnega vodnega stekla (38° Be in 42° Be) smo v oktobru raztopili 560 ton, kar je samo 44% planirane količine. Od začetka leta do oktobra smo raztopili 10.461 ton in prav tako ne dosegamo zastavljene količine za 2.048 ton oziroma 16%. Planskih postavk ne dosegamo tudi pri proizvodnji zeolita A (suha snov v suspenziji) v oktobru za 62%, v času od I-X pa za 32%. Praškastega zeolita smo v X, mesecu proizvedli 51 ton, v desetih mesecih pa 455 ton. V DE Proizvodnja aluminija smo v oktobru proizvedli v elektrolizi B 3.052 ton, v elektrolizi C pa 3.438 ton elektrolitskega aluminija, to je skupaj 6.490 ton elektrolitskega Al. S to količino smo presegli plansko postavko za 142 ton oziroma 2%. Od januarja do oktobra smo proizvedli v vseh treh elektrolizah 67.930 ton, kar je 1.909 ton manj kot smo planirali za to obdobje (indeks 97) in 8.541 ton manj kot v enakem času preteklega leta (indeks 85). Nižja letošnja proizvodnja elektrolitskega aluminija je odraz zaprtja elektrolize A. Najboljše rezultate smo v letošnjem letu dosegli v elektrolizi B, saj s 30.095 tonami proizvedenega elektrolitskega Al presegamo za 4% plansko postavko in za 3% proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta. Poraba vseh glavnih surovin na enoto proizvoda je v elektrolizah v glavnem zadovoljiva, v zadnjem času je poskočila le poraba Al fluorida v elektrolizi B (indeks 110). Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livar- TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA^ INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE Enota mere Plan DOSEŽENA PROIZVODNJA INDEKSI DE/PROIZVOD proizvodnje 1990 1991 1991/90 1991 X I-X X I-X X I-X 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat kot AI2O3 t 40.000 5.797 69.338 46.681 67 117 Kalcinirana glinica t — 44.752 4.927 65.855 £ 48.391 73 108 Prodani liidrat kot AI2O3 t 95 940 6 1.591 72 5 8 Prodani sušeni hidrat AI2O3 t 74 740 12 1.035 10 1 1 Skupaj (kale. glinica + prodani hidrati) t 169 46.432 4.945 68.481 % SPIS 48.473 : 71 104 Raztopljeno vodno steklo 38° Be t 1.254 12.301 864 9.742 388 9.294 45 95 31 76 Raztopljeno vodno steklo 42° Be t 21 208 26 154 172 1.167 661 758 819 561 Zcolit A — suha snov v suspenzu t 191 1.874 108 1.481 72 1.274 67 86 38 68 Zeolit praškasti — suha snov t — — ' — BUSI 51 455 — — — DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 7.587 1.194 13.898 4.471 32 59 Elektrolitski Al — hala Đ t 2.962 29.043 3.032 29.359 3.052 30.095 101 103 103 104 Elektrolitski Al — hala C t 3.386 33.209 3.384 33.214 3.438 33.364 102 100 102 100 SKUPAJ HALE t 6.348 69.839 7.610 76.471 6.490 67.930 85 89 102 97 Anodna masa t — 4.200 967 8.934 2.701 30 • 64 Anodni bloki — B t 1.783 17.482 1.408 17.383 1.984 17.849 141 103 111 102 Anodni bloki — C t 1.892 18.551 2.137 19.335 2.098 18.786 98 97 111 101 LIVARNA Al formati — za prodajo t 3.751 36.784 5.800 53.291 5.140 48.856 89 92 137 133 Al formati — za izparilce t — 10 205 4 187 40 91 Livamiška zlitina -7- za prodajo t 571 5.604 371 3.286 172 2.638 46 80 30 47 Livamiška zlitina — za odlitke t 108 1.059 81 757 51 614 63 81 47 58f< Gnetena zlitina — za prodajo t 965 9.461 811 7.701 785 7.964 97 103 81 84 Predzlitina — lastna poraba t 103 1.006 113 814 92 869 81 107 89 86 E Al žica t 122 1.199 — 526 16 1.815 345 132 151| Al trak — ozki za prodajo t 297 2.915 1 3.061 97 1.705 56 33 58! Al trak — ozki za rondelice t 764 7.496 530 5.386 180 4.201 33 78 24 56 Al trak — široki za prodajo t 595 5.830 247 2.936 75 1.150 30 39 13 20 Al trak — široki za izparilce + rondelice t 290 2.848 161 2.421 206 2.338 128 97 71 82 Predelana kovina t 102 999 44 945 -8 428 45 43 Pretapljanje Al za tuje naročnike t — — • — 271 IH 47 Sil 17 — mm DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice t 382 3.748 255 2.852 107 2.229 42 78 28 59 Izparilniki t 153 1.499 169 1.436 142 1.313 84 91 93 88 DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki t 125 999 106 999 80 857 75 86 64 86 Blagovna proizvodnja t 6.961 68.039 7.760 76.088 6.759 68.527 87 90 97 101 nah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli. Proizvodnja livnega asortimenta se je tudi v oktobru gibala zelo različno glede na planske postavke in glede na enaki mesec preteklega leta, odvisno do potreb na tržišču. Največ smo letos proizvedli Al formatov, saj znaša proizvodnja 48.856 ton, kar je 33% več kot smo predvideli za to obdobje. Večja od plana je tudi proizvodnja Al žice za 51%. V DE Predelava Al smo v oktobru dosegli pri proizvodnji rondelic zelo slabe rezultate, saj smo jih proizvedli samo 107 ton oziroma 28% planirane količine. Dosežena proizvodnja izparilni-kov — 142 ton ne dosega načrtovanega v mesecu oktobru za 7%, kot tudi v desetih mesecih (pri rondelicah za 41% in pri iz-parilnikih ta 12%). V DE LLBK Trbovlje smo v X. mesecu odlili 80 ton Al odlitkov, kar je 45 ton oziroma 36% manj kot smo načrtovali za ta mesec. Od januarja do oktobra smo odlili 857 ton odlitkov oziroma 86% planirane količine. Skupni obseg blagovne proizvodnje je v oktobru 6.759 ton in s to količino nismo dosegli zastavljenih ciljev za 202 toni (indeks 97). V času od I-X znaša proizvodnja livnega asortimenta 68.527 ton, kar je še vedno 1 % več kot smo načrtovali za to obdobje, vendar pa precej manj kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 90). TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN PROIZVODA V ČASU OD I-X 1991 NA ENOTO DE/PROIZVOD Enota Planski Doseženi normativi Ind eksi normat. X I-X 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit t *2,652 _ 2,818 — 106 — Na hidroksid t 0,13547 — 0,0798 — 59 — para 4,900 — . 5,703 — 116 — žgano apno t ,05 IIKSH 0,082 I i-—' 164 — električna energija kWh 556,000 — • 627,770 — 113 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 6,098 • — 5,769 — 95 — para iMÌéé 0,039 — 0,040 — 102 — Al fluorid t 0,0002 — 0,00002 — 10 — električna energija kWh 46,437 — 44,066 ■' 'M. 95 i DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A •••— glinica t 1,920 — 1,920 — 100 — anodna masa muss 0,559 llppSf ' 0,547 _ 98 — kriolit t 0,025 . vV V-rr'-: . : 0,005 — 20 Al fluorid t 0,040 — 0,034 B — • 85 — električna energija kWh 18,080 17,646 — 98 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodni bloki t 0,584 0,586 0,583 100 100 — kriolit t 0,025 0,023 0,0115 92 46 — Al fluorid t 0,035 0,0354 0,0385 101 110 — električna energija kWh 14,760 14,546 14,377 99 97 Elektrolitski Al — hala C — glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,586 0,546 0,563 93 96 — kriolit t — — — — — — Al fluorid t 0,023 0,024 0,020 104 87 — električna energija kWh 13,725 13,499 13,708 98 100 Anodna masa petrolkoks t 0,5353 — 0,4640 — 871 — katranska smola t 0,3326 — 0,3385 — 102 J — pečeni ostanek t 0,14 whpsìISb 0,1976 — 1411 — zemeljski plin Sm3 2,4 — 1,7 ||||| 71 — električna energija kWh 120 — 142,9 — 1191 Anodni bloki — B — petrolkoks t 0,7053 0,675 0,672 96 95 — katranska smola 1 t 0,1518 0,150 0,151 99 99 — pečeni ostanek t 0,2212 0,235 0,235 106 106 — zemeljski plin Sm3 70 63,3 61,8 0 88 — električna energija kWh 250 301,8 265,0 121 106 Anodni bloki — C — petrolkoks t 0,7109 — 0,7022 — 99 — katranska smola t 0,1572 — 0,1577 100 — pečeni ostanek t 0,224 ,2025 — 90 — zemeljski plin Sm3 72 — 61,8 — 86 — električna energija kWh 265 259,8 — 98 * programiran normativ POGLEDI IN STALIŠČA TGA KIDRIČEVO KRUH NAJ REŽE DRŽAVA ! Tiskovna konferenca v Kidričevem je izbrisala vsaj tisti neprijazni javni vtis,'da stoji Tovarna glinice in aluminija z ošabnostjo in ignoranco velikega industrijalca ob strani, ko bi se morala dogovarjati z elektrogospodarstvom, z ministri in z vlado. Da bi omenjeni vtis ovrgli, so poudarili, kako so že pred letom slovenski vladi postregli s 30 stranmi svojih problemov in predlaganih razrešitev. Aluminijaši se torej žele dogovarjati z državo - zato, ker tudi pri nas ne bi smelo biti drugače kot drugje po Evropi, kjer so industrija aluminija, elektrogospodarstvo in še skrb za okolje trdno v rokah države. TISKOVNA KONFERENCA - Na nenovinarski strani mize so imeli besedo predstavniki organizacij UNIAL, TGA Kidričevo in IMPOL ter zastopstvo ptujske občine, (foto: F. J.) Razen pri nas pridobivajo aluminij še v dvanajstih zahodnoevropskih državah. Kot lastninski vzorec povsod velja podržavljena proizvodnja aluminija z izjemo Velike Britanije, kjer se je po reprivatizaciji aluminijska industrija povezala s kanadskim partnerjem. Ker pa so države tudi pretežni lastnik oziroma upravljalec v elektroenergetiki in še skrbnik za čisto okolje, imajo trden upravljalski režim - v korist države in obče blaginje. Pri sedanji ekstremno nizki borzni ceni, ko se za tono aluminija iztrži tudi samo 1.100 ameriških dolarjev, je v težavah kar 80 odstotkov evropskih proizvajalcev aluminija, ker ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Ob državnem finančnem pokroviteljstvu pa se vendarle še niso nikjer odločili za zapiranje aluminijskih obratov. Izjema so le^ stari obrati, ki so jih imeli namen opustiti zaradi zamenjave z novimi elektrolizami. Podobno torej kot v Kidričevem, kjer so halo A lahko zaprli oziroma zamenjali z najsodobnejšo elektrolizo v dvorani C. Tehnološko (pri čemer je posebej pomembna poraba električne energije za tono aluminija) se zdaj TGA Kidričevo lahko meri z najboljšimi. Uvrščajo se na drugo ali vsaj na tretje mesto v Evropi. Žal pa bi morali vsako tono aluminija prodati za kakih 500 dolarjev dražje od sedanje borzne cene. Potem ne bi bilo vprašljivo, od kje pokrivati vse .stroške in še posebej, od kje vzeti za letošnjo anuiteto, ki na tuje investicijske kredite dosega 10 milijonov dolarjev in še 2,5 milijona dolarjev na domače investicijske kredite. Ob nizanju teh dolarskih številk se zdi absurdno, da je TGA Kidričevo s svojim izvozom dala samo lani državi 109 milijonov dolarjev neto deviznega priliva. Zaradi nerealnega tečaja dolarja jim je tedaj država dobesedno vzelà iz žepa kakih 35 milijonov dolarjev. Konkurenti v tujini seveda niso bili tako okradeni in bodo z rezervami iz boljših časov laže prenesli sedanje udarce nizke borzne céne. Nekateri, ki vidijo v TGA Kidričevo predvsem dolžnika Za porabljeno električno energijo, so že rekli: Tovarno zapreti! No, k sreči so za odgovore povprašali! tudi raziskovalce Inštituta za ekonomske raziskave. Že novembra naj bi bili tu prvi odgovori. Znan pa je že odgovor iz impola, ki je največji predelovalec aluminija in ki kar 60 odstotkov svoje proizvodnje izvozi: Sedanjih investicij v Impolu se nismo lotili s pričakovanjem, da bomo ostali brez domačega aluminija! S svojo predelavo visoko opiemenitimcTelektrično energijo - potrošeno za pridobitev aluminijeve, kovine. Prav ta čas pa izvajamo veliko investicijo, vredno 35 milijonov dolarjev, za posodobitev stiskalništva in za modernizacijo obrata.' oplemenitene folije. Ptujski okoliš ima tudi že izoblikovane poglede. K 4.100 nezaposlenim v občini ne bi hoteli prištevati novih nezaposlenih delavcev. Investicijski;'kapital, ki je v TGA naložen za kakih 15 do 30 let, mora po njihovem delovati kot inkubator za nova podjetja. Hkrati pa mora TGA ustvarjati sredstva, s katerimi bodo sedaj, ko so v tovarni odpravljena žarišča ekološkega onesnaževanja, lahko revi-talizirali prizadeto Dravsko polje. Kaže torej, da se bo kot zadnja opredelila, in odločila slovenska država. Morda bo vendarle tako kot železarne ali 'elektrogospodarstvo vzela za svojo tudi aluminijsko proizvodnjo ali celo predelavo aluminija. V Kidričevem ne zavračajo takšnega morebitnega državnega ali paradržavnega statusa. Združba elektroenergetike in aluminijske industrije v istih rokah se jim zdi po svoje utemeljena že, s tem, da je električna energija po svetu s 25 do 30 odstotki udeležena v stroških aluminijske industrije. Država bi po mnenju aluminijašev lahko uredila solidarnost ob izobilju in tudi ob stradežu za skupno mizo. Finančno povedano: stvari je težko urejati kratkoročno in se prepričevati, če je kilovatna ura za Kidričevo po sedanji ceni 5 pfenigov utemeljena, saj je ena najvišjih, ki jih plačujejo evropski proizvajalci aluminija. Že res, da so se v TGA voljni sprijazniti z nekaj višjimi stroški za električno energijo, kot so običajni v tujini. Najboljšo rešitev pa vidijo v tem, da bi bila cena (državne) kilovatne ure odvisna od borzne cene za aluminij. Ob višji ceni metala torej tudi višja cena kWh in obratno, tako da bi pri spremenljivi ceni električne energije dolgoročno prihajalo do vrednostne izravnave. V TGA tudi zagovarjajo, da bi morala država pošteno odtehtavati, ali dolgove za neplačano električno energijo na eni strani tehtnice prevesi druga stran, na kateri je tistih 40 MW, ki jih Sedaj v’ Kidričevem več ne potrebujejo, ker so zaprli staro halo A. To tehtanje in vrednotenje po njihovem ni nič manj utemeljeno kot tisto, ko so preračunavali, če je TGA Kidričevo dovolj vplačala za dodatno priključno moč nove elektrolize C. Pogled v sodobno elektrolizno dvorano C v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, (foto: Stojan Kerbler) Seveda pa je mogoče pritrditi, da bi bil poštenega tehtanja vreden tudi samoiniciativni reševalni poizkus Kidričevcev. Iz finančnih težav so se hoteli izviti skupaj z avstrijskim partnerjem. Če bi ta pridobil lastninski delež, bi za 5 let vnaprej plačal električno energijo. To bi bilo skupno 40 milijonov dolarjev (kar velja primerjati s slovenskimi državnimi deviznimi rezervami z nekaj nad 100 milijoni dolarjev). No, omenjena samoiniciativnost je' bila ocenjena kot prehitevanje v splošni slovenski akciji lastninjenja in kot poslovodna pogruntavščina, ki ima morda v ozadju kake osebne interese in koristi: F. J. aluminij Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »E^oris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marij» Korada, Franc Sagadin, Ciril fylajcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Forografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk? PP PE Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brazplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3360 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.