Seznam »kraških« javnih del tržaške občine: šest na Zahodnem, deset na Vzhodnem Krasu /7 1 Poslednji termina(l)tor za začetek festivala Komigo * " /15 Tokrat je bil Klop glasbeno radoveden Primorski Dober začetek še ni dober konec Ivan Lukan Po neštetih spodletelih poizkusih v preteklosti se je včeraj v Celovcu začel še en poizkus reševanja neskončne zgodbe o dokončni ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Prvi pogajalski krog med državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem, predstavniki slovenske manjšine na čelu z izkušenim diplomatom Valentinom Inz-kom in deželnim glavarjem Ger-hardom Doflerjem je potekal v dobrem, odprtem vzdušju in - kakor so vsi zatrdili - usmerjen v »rešitev brez poražencev« najkasneje v letu 2012. Kot je bilo pričakovati, včerajšnji prvi krog (še) ni prinesel konkretnih rezultatov, služil je v glavnem za izmenjavo stališč in ohranjanju v zadnjih tednih in mesecih dokaj pozitivnega ozračja. Slednje je nedvoumno uspelo. V kolikšni meri pa se stališča Oster-mayerja, Dorflerja in slovenske manjšine razlikujejo, včeraj pogajalci niso konkretno povedali. Iskanje rešitve, pri kateri naj ne bi bilo poražencev, še posebej ne na strani manjšine, je torej šele na začetku. Ovire, ki jih bodo morali preskočiti predvsem politiki na Koroškem in tudi na Dunaju, pa šele pridejo. Tedaj se bo tudi pokazalo, ali bodo včerajšnjim lepim besedam v Celovcu, kar predvsem velja za Dorflerja, sledila tudi dejanja - in s tem rezultati. Kdor pozna koroško (in tudi avstrijsko) politiko in politike, lahko že zdaj pritrdi oceni izkušenega diplomata Valentina Inzka, da bodo rezultati (table in manjšinski paket), če sploh bodo, za manjšino v najboljšem primeru optimalni nikakor pa maksimalni. dnevnik PETEK, 4. FEBRUARJA 2011 Št. 29 (20.044) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Uvesti bi moral davčni federalizem na občinski ravni Vlada odobrila odlok kljub zavrnitvi v parlamentu Opozicija na bojni nogi: To je že kar prevratniško dejanje celovec - Začetek pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah Postavili temelje za rešitev, pri kateri naj ne bi bilo poražencev CELOVEC - Prvi pogajalski krog o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu, kjer so za skupno mizo včeraj sedli predstavniki zveznih in deželnih ter slo- venske manjšine po pričakovanju ni prinesel konkretnih rezultatov, je pa potekal v dobrem, odprtem in za nadaljnja pogajanja obetavnemu vzdušju. Kot so vsi pogajalci na skupni tiskovni konferenci soglasno ocenili, so posta- vili dobre temelje za nadaljnje pogovore, ki bodo sledili v naslednjih tednih in mesecih. Na koncu - najkasneje leta 2012 - pa naj bi bila na mizi rešitev, pri kateri ne bi bilo poražencev. Na 3. strani RIM - Dvodomna parlamentarna komisija je včeraj zavrnila mnenje poročevalca večine o izvršilnem odloku za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. Za odlok je glasovalo 15 predstavnikov vladne večine, proti pa 15 predstavnikov opozicijskih sil. Kljub temu je vlada potem na izredni seji odlok dokončno odobrila, češ da dvodomna komisija ni izrekla nobenega mnenja. S tem pa se opozicija nikakor ne strinja. Po njeni oceni smo priče že kar prevratniškemu dejanju, ki bi ga predsednik republike Napolitano ne smel potrditi. Na 6. strani Sežana: Kraševci nismo nobeni kriminalci Na 2. strani Pri Gradežu bodo gradili premični most Na 14. strani Kavarna namesto muzeja internirancev Na 16. strani Opozicija v Nabrežini kritična do župana na 8. strani Tržaški Forum mladih ima nov sedež Na 7. strani gorica - Nov deželni zakon Trije slovenski rajoni pred izginotjem? GORICA - Nov zakon, ki ga je deželni svet Furlanije-Julijske krajine odobril v sredo, ogroža rajone s pretežno slovenskim prebivalstvom v Gorici. Norma namreč omogoča občinam, da ohranijo rajonske svete, obenem pa predvideva znižanje njihovega števila. V Gorici bi od sedanjih desetih krajevnih svetov po novem ostali le štiri, kar pomeni, da bodo rajonski sveti za Štandrež, Podgoro ter Pevmo, Štmaver in Oslavje združeni z drugimi predeli občine. Novosti bodo stopile v veljavo po prihodnjih upravnih volitvah, torej leta 2012, o ohranitvi oz. ukinitvi rajonov pa bo sklepal goriški občinski svet, ki bo tudi odločil, kako bodo sestavljeni. V Gorici jih vsekakor ne bomo mogli imeti več kot štiri, saj zakon predvideva, da lahko ohranijo občine do 50.000 prebivalcev - goriška jih ima približno 35.800 - le en rajon na 10.000 prebivalcev. Ob tem se bo znižalo število svetnikov; danes jih je v vsakem goriškem rajonu 16, po novem pa jih bo le 10. Za predsednike in svetnike je predvideno tudi znižanje sejnin. Na 14. strani pristanišča Unicredit išče skupni model za severni Jadran TRST - Unicredit preučuje model ureditve severnojadranskega pristaniškega sistema z namenom, da bi prišli do sinergije med tržiškim, tržaškim in koprskim pristaniščem in tako povečali učinkovitost in konkurenčnost severnega Jadrana. O pobudi bo tekla beseda 11. februarja v Trstu, kjr se bodo srečali ministri Frattini, Matteoli, Žbogar in Vla-čič, predsednika Furlanije-Julijske krajine in Veneta, vodstvo bančne skupine Unicredit in ladjarske družbe Maersk ter predsednika pristaniških oblasti v Trstu in Benetkah. Na 4. strani egipt - Mubarak zavrača takojšen odstop Napetost v državi, danes novi protesti 2 Petek, 4. februarja 2011 ALPE-JADRAN / sežana - Poudarki iz razprave na sredini okrogli mizi Kdo prodaja zemljo tujcem? Kraševci zavračajo očitke Posega Sergija Pahorja in Karla Grgiča - Kraške občine na zatožni klopi SEŽANA - Kakorkoli obračamo, so »motnje« na nepremičninskem trgu na Krasu v Sloveniji (pri nas je situacija precej podobna) še kar zapletena zadeva. Javne koristi se namreč prepletajo z zasebnimi, vmes pa se pojavlja še odnos do tujcev, v tem primeru Italijanov. Na zatožni klopi so kraške občine, ki po mnenju civilnih iniciativ Kras in za Primorsko ne znajo (ali nočejo) učinkovito zaščititi lokalnih interesov, na zatožni klopi pa je tudi država Slovenija (na sežanski okrogli mizi jo je marsikdo istovetil kar z Ljubljano), češ da dela po svoje in sploh ne posluša Kraševcev. »Ljubljana je do Primorske hudobna mačeha« Aleksander Lemut (Zveza za Primorsko) je slovensko državo označil kot hudobno mačeho, »ki uvaja brutalni centralizem.« Pahorjeva vlada je gluha za Primorsko, kot je bila Janševa in vse prejšnje vlade. Kraške vasi se praznijo, mladi odhajajo in te praznine zapolnjujejo tujci, je poudaril Lemut. Kritičen do centralne oblasti, čeprav v ne tako ostrih tonih kot Lemut, je bil tudi komenski župan Danijel Božič. Robert Rogič, ki je v imenu prirediteljev uvedel sežansko srečanje, se je vprašal, kakšen Kras bomo zapustili našim zanamcem. Čez 50 let v Postojni italijanska šola? Italija po mnenju Sergija Pahorja razmišlja dolgoročno, kar velja tudi za naše kraje. Nekdanji predsednik Sveta slovenskih organizacij je obnovil ključne etape raznarodovalnega procesa v naših krajih (največ pozornosti je namenil Devinu-Nabrežini), opozoril pa je, da smo se leta 2004 vsi veselili vstopa Slovenije v EU in poznejše odprave meje. Trst je s tem spet dobil svoje slovensko zaledje, je dejal Pahor. Tudi nepremičninski pretok, kot pretok ljudi in kultur, je neizogiben, kraške občine pa bi morale prepovedati vsaj stanovanjska naselja in vrstne hiše, ki so skregane z okoljem. Na obeh straneh bivše meje moramo biti pozorni na dogajanja, »da ne bo Italija čez 50 let zahtevala odprtje italijanske šole v Postojni,« je sklenil svoj poseg Pahor. Samo Pahor je dogajanja na kraškem nepremičninskem trgu povezal s položajem slovenske manjšine v Italiji. Sam je zagovornik dvojezičnosti v središču Trsta in Gorice, kjer imajo med drugim sedež vse najpomembnejše javne ustanove in institucije. Kje se bo uveljavila dvojezičnost, če ne v teh dveh mestih, se je vprašal Pahor. »Kraševci niso kriminalci, kot mislijo nekateri« Karlo Grgič je naveličan, da se kraške lastnike zemljišč predstavlja v vse slabši luči, kot da bi bili vsega krivi tisti, ki so prodali zemljo. Ta pojav sicer ni ne-zanemarljiv, Kraševci pa nosijo največ zaslug, da je kraška zemlja še v glavnem v slovenskih rokah. Tudi Grgič je prepričan, da so za nastalo situacijo na nepremičninskih trgih krive v prvi osebi občinske uprave in to tako v Sloveniji kot v tržaški pokrajini. »V slovenski manjšini imamo navado, da za vse krivimo Občino Trst, namerno pa pozabljamo na odgovornosti ostalih občinskih uprav,« je še poudaril diskutant z vzhodnega Krasa. Oglasila se je tudi neka gospa (po rodu z Opčin, očitno slovenska državljanka), ki je opozorila, da Italija še vedno ustvarja težave tujim državljanom za nakup nepremičnin in zemljišč v tržaški pokrajini. In to v brk temeljnim določilom Evropske unije. S.T. www.primorski.eu1 Zastopnik kraških civilnih iniciativ Robert Rogič otvarja sredino okroglo mizo v Sežani kroma kras - Komenski župan Danijel Božič »Zame so "forešti" vsi tisti, ki se ne znajo obnašati« SEŽANA - Komenskega župana Danijela Božiča so v sredo v Sežani pozdravili z aplavzom. Po mnenju kraških civilnih iniciativ je Občina Komen edina, ki se je doslej učinkovito zoperstavila »divjim gradnjam«, za razliko od ostalih kraških občin, »ki jim je situacija zbežala z rok.« Božič sicer pravi, da se vse občine po svojih močeh trudijo za dobrobit občanov in okolja, kar zadeva »zaščito« Komna pa nosi velike zasluge njegov predhodnik Uroš Slamič. Božič (nekoč je bil poslanec LDS v slovenskem parlamentu) je sežansko okroglo mizo označil kot »učno uro«. Tudi on, podobno kot mnogi diskutanti je bil zelo kritičen, do odnosa slovenske države in vlade do Krasa in Primorske nasploh. Navedel je primer skupne lastnine (naše srenje), ki jo je kraljevina Italija med obema vojnama zaplenila Primorcem, ta zemljišča pa so še vedno v lasti občin in slovenske države. »Italijani in Ljubljančani so, kot se pravi po našem, res forešti. Zame pa so forešti tisti, ki se ne znajo obnašati,« je poudaril Božič. Boji se, da postaja Kras območje, na katerem se prebivalstvo vse bolj stara, »bitke in revolucije pa v glavnem vodijo mladi ljudje.« Komenski župan ne mara šovinistov, a tudi ne tistih, ki želijo »kolonizirati« Kras. Komenski župan Danijel Božič Tondo vztraja pri krški nuklearki TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je še naprej prepričan, da bi morala Italija sodelovati pri gradnji drugega reaktorja v krški jedrski centrali. Tondo ni spremenil svojega stališča kljub razsodbi ustavnega sodišča o vlogi deželnih uprav pri gradnjah jedrskih central. Gorske enote brez goriških Brd TRST - Deželna vlada je včeraj odobrila zakonski predlog o ustanovitvi osmih gorskih upravnih enot, ki bodo nadomestile dosedanje gorske skupnosti. V Benečiji se bo rodila gorska enota za Nadiške in Terske doline po zgledu sedanje gorske skupnosti, iz katere je izpadlo območje goriških Brd. Za to področje bo odslej skrbela goriška pokrajinska uprava, ki je že pristojna za upravljanje goriškega dela Krasa, za kar je nekoč skrbela Kraška gorska skupnost. V Bruslju odprta slovenska fotografska razstava Otroci Evrope BRUSELJ - Slovensko veleposlaništvo v Belgiji je včeraj v Bruslju pripravilo odprtje razstave slovenskega fotografa Petra Giodanija z naslovom Otroci Evrope, ki bo na ogled do konca februarja. To je prva v nizu dejavnosti, ki bodo pripravljene v Belgiji v počastitev dvajsete obletnice samostojnosti Slovenije, so pojasnili v veleposlaništvu. Razstava Otroci Evrope s fotografijami, ki so jih v prvi fazi projekta napravili otroci sami, prikazuje sliko življenja v sodobni Evropi skozi otrokovo dojemanje sveta. Pri projektu so sodelovali otroci od osmega do desetega leta starosti iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Bolgarije in Francije. Razstava je na ogled v prostorih banke Monte Paschi Belgio na ulici Rue Joseph II 24 v Bruslju. Hrvaški radio organizira zabavo za dvig natalitete ZAGREB - Hrvaška radijska mreža Soundset bo ob dnevu zaljubljenih organizirala zabavo za 50 parov iz vse Hrvaške v zagrebškem hotelu Dubrovnik v okviru akcije za dvig natali-tete Soundset Baby Boom. Kot so napovedali, bodo poskrbeli za opremo za prvo leto vsakega dojenčka, ki ga bodo pari spočeli na valentinovo. Kot je povedal glavni producent radijske mreže Saša Ceramilac, želijo, da bi pari na valentinovo vnovič prebudili strasti in jim v primeru, da dobijo dojenčka, olajšati prvo leto življenja z otrokom. ljubljana - Italijani na Obali proti samostojnosti Komisija za narodni skupnosti brez sklepa glede Ankarana LJUBLJANA - Komisija DZ za narodni skupnosti je včeraj glasovala o sklepu, s katerim bi odboru za lokalno samoupravo predlagala, naj ne podpre predloga zakona o ustanovitvi občine Ankaran. S štirimi glasovi za in štirimi proti sklep ni bil sprejet. Predsednik komisije Roberto Battelli pa je zatem ugotovil, da je sam pomotoma glasoval proti. Kot je dejal po glasovanju, je njegovo stališče razvidno iz razprave. V njej pa predloga zakona, s katerim bi ustanovili občino Ankaran in ga je v proceduro vložila SLS, ni podprl - iz istega razloga kot ni vseh predhodnih predlogov. Poudaril je, da se okoli ustanavljanja občine Ankaran odpirajo globoka ustavnopravna vprašanja, posebej pa dileme, povezane s položajem italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Po besedah predsednika Italijanske samoupravne narodne skupnosti Koper Alberta Scheriania menijo, da bi bila na tako majhnem območju, ki bi se odcepil iz Mestne občine Koper, asimilacija pripadnikov italijanske narodne skupnosti bolj hitra. Ključno po njegovih navedbah pa je, da niso izpolnjeni pogoji, saj na območju bodoče občine Ankaran ni niti šole niti vrtca v italijanskem jeziku. Do ustanovitve ankaranske občine ima negativno stališče tudi Obalna samoupravna italijanska narodna skupnost, je povedal njen predsednik Flavio Forlani. Poslanka Breda Pečan (SD) pa je opozorila na ustanavljanje društvenih organizacij pripadnikov narodne skupnosti iz Ankarana in dejala, da bi kazalo upoštevati tudi njihovo mnenje poleg mnenja obalne in koprske samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Prav ostro nasprotovanje slednjih je bilo po njenem spodbuda za tiste Italijane, ki živijo na območju krajevne skupnosti Ankaran, da povedo, da obstajajo, da se nameravajo še naprej razvijati in da je ankaranska krajevna skupnost na njihovi strani. Scheriani je poudaril, da ne nasprotujejo ustanavljanju društva pripadnikov italijanske narodne skupnosti v Ankaranu. Ker pa je postopek za ustanovitev ankaranske občine star nekaj let, društvo pa je bilo ustanovljeno pred dvema tednoma, se bojijo, da se je na pripadnike italijanske narodne skupnosti v Ankaranu izvršil nek pritisk. Ustanovitev samoupravne narodne skupnosti na nekem območju pa je možno šele, ko je to območje občina, je opozoril. Komisija je zakonski predlog obravnavala kot zainteresirano delovno telo, pred obravnavo na izredni seji DZ prihodnji teden pa se mora do njega kot matično delovno telo opredeliti še odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. (STA) salzburg - Sum pranja denarja Bivši hrvaški premier Ivo Sanader danes ■ • v • ponovno na zaslišanju SALZBURG - Preiskovalci avstrijskega državnega tožilstva za boj proti korupciji bodo bivšega hrvaškega premierja Iva Sa-naderja v zvezi s sumom pranja denarja zaslišali v Salzburgu danes. Današnje zaslišanje je nadaljevanje zaslišanja, ki se je začelo 23. decembra lani prek videokonference. Sanader je takrat vse obtožbe v zvezi s pranjem denarja, glede katerega je prijavo zoper njega podala ena od tirolskih bank, odločno zanikal. Na njegovih računih oziroma računih njegovih družinskih članov v Avstriji naj bi sicer ležalo okoli 1,3 milijona evrov. Kot je včeraj povedal Sanaderjev odvetnik, pričakujejo, da bodo očitke glede pranja denarja brez težav pojasnili. Ob tem je pojasnil, da je bivši hrvaški premier dobro zaslužil s svojim političnim udejstvovanjem v Avstriji in drugih državah. Ob tem je sicer izrazil nezadovoljstvo, ker hrvaške oblasti odvetnikom na Hrvaškem še vedno onemogočajo vpogled v dokumentacijo, ki obremenjuje njegovega klienta. Iz tega razloga Sanader tudi ni privolil v poenostavljeni postopek izročitve Hrvaški, saj bi mu to lahko škodovalo v postopku. Bivši hrvaški premier je v priporu v Salzburgu od 10. decembra lani, ko so ga prijeli v Avstriji na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je za njim razpisala Hrvaška zaradi suma vpletenosti v korupcijo. Osumljen je, da je z drugimi storilci oškodoval državni proračun za najmanj šest milijonov evrov. Poleg že omenjene preiskave v zvezi s sumi pranja denarja, se Sanader sooča tudi z obtožbami o vpletenosti v domnevne sumljive posle s koroško banko Hypo Alpe Adria. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. februarja 2011 3 koroška - Začetek pogovorov o dvojezičnih krajevnih napisih Prvi pogajalski krog v obetavnem vzdušju Govor tudi o paketu ukrepov v korist manjšine - Sledila bodo še številna srečanja z različnimi sogovorniki promet CELOVEC - Prvi pogajalski krog o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu, kjer so za skupno mizo včeraj sedli državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Oster-mayer (SPÖ), predsedniki vseh treh političnih organizaciji koroških Slovencev Valentin Inzko (NSKS), Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sadovnik (SKS) ter koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), po pričakovanju ni prinesel konkretnih rezultatov, je pa potekal v dobrem, odprtem in za nadaljnja pogajanja obetavnemu vzdušju. Kot so vsi pogajalci na skupni tiskovni konferenci soglasno ocenili, so postavili dobre temelje za nadaljnje pogovore, ki bodo sledili v naslednjih tednih in mesecih. Na koncu - najkasneje leta 2012 - pa naj bi bila na mizi rešitev, pri kateri ne bi bilo poražencev. Predsednik NSKS Valentin Inzko je kot zastopnik manjšine posebej izpostavil velika prizadevanja za dobro rešitev tako državnega sekretarja kot tudi deželnega glavarja, z vidika manjšine pa je pristavil, da na koncu pričakuje rešitev, ki sicer »ne bo maksimalna, bo pa optimalna.« Tema včerajšnjega, skoraj ves dan trajajočega pogajalskega kroga, pa niso bile samo table, temveč je bil na pobudo Inzka sprejet na dnevni red tudi paket aktualnih perečih vprašanj manjšine, kot so glasbena šola, financiranje dvo- in večjezičnih zasebnih in občinskih vrtcev, ohranitev okrajnih sodišč, upoštevanje slovenščine kot uradnega jezika na okrajni ravni, dvojezično šolstvo ter kulturni in športni projekti. Slovenske organizacije in Dörfler so se pri pogajanjih posluževali tudi strokovnih sodelavcev. S strani manjšine so to bili Nanti Olip (NSKS), sodnik Avguštin Brumnik (ZSO) in Pavel Apovnik (SKS). Na tiskovni konferenci na sedežu koroške deželne vlade je državni sekretar Josef Ostermayer, ki je v zvezi ms tem vprašanjem pooblaščenec zveznega kanclerja in koordinator pogajanj, hvalil dobro ozračje, v katerem je potekal prvi pogajalski krog. Glede rešitve, do katere naj bi prišli na koncu pogajanj, pa je menil, da naj bi bila »konsenzna«. Kot časovni rok je omenil leto 2012, če bo mogoče, pa naj bi do rešitve prišli še letos. Kot pozitivno je predstavnik zveznega kanclerja tudi izpostavil, da je vprašanje preštevanja manjšine pri reševanju problematike dvojezičnih krajevnih tabel sedaj dokončno z mize. Nadalje je izrecno zagotovil, da so vse do- Pogajalski partnerji po opravljenem prvem krogu (z leve): predsednik NSKS Valentin Inzko, deželni glavar Gerhard Dörfler in državni sekretar Josef Ostermayer ivan lukan sedanje razsodbe ustavnega sodišča obvezne in ti kraji ne bodo več predmet pogajanj. V igri pa ostanejo ostali kraji, ko bo šlo za konsenzno ureditve vprašanja dvojezične topografije, ki naj bi bila v ustavnem rangu. Deželni glavar Dörfler je menil, da je prvi krog pogajanj pokazal, da so vsi na dobri poti in da si je - vsaj osebno -postavil za cilj, da bi bilo vprašanje tabel rešeno do božičain kot »božični paket postavljeno pod božično drevo«. Napovedal je še, da bodo prvemu pogajalskemu krogu sledili še drugi - z župani dvojezičnih občin, v katerih naj bi stale dvojezične table, s predsedniki koroških in zveznih strank in tudi še z manjšino. Vsi ti pogovori oz. pogajanja naj bi bila zaključena še pred božičem 2011. Predsednik NSKS Valentin Inzko je kot govornik manjšine na tiskovni konferenci še poudaril, da je pogajalska pozicija koroških Slovencev jasna in nespremenjena: rešitev je možna »samo v okviru veljavne ustave - izhajajoč iz avstrijskega pravnega položaja in avstrijskega pravosodja.« Jasen je bil Inzko tudi glede 10-odstotnega deleža slovenskega prebivalstva kot kriterija za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Poudaril je, da osnova ne more biti le eno samo štetje (leto 2001 - Dörfler), temveč, kot je razsodilo ustavno sodišče, najmanj dveh štetij. Ivan Lukan »Tutor« v 6 urah prijavil 486 dirkačev TRST - Nov sistem ugotavljanja hitrosti vozil na avtocestah, ki jih v Furlaniji-Julijski krajini upravlja družba Autovie Venete, je že takoj na začetku pokazal izredno učinkovitost. Čeprav je bila uporaba tako imenovanih »tu-torjev« vnaprej napovedana, pa marsikateri voznik ni mogel iz svoje kože in je močno pritisnil na plin. To kažejo podatki prometne policije FJK, ki pričajo, da je »tu-tor« samo v sredo med 12. in 18. uro odkril 486 dirkačev, ki bodo v naslednjih dneh po pošti dobili nalog za plačilo globe in obvestilo o morebitnih drugih ukrepih zaradi prehitre vožnje. Prometna policija ob tem poudarja, da uporaba sodobne tehnologije nima za cilj polnjenje blagajne z globami temveč predvsem navajanje voznikov k previdni vožnji, h kateri prekomerna hitrost nedvomno ne sodi. slovenija - avstrija - Ob začetku pogajanj o dvojezičnih tablah V Uradu za Slovence zadovoljni, FPK opozarja na problem arhivov LJUBLJANA, CELOVEC - Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob začetku prvega kroga pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem pozdravil prizadevanja Avstrije po reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Včerajšnji dan predstavlja prvi korak v smeri reševanja odprtih vprašanj slovenske manjšine med državama. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je prepričan, da bo v letošnjem letu zaradi splošno dobrega vzdušja mogoče narediti pomemben korak naprej v smeri reševanja manjšinske problematike. Dokončna rešitev bo po mnenju ministra podlaga za še uspešnejše sodelovanje obeh skupnosti na Koroškem ter obeh držav tudi v prihodnje, je zapisano v sporočilu urada za javnost. Da pa vse le ne bi šlo tako gladko, je takoj poskrbel vodja poslanske skupine FPK v celovškem deželnem zboru Kurt Scheuch, ki je izkoristil slovensko notranjepolitično razpravo o dostopnosti arhivov in takoj dejal, da ta "meče senco na morebitna poga- Boštjan Žekš janja" o dvojezičnih krajevnih tablah. Meni, da bi v slovenskih arhivih lahko bili dokumenti o bombnih napadih na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja. V Sloveniji očitno skušajo "prikriti zločinska dejanja in nekdanja teroristična omrežja", je prepričan vodja poslanske skupine FPK v deželnem zboru. Scheuch se zato boji uničenja dokumentov, saj naj bi šlo "za pomembne zadeve v koroški zgodovini". Obenem je avstrijsko notranjo ministrico Mario Fekter pozval, naj razkrije morebitne avstrijske tajne dokumente o bombnih napadih v 70. letih minulega stoletja. Ministrica naj bi mu sicer že dejala, da v Avstriji dokumentov v zvezi s tem ni, a je Scheuch dejal, da se FPK s tem ne bo zadovoljila." Napovedal je ustrezne pobude v celovškem deželnem zboru in avstrijskem parlamentu. Omenjena tematika naj bi bremenila tudi sedanje pogovore o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Pri tem po Scheuchovi interpretaciji niti ne gre za "konkretna pogajanja, temveč usklajevanje stališč". Maja lani je vodja poslanske skupine FPK v celovškem deželnem zboru zahteval prekinitev vseh pogajanj o dvojezičnih krajevnih tabel, dokler ne bi razkrili ozadje bombnih napadov na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja. slovenija - Odgovor na poslansko pobudo Mira Petka Vlada zamejskim medijem ne more omogočiti brezplačnega servisa STA Urad za Slovence 10 zamejskim medijem skupaj letno že namenja dober milijon evrov LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela odgovor na poslansko pobudo poslanca Mira Petka, ki je vladi predlagal, naj s sklepom omogoči brezplačen dostop do servisov Slovenske tiskovne agencije vsem relevantnim zamejskim informativnim medijem. Kot so zapisali v Uradu vlade za komuniciranje, nadomestila za brezplačen dostop do servisov STA ni mogoče zagotoviti. Vlada v odgovoru navaja, da je Slovenska tiskovna agencija (STA) gospodarska družba v lasti Republike Slovenije, od katere je vlada vselej zahtevala čim bolj gospodarno poslovanje ter pridobivanje čim večjega dohodka iz naslova naročnin. Omogočanje brezplačnega dostopa le nekaterim uporabnikom bi po navedbah vlade ogrozilo prizadevanja družbe za pridobivanje novih naročnikov in za doseganje ustreznih cen storitev, verjetno pa bi Miro Petek kroma prišlo tudi do zahtev, da brezplačen dostop do servisov pridobijo tudi drugi podobni mediji. Hkrati je vlada ugotovila, da je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2010 za delovanje 10 za- mejskih medijev skupno prispeval dober milijon evrov, pri čemer v uradu ocenjujejo, da je ta vsota za njihovo delovanje "več kot zadostna". "Urad ne načrtuje povečanja sredstev za sofinanciranje teh medijev, tako da nadomestila za brezplačen dostop do servisov STA iz tega naslova ni mogoče zagotoviti, njihovo prerazporejanje v prid STA pa je nesmiselno, ker lahko to storijo zamejski mediji sami, če želijo," je zapisano v vladnih gradivih. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bo njihov morebitni interes ponovno preveril, vodstvo STA pa se bo na tej osnovi z zainteresiranimi mediji dogovorilo za ustrezno naročniško razmerje. Ker se v okviru ministrstva za kulturo sedaj pripravlja poseben zakon o STA, bodo njegovi pripravljavci preučili, če se lahko poslanska pobuda vključi vanj, so še zapisali v Uradu vlade za komuniciranje. (STA) slovenija - Namesto njega Marjan Turnšek Ostopil mariborski nadškof Kramberger Sam zatrjuje, da odstop ni povezan s finančnimi težavami nadškofije MARIBOR - Mariborski nadškof Franc Kramberger je včeraj odstopil. Papež Benedikt XVI. je na njegovo mesto imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Kramberger je zanikal, da bi ga v odstop nagovorili zaradi finančnih težav nadškofije in da je njegov odstop povezan izključno z dopolnjenim 75. letom starosti, ko škofi ordinariji po predpisih zaprosijo za razrešitev. Iz Vatikana pa so sporočili, da je Kramberger odstopno izjavo podal na podlagi drugega odstavka 401. kanona zakonika cerkvenega prava, ki predvideva, da mora škof, ki je zaradi bolezni ali drugih resnih razlogov postal neprimeren za izvajanje te službe, ponuditi odstop. Kramberger je včeraj pojasnil, da je odstopno izjavo podal 5. januarja, o tem, da jo je papež sprejel, pa je bil obveščen v sredo. "Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave, popravile in odpravile," je dejal. Turnšek, ki je bil za nadškofa pomočnika v Mariboru imenovan 28. novembra 2009 in je bil med drugim zadolžen tudi za gospodarsko področje, se je ob začetku svojega imenovanja prav tako opravičil vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutijo oškodovani in prizadeti. Odstop Krambergerja zaradi finančnega zloma družb v lasti mariborske nad-škofije presega pomen vodenja posameznih delov slovenske Rimskokatoliške cerkve (RKC), saj naj bi finančni dolgovi znašali skupaj 800 milijonov evrov, pa je v komentarju Krambergerjevega odstopa zapisal poslanec Zares Franco Juri. Kot navaja, je tednik L'Espresso že pred dnevi napovedal skorajšnji odstop mariborskega nadškofa. Odprta pa so še številna vprašanja o verodostojnosti podatkov, ki so bili objavljeni v tedniku, opozarja. Med drugim izpostavlja podatek, da je družba T-2 najela 85 milijonov evrov posojila pri Novi Ljubljanski banki. "Zanimivo bo poizvedeti, kdaj in kako je bil ta kredit odobren in zavarovan," ocenjuje. (STA) 4 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / PRISTANIŠČA - Pred novim srečanjem Frattinija in Žbogarja na posvetu v Trstu Unicredit preučuje pravila za pristanišča v severnem Jadranu Za sodelovanje je potreben skupni model na osnovi evropske zakonodaje TRST - Družba Unicredit Logistics išče model za ureditev pristaniškega sistema med Italijo in Slovenijo, s čimer naj bi prišli do večje učinkovitosti in konkurenčnosti severnojadranskega prostora. Izvedbo študije naj bi neposredno predlagal pooblaščeni upravitelj bančne skupine Unicredit Federico Ghizzoni na nedavnem srečanju italijanskega in slovenskega zunanjega ministra Franca Frattinija in Samuela Žbogarja z gospodarstveniki v Tre-visu. Predlog sta ministra sprejela. Namen italijanske bančne skupine, ki želi vlagati v razvoj infrastruktur prek svoje hčerinske družbe Unicredit Logistics, je najti model za regulamentiranje pristaniškega trga na osnovi evropske zakonodaje, in to še pred naslednjim bilateralnim srečanjem sosednjih držav. Skupina Uni-credit, ki je predlagateljica tržiško-tržaške pristaniške logistične ploščadi v zavezništvu z danskim ladjarjem Maersk, je aktivna tudi v Sloveniji, kjer ima četrti največji delež na bančnem trgu, nedavno pa je navezala stike tudi z Luko Koper. Tudi minister Frattini je 15. decembra lani na predstavitvi projekta Unicredit v Rimu napovedal stike s slovensko vlado, saj naj bi se projekt ne ustavil v Tržiču in Trstu, ampak razširil tudi na koprsko pristanišče, ki je od tržaškega oddaljeno komaj osem kilometrov. Po Frattinijevih besedah je cilj te pobude »vzpostavljanje sinergije med Tržičem, Trstom in Koprom«. Ministra Frattini in Žbogar se bosta imela priložnost srečati že čez sedem dni v Trstu. V petek, 11. februarja, bo namreč v organizaciji bančne skupine Unicredit nov simpozij o logistiki in razvoju pristanišč severnega Jadrana. Datum novega srečanja pade prav na obletnico prvega srečanja, na katerem je Unicredit objavil namen o izdelavi projekta za logistično platformo Trst-Tržič v vrednosti milijarde evrov. Prihodnji petek bo tako v Trstu tekla beseda o napredovanju projekta, ki je bil izdelan konec lanskega poletja, in tudi splošneje o prihodnosti severnojadran-skega pristaniškega sistema. Poleg Frattinija in Žbogarja so na srečanje v Trstu vabljeni ministra Matteoli in Vlačič, prvi mož skupine Unicredit Ghiz-zoni in njen podpredsednik Fabrizio Pa-lenzona, podpredsednik družbe Unicredit Logistics Maurizio Maresca, predsednik uprave skupine Maersk Eivind Kolding in predsednik družbe Costa Crociere Luigi Foschi. Poleg njih se bodo posveta udeležili še predsednika FJK in Veneta Tondo in Zaia, deželni odbornik FJKRiccardi in predsednika pristaniških oblasti v Trstu in Benetkah Marina Monassi in Paolo Costa. Panorama tržaškega pristanišča arhiv PRISTANIŠČA Monassijeva podpira projekt banke Unicredit TRST - Za razliko od prejšnjega predsednika Boniciollija, ki je imel pomisleke, nova predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi podpira projekt Unicredit. »Zelo pozitivna sem do tega načrta, ne samo zato, ker ga poznam, kot poznam resnost banke, ampak tudi zato, ker bomo imeli pomembno vlogo tudi mi in moramo biti zadovoljni. Upam, da bo mesto razumelo pomembnost sprejetja te pobude,« je dejala Monassijeva, ki je tudi zagotovila, da nima več nobene funkcije v skupini Unicredit. Kot je znano, je projekt za logistično ploščad doživel v Trstu mlačen odziv, zato se je Unicre-dit bolj usmeril na Tržič, s podporo nove predsednice tržaškega pristanišča pa bo Trst pridobil pomen pri projektu naveze Unicre-dit-Maersk, ugotavljajo v dobro obveščenih krogih. V FJK vse več prošenj za obročno plačevanje davkov TRST - Družba za izterjevanje davkov Equitalia je davčnim zavezancem v Furlaniji-Julijski krajini odobrila več kot 23 tisoč prošenj za obročno odplačevanje dolgovanih zneskov, ki skupaj znašajo približno 220 milijonov evrov. Iz družbe so tudi sporočili, da raste število zavezancev, ki se odločajo za obročno plačevanje davkov in za davčno pomoč. Največ prošenj je bilo odobrenih v videmski pokrajini, in sicer 9389 za skoraj sto milijonov evrov, sledi ji tržaška pokrajina s 5712 prošnjami za več kot 52 milijonov, pordenonska s 4909 prošnjami za 41,6 milijona, in goriška pokrajina s 3213 prošnjami za 26,9 milijona evrov. Davke je mogoče plačati v največ 72 obrokih ali šestih letih, in to v znesku najmanj sto evrov mesečno. V primeru, da davčni dolg ne presega pet tisoč evrov, zadostuje prošnja brez dokumentacije o premoženjskem stanju. Dežela FJK bo odmrznila denar za tržaške bonifike TRST - Deželni odbor bo odmrznil 10 milijonov evrov iz državnih skladov za dokončanje okarakteriziranja tržaškega onesnaženega območja nacionalnega interesa. Pristojna deželna odbornika Sandra Savino in Luca Ciriani sta v ta namen predložila amandman k zakonskemu besedilu o rudarskih dejavnostih, ki je v obravnavi deželnega sveta. Dokončanje okarakterizira-nja je pogoj za izvedbo bonificiranja, po koncu katerega bodo v tržaški industrijski coni na voljo nove površine za podjetniške dejavnosti. Amand-man predvideva, da bo deželna uprava izvedbo okarakteriziranja zaupala zavodu za industrijsko cono Ezit. Finančna injekcija Dežele FJK za družbo Alpe Adria TRST - Deželni odbor je sklenil nameniti pet milijonov evrov za železniški prevoz v tržaškem pristanišču. Dotacija je nujno potrebna za delovanje družbe Alpe Adria Spa, katere lastniki so Dežela FJK prek finančne družbe Friu-lia, Pristaniška oblast in železniški prevoznik Trenitalia. ANALIZE Ocene Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Inflacijska gibanja bo odslej zaznamoval prenos podražitev LJUBLJANA - Potem ko so se na mednarodnih trgih konec lanskega leta močno zvišale cene hrane in surovin, se te zdaj prenašajo tudi v Slovenijo, a zaenkrat rast cen ostaja razmeroma nizka, ocenjuje direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Prenos podražitev bo spodbudil inflacijo, ki je sicer umirjena, a so pričakovanja za naprej drugačna. Celotni indeks hrane po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v tem trenutku na medletni ravni višji za približno 40 odstotkov. Visok šok na mednarodnih trgih, cene so na najvišjih ravneh v zadnjih 20 letih, se zaenkrat še ni v večji meri prenesel v domače cene, je poudaril Vasle. »Osnovna inflacija ostaja umirjena tako v Sloveniji kot v celotnem območju evra, seveda pa so pričakovanja za naprej precej drugačna,« je ocenil in dodal, da se bo močno zvišanje cen na svetovnih trgih nedvomno odrazilo v cenah hrane v Sloveniji, vprašanje je le, kolikšen bo ta prenos. Po Vasletovi oceni bo milejši kot leta 2007. Razmere v Sloveniji in v svetu so se v primerjavi z letoma 2007 in 2008, ko je bil nazadnje tako visok dvig cen hrane, precej spremenile. Ekonomska politika je zdaj sposobna uravnavati cene in posegati v razmerja med pridelovalci, proizvajalci in trgovino. Drugačne so makroekonomske razmere nasploh, predvsem pa na trgu dela. Zvišalo se je število brezposelnih, ki je ob koncu leta 2010 znašalo 110.021, presenetljivo pa so se zvišale plače, kar ni pozitivna sprememba na trgu dela. K povečanju brezposelnosti so prispevali propadi nekaterih podjetij in skok števila brezposelnih, starejših od 50 let, kar povezujejo s spremembami pokojninske zakonodaje. Rast skupnih bruto plač v prvih 11 mesecih lani je bila štiriodstotna; medtem ko so plače v javnem sektorju ostale enake, pa so se za 5,2 odstotka povečale v zasebnem sektorju. Pomemben dejavnik v zasebnem sektorju je dvig minimalne plače, ki je po oceni Umarja k 5,2-odstotni rasti prispeval 3,3 odstotne točke. Če 22,9-odstotnega dviga minimalne plače, do katerega je prišlo v prvem četrtletju lani, ne bi bilo, bi se plače v zasebnem sektorju povečale za približno dva odstotka. Poleg rednega povečanja plač so bila ob koncu leta še izredna izplačila, ki so bila lani med večjimi v zadnjem desetletju. Ta so bila sicer različna po dejavnostih, največ jih je bilo v panogah, ki so beležile visoko rast skozi leto, poleg tega pa ima država pomemben vpliv pri lastništvu oz. poslovanju (npr. dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in paro). Gibanje plač je ključen dejavnik, ki določa konkurenčnost. Za Slovenijo, ki je majhno in odprto gospodarstvo, je zunanja konkurenčnost, stroškovna konkurenčnost, ključnega pomena. Ta se sicer v prvih treh četrtletjih lani ni poslabšala, vendar pa so to konkurenčnost izboljšale praktično vse države EU. Večina kazalnikov gospodarske rasti v Sloveniji se je sicer konec lanskega leta izboljšala, a še vedno zaostaja za ravnjo pred-kriznega leta 2008. Nadaljevalo se je postopno okrevanje, podatki, s katerimi razpolagajo, zaenkrat kažejo, da se bo napoved Umar-ja o 0,9-odstotni rasti v letu 2010 uresničila. Razmere v gradbeništvu se sicer iz meseca v mesec poslabšujejo. (STA) EU - Programi Slovenija v strategiji za Podonavje BUDIMPEŠTA - Slovenija bo v okviru strategije za Podonavje zadolžena za usklajevanje na dveh prednostnih področjih, in sicer skupaj s Srbijo na področju izboljšanja mobilnosti in povezljivosti železniškega, cestnega in zračnega prometa ter skupaj z Avstrijo na področju pospeševanja institucionalne zmogljivosti in sodelovanja. Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je namreč na poti do začetka konkretnega izvajanja strategije z madžarskim zunanjim ministrom Janosom Martonyijem kot predstavnikom predsedujoče EU razglasil države in regije, ki bodo vodile 11 prednostnih delovnih področij v okviru strategije. Izbrane države in regije bodo izvajanje podonavske strategije usmerjale z usklajevanjem delovnega programa in določanjem virov financiranja z drugimi vključenimi državami in deležniki, kot so nevladne organizacije. evro 1,3745 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. februarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 3.2. 2.2. ameriški dolar 1,3745 1,3803 japonski jen 112,46 90511 112,35 kitajski juan ruski rubel mniickn riiruia 40,3630 62,6700 9,0890 40,6500 62,8865 ll lUlJjKa l uuila danska krona hri fantki ti int" 7,4557 0,84865 U¿,DDU J 7,4549 0,85190 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona UfOnOUJ 8,8800 7,8585 8,8615 7,8840 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona c\/i/~arcKi T ran K 24,088 1,2987 24,124 1,2922 jVILoIjKI llallK estonska krona ir\an7ar<;^i fi^rint" 15,6466 269,75 15,6466 269,59 1 1 laU£.al->Kl 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9147 1,3596 3,9128 1,3649 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,3582 1,9558 1,3676 1 9558 UUlUal jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki lifac 4,2630 3,4528 4,2580 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7015 2 2917 0,7015 2,2984 Ul a ¿.lil j M l Cal islandska krona ti ircki irn 290,00 2 1885 290,00 2 1824 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4207 7,4207 EVROTRZNE OBRESTNE MERE B. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26300 0,31050 0,46075 0,13833 0,17000 0,24000 0,915 1,082 1,331 zlato (999,99 %%) za kg 31.942,59 € +459,86 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % borzna kotacija - prva kotacija GORENJE 12,70 INITEDIII IDr»DA 3 cr» +0,40 KRKA 1 UKA KOPER 63,80 14 70 -7,87 -0,93 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,00 -2,00 -1 52 TELEKOM SLOVENIJE 256,05 87,10 +1,28 borzna kotacija - delnice ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,10 DELO PRODAJA 23,75 rrm Q/i AO -0,42 -0,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,50 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,52 10,35 +0,44 +0,88 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 13,97 8,00 24,29 -0,11 +2,42 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 360,00 74,16 190 00 -2,42 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,50 17,46 +0,54 -0,34 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. februarja 2011 -0,92 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,12 104,84 1660 -0,18 -0,78 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,6425 -1,95 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,8965 3,145 -0,88 EDISON ENEL ENI 0,835 4,175 1799 -0,54 -0,30 FIAT FINMECCANICA 7,08 -0,39 -0,07 -1 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,50 16,58 +0,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4775 1065 -2,94 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,06 -0,47 +0,46 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,745 7,655 -0,37 +0,13 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,295 5,65 1494 +0,77 +0,62 +1 43 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,66 +0,13 -1 28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,855 8,86 -1,66 -1 58 TENARIS TERNA 1,058 17,00 -1,22 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,2275 0,088 +0,46 -1 55 UNICREDIT 7,61 1,845 -2,07 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 90,70 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % slovenija SBITOP, Ljubljana 837,32 -0,38 trg jv evrope CROBEX, Zagreb BI RS 2.312,35 +0,11 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 5 RiV\nrnrl 966,84 1.698,37 +0,06 +1,01 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 747,98 305,88 1.643,79 +0,55 +0,80 +2 17 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.777,50 +0,86 drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.062,64 2.323,07 +0,17 +0,09 S&P 500, New York 1.307,13 +0,24 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.332,77 7.193,68 5.983,34 +0,19 +0,14 -0,28 CAC 40, Pariz 4.036,59 -0,74 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.934,00 1.233,40 2.995,49 -0,16 -1,02 -0,57 Nikkei, Tokio 10.431,36 -0,25 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.211,12 2.799,40 -- Sensex, Mubaj 18.449,31 +1,98 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 4. februarja 2011 5 ŽARIŠČE Uradni in neuradni svetniki Ivo Jevnikar Junija lani so v Celju slovesno razglasili za blaženega Lojzeta Grozdeta. Takrat sem napisal članek za Žarišče, v katerem sem izrazil začudenje in obžalovanje, da je dogodek, povezan še s Slovenskim evharističnim kongresom, tako šibko odmeval med vernimi Slovenci v našem zamejstvu. Ob takih priložnostih se namreč človek vpraša, koliko se res čutimo duhovno in drugače povezani z glavnino slovenskega naroda. Če hočemo ostati njegova živa veja, ne moremo živeti sami zase. To mora veljati za vsa življenjska področja, torej tudi za versko razsežnost. Sredi januarja pa je šel precej neopazno ne le mimo zamejske, temveč tudi širše javnosti še en dogodek, povezan z vernostjo med Slovenci. Papež Benedikt XVI. je 14. januarja pooblastil Kongregacijo za zadeve svetnike, da objavi devet odlokov, na podlagi katerih bo v kratkem prišlo do razglasitve novih blaženih. Po vsem svetu je odmeval sklep o beatifikaciji prejšnjega papeža Janeza Pavla II., do katere bo prišlo 1. maja v Rimu. Manj znano pa je, da bo, na primer, 1. maja razglašen za blaženega tudi ekonomist in sociolog, družinski oče Giuseppe Toniolo (18451918), ki je bil eden izmed vodilnih italijanskih krščanskih socialcev. Tu bi pa rad opozoril na primer »drinskih mučenk«. Papež je namreč potrdil mučeništvo petih članic redovne družbe Hčera božje ljubezni. Iz sovraštva do vere so jih kruto umorili srbski četniki decembra 1941 v Goraž-du v Bosni - Hercegovini. S svojim delom in življenjem so izpričevale krščan- sko ljubezen, s smrtjo so potrdile svojo zvestobo Bogu. Dve sta bili Slovenki, ena Hrvatica, ena Avstrijka in ena Madžarka. Slovesnost za njihovo bea-tifikacijo bo enkrat jeseni. Omenjene redovnice so negovale bolnike in skrbele za otroke različnih ver in narodnosti v državnem Otroškem domu na Palah pri Sarajevu. Četniki so jih 11. decembra 1941 nasilno odvedli proti Goraždu, hišo pa zažgali. Pot v snegu in mrazu je trajala štiri dni in noči. Najstarejšo, Avstrijko, ki ni zdržala poti, so verjetno umorili 23. decembra v Sjetli-ni. Ostale štiri so zaprli v drugem nadstropju vojašnice v Goraždu. V večernih urah 15. decembra so k njim vdrli pijani vojaki, da bi jih posilili. Skušale so se rešiti s skokom skozi okno, težko ranjene pa so jih napadalci pokončali z noži in vrgli v Drino. Obe Slovenki sta bili Dolenjki: s. Marija Krizina se je rodila kot Jožefa Bo-janc 14. maja 1885 v vasi Zbure v župniji Šmarjeta, s. Marija Antonija pa kot Jožefa Fabjan 23. januarja 1907 v vasi Malo Lipje pri Žužemberku. To ne bosta le slovenski, temveč tudi bosansko-hercegovski blaženi, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da smo Slovenci v zadnjih nekaj letih dobili štiri blažene: škofa Antona Martina Slomška leta 1999, mučenca Alojzija Grozdeta lani in obe redovnici mučenki letos. Gre za izredno priznanje slovenskemu božjemu ljudstvu, ki je stoletja hrepenelo po domačem svetniku. Ko je bil razglašen za blaženega Grozde, ki so ga mučili in umorili partizani, smo brali tudi kritike, da je bila iz- bira slaba, ker da se med vojno ni pravilno opredelil, če že ni zakrivil še kaj hujšega. Kake pohvale, da bodo zdaj beati-ficirane žrtve četnikov, pa ni slišati. Marsikdo si verjetno misli, da njihova smrt ni bila ne moderna ne junaška. A merila za svetništvo so očitno drugačna. Gre za zglede splošnih in posameznih kreposti, za posamezne primere, kajti svetnikov je nedvomno veliko več od uradno priznanih. Če se ozremo le na kroniko preteklih dni, se lahko ustavimo ob smrti nekdanjega župnika v Doberdobu, Zgoni-ku in Nabrežini Bogomila Breclja ter se zamislimo ob liku njegove matere in njega samega. Julija 1944 so mu, še ne 19-letne-mu, na domačem Vipavskem partizani umorili očeta, dve sestri in 12-letnega bratca. Po devetih mesecih so našli trupla. Sam je zapisal v knjigi Utrinki mojega življenja (Gorica 2000): »Z bratom prineseva to strašno novico mami. Stresla se je, sklenila roke in nama rekla: 'Draga sinova, pokleknimo in zmolimo oče-naš.' Ko smo izrekli: 'kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ...,' vzklikne: 'Obljubita mi, da se ne bosta maščevala, na noben način!' Obljubila sva in to obljubo tudi vedno držala, čeprav so nam nekateri ponujali možnost maščevanja. A največje maščevanje je - odpuščanje.« Ne samo to, rajni gospod Brecelj je postal duhovnik, ohranil odprt in vesel značaj ter se do konca razdajal bližnjemu, zlasti mladim in potrebnim, ne le v cerkvi, temveč tudi v šoli, prosveti, športu, kulturi. KULINARICNI KOTIČEK Ljubljanski zrezek Tržačani in Goričani smo od vedno radi zahajali v slovenske gostilne onkraj nekdanje meje, sedaj, ko slednje ni več, pa to velja še toliko bolj. Ena najbolj popularnih jedi, ki jih naročamo na drugi strani meje pa je ljubljanski zrezek, ki mu naši sodržavljani italijanskega jezika pravijo kratko malo »lju-bianska« ali še bolj enostavno »lubianska« (najbrž cotoletta ali bistecca), s tem imenom pa se pojavlja tudi pri nas v zamejstvu. Zanimivo je, da se tako pripravljeni zrezki pojavljajo v številnih kuhinjah, le da spreminjajo ime. V Švici bomo našli »švicarski zrezek«, v Italiji bolonjski zrezek, v Srbiji naletimo na »Ka-radordevo šniclo«, ki je na moč podobna vsem prejšnjim, katerih osnova je piščančji, puranji, svinjski ali telečji zrezek, polnjen s sirom in šunko in pohan. Srbi pa svojo »šniclo«, sicer telečjo, polnijo samo s sirom in jo zavijejo kot palačinko. Celo »ljubljansko« pleskavico sem našel nekje: namesto celega zrezka je bila to večja pleskavica polnjena s sirom in šunko, prepognjena in ocvrta v olju. In zagotavljam vam, da ni bila prav nič slaba. Za pravi ljubljanski zrezek potrebujemo štiri večje telečje ali svinjske zrezke, v katerih naj mesar oblikujejo bolj ali manj globok žep, 4 rezine šunke, 4 rezine poljubnega sira, 2 jajci, moko, riban kruh, sol in semensko olje. Zrezke, ki nam jih je pripravil mesar, napolnimo s sirom in šunko, odprtino zapremo z zo- botrebcem, meso povaljamo najprej v moko, potem v razžvrklja-no jajce, ki smo ga malo posolili in nato še v kruhove drobtine. Ponev segrejemo, natočimo vanj olje, pustimo, da se segreje in v njem pečemo zrezke, dokler niso na obeh straneh zlatorumeno zapečeni. Kot rečeno, je meso lahko telečje, svinjsko, piščančje ali tudi puranje. Cordon bleu je povsem enak, zanj pa, če sledimo originalnemu receptu, uporabimo samo meso piščančjih prsi. Nekoliko drugačen je bo-lonjski zrezek: sestavine so podobne, le da cele zrezke pohamo (moka, jajce, krušne drobtine) kot dunajski zrezek, ko je meso ocvrto, nanj položimo rezino surovega pršuta in zelo tenke rezine parmezana. Ponev pokrijemo, po potrebi dodamo žlico krepke juhe in pustimo, da se sir raztopi in naredi lepo skorjico. Okrasimo z žličko paradižnikove omake in vejico peteršilja. Švicarski zrezek pa naredimo kot ljubljanskega, vendar ga ne povaljamo v krušnih drobti-nah, temveč samo v moki in razž-vrkljanem jajcu. Kakorkoli smo že pripravili te zrezke, jih odcedimo na kuhinjskem papirju in ponudimo s poljubno pripravljenim krompirjem in svežo solato. Dober tek! Ivan Fischer sežana - Dogovor županov južnoprimorskih občin z ministrom za okolje Rokom Žarnicem kranj Oskrba s pitno vodo po Krasu in Brkinih zagotovljena za najmanj dvajset let SEŽANA - V sredo so župani devetih južnoprimorskih občin z ministrom za okolje in prostor Rokom Žarnicem podpisali Pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo. S pogodbo so se občine Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Piran in Mestna občina Koper zavezale, da bodo zagotovile dolgoročno oskrbo prebivalstva Istre in Krasa s pitno vodo. Naložba naj bi stala največ 50 milijonov evrov, denar zanjo pa bodo zagotovili iz vodnega sklada, evropskega kohezijskega sklada ter državnega in občinskih proračunov. »Pogajanja med župani so bila dolga, zato jim čestitam za dosežek. S pogodbo se odpirajo možnosti za črpanje sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, seveda ob zagotovilu, da se bo spoštoval dogovorjen terminski plan,« je povedal minister Žarnic. Dolgoročna oskrba s pitno vodo pomeni, da bodo obnovili glavna oziroma transportna cevovoda iz Brestovice in Ilirske Bistrice, ki sedaj napajata Kras in Brkine, ju v Rodiku združili in od tam po obstoječem cevovodu do vodarne v Rižani pošiljali dodatnih 250 litrov vode na sekundo. Nosilka projekta je občina Sežana, kjer bo tudi sedež nadzornega organa, to je sveta županov, koordinator del pa Kraški vodovod Sežana. Naloga občine bo izvedba postopkov oddaje javnih naročil, sklepanje pogodb in vodenje celotnega finančnega poslovanja projekta. »Zadovoljen sem, da smo s kolegi župani dosegli sporazum in da bomo lahko prebivalstvo Krasa, Brkinov in Istre oskrbeli s kakovostno pitno vodo,« je povedal župan Davorin Ter-čon. Stroške za dokumentacijo si bodo občine in ministrstvo razdelili, natančneje pa bodo razmerja določili v medobčinski pogodbi. Slednjo pa morajo podpisati čim prej. »Za Ilirsko Bistrico je naložba pomembna zaradi racionalne porabe; več kot je uporabnikov, cenejši je sistem. V preteklosti smo viške vode pošiljali na hrvaško obalo, po novem pa bo šla voda v Sloven- sko Istro,« je menil župan Emil Rojc. »Moram pohvaliti ministra in njegovo ekipo, ker je zaradi velikega števila županov interesov veliko. To bo rešitev vsaj za 10 ali 20 let in je v tem trenutku najboljša. Če se bomo na Obali turistično še razvijali, pa bomo rabili še več vode. V preteklosti smo imeli nekaj težav z oskrbo v času poletne sezone, zato smo se reševali (in se še rešujemo) s Hrvaško. Ko bomo vzpostavili kraško-brkinsko povezavo, to ne bo več potrebno. Vendar kljub temu izgradnja zajetij v Pa-dežu ali Kubedu ostaja aktualna. S tem pa se bodo ukvarjali naši zanamci.« Kar zadeva izvedbo načrta, je v ča-sovnici do konca junija 2012 predvideno pridobivanje gradbenih dovoljenj in priprava vloge za pridobivanje denarja iz evropskih skladov. Naložbo naj bi izvajali v letu 2014, regionalni vodovodni sistem pa naj bi pričel redno obratovati konec leta 2015. Irena Cunja Slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarnic kroma Odprli razstavo Veliki pesnik malega naroda V kranjski galeriji Prešernova hiša so včeraj odprli literarno-zgo-dovinsko razstavo Veliki pesnik malega naroda. V literarno-zgodovinski monografiji Boris Paternu, Janko Kos, Jože Pogačnik, Janez Mušič in Zoran Božič razmišljajo o pesnikovem umetniškem ustvarjanju in udej-stvovanju. Drugi del razstave je posvečen sklepnim razpravam Kosa, Paternuja, Antona Slodnjaka, Borisa Paternuja in Marije Pirjevec, tretji del pa je namenjen lahkotnejšemu branju, ki govori o življenju Franceta Prešerna. Ta del življenja so osvetlili Niko Košir, Ilka Vašte, Mimi Ma-lenšek in Ivan Sivec. Obravnavane monografije datirajo v obdobje med 1970 in 2010. Na ogled bodo tudi črno-bele in barvne ilustracije Sonetnega venca, delo akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša. PISMA UREDNIŠTVU Pomen predvpisa V mesecu januarju se odločamo, kam bomo pred-vpisali naše otroke, ki bodo začeli jeseni obiskovati jasli, vrtec ali šolo. Izbiramo med vzgojo v slovenskem ali italijanskem jeziku, ali mu bodo varstvo in rast z vrstniki zagotavljele javne ali zasebne ustanove in ne nazadnje ali bodo le-te blizu doma ali blizu delovnega mesta. Včasih so izbire lažje, včasih našim željam težje stvarno ugodimo. Vzgojno izobraževalne ustanove niso vedno tako razširjene po ozemlju, kot bi si posamezniki želeli. Bližina zavoda odtehtava tudi svojo težo in vpliva na dokončno izbiro in odločitev, seveda poleg družinskih gmotnih razpoložljivosti in prepričanj. Zavedati pa se moramo, da nas predvpis ne obvezuje dokončno pri izbiri, da bo otrok sploh obiskoval jasli ali vrtec, katerih obisk ni obvezen. Pridobljeni prednosti in možnosti, ki smo si jo zagotovili s predvpisom, se lahko v vsakem trenutku odpovemo. Našemu otroku pa ne bo nikoli dana možnost, da bo sprejet v jasli in/ali otroški vrtec, če ga ne bomo pravoča- sno predvpisali, kajti samo tako bo lahko jeseni začel obiskovati izbrano vzgojno ustanovo. Vse starše in skrbnike, ki v teh dneh spremljajo svoje otroke na ogled prostorov in se poglabljajo v didaktično in vzgojno ponudbo zavodov, vabim, da razmislijo tudi o pomenu in teži, ki jih lahko imajo številke. Ko jamramo nad tem, da šolska mreža in ponudba na območju tržaške občine nista popolni, bi bilo primerno, da naše potrebe tudi odločno izrazimo s preprostim predvpisom naših malih v strukture, ki nam jih ponujata občina in država. Magdalena Pahor Nlfi Istrske umetnine Kot so poročali mediji, je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk med nedavnim državniškim obiskom v Rimu uradno zahteval vrnitev 79 slik, od katerih so nekatere ustvarili taki mojstri kot sta G. B. Tiepolo in Vittore Carpaccio. Slike so med leti 1940 in 1943 odnesli v Italijo iz cerkev in palač v Kopru in Piranu, trenutno pa so v nekem skladišču v Rimu in bog ve, če so ustrezno zaščitene. Italija trdi, da slik ni treba vrniti, ker je bila Istra takrat nedvomno italijanska in zato ne gre za dobrine, ki bi jih odvzeli Sloveniji. Toda če se omejimo le na verske objekte, slike niso pripadale italijanski državi temveč katoliški Cerkvi, ki danes svoje umetniško premoženje upravlja preko »Papeške komisije za ohranitev umetniškega in zgodovinskega premoženja Cerkve«, na krajevni ravni pa s »škofijsko komisijo za nabožno umetnost in kulturne dobrine«. Slike, o katerih je govor, torej pripadajo škofiji v Kopru in tej jih je treba vrniti, da bi jih postavili tja, kjer so vedno bile, ali v škofijski muzej za nabožno umetnost, če jih ne bi bilo mogoče postaviti v cerkvi. Koprski škof Metod Pirih jih lahko mirno zahteva preko vatikanskegaq državnega tajništva. Bruno Tassotti 6 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / DAVČNI FEDERALIZEM - Določila za federalistično davčno reformo na občinski ravni Vlada odobrila izvršilni odlok kljub zavrnitvi v dvodomni komisiji Opozicija vzrojila, češ da vlada ne spoštuje parlamenta - Bo predsednik Napolitano odlok podpisal? RIM - Dvodomna parlamentarna komisija je včeraj zavrnila mnenje poročevalca večine o izvršilnem odloku za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. Za odlok je glasovalo 15 predstavnikov vladne večine, proti pa 15 predstavnikov opozicijskih sil. Med slednjimi je bil tudi senator Finijeve stranke Prihodnost in svoboda za Italijo Mario Baldassarri, ki je bil do zadnjega uradno neodločen. V skladu s pravilnikom komisije je mnenje ob izenačenem rezultatu glasovanja zavrnjeno, kar pomeni, da bi vlada morala sestaviti novo zakonsko besedilo. Gre za pomemben politični dogodek, saj je voditelj Severne lige Umberto Bossi še na predvečer zagrozil, da če bo glasovanje v dvodomni komisiji izenačeno, bodo predčasne volitve neizbežne. Po glasovanju pa se je premislil. Na vrhu vladne večine, ki ga je takoj potem v svoji zasebni rimski rezidenci na vrat na nos sklical premier Silvio Berlusconi, je namreč prevladalo stališče, da vlada »gre naprej«, kot je ob koncu povedal eden izmed koordinatorjev Ljudstva svobode Denis Verdini. Srečanja so se poleg Berlusconija in Bossija med drugimi udeležili še predsednik dvodomne komisije Enrico La Loggia, gospodarski minister Giulio Tremonti in minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, ki je zadevi sledil v imenu vlade, pa tudi Severne lige. Ne gremo na volitve,« je dejal Bossi med zapuščanjem palače Gra-zioli. »Zavrnjeno je bilo neko mnenje, ne pa zakonski ukrep kot tak,« je pristavil Calderoli. La Loggia pa je menil, da bi vlada lahko kljub vsemu odobrila izvršilni odlok o davčnem federalizmu brez nekaterih sprememb, ki so se zadnji hip pojavile v dvodomni komisiji, češ da slednja pravzaprav ni izrazila nobenega mnenja. In prav to se je potem tudi zgodilo. Premier Berlusconi je zvečer sklical izredno sejo vlade, na kateri je bil odobren izvršilni odlok v verziji, ki ga je poprej odobrila senatna proračunska komisija in ki obsega popravke, dogovorjene z združenjem občin (ANCI). Odlok bi moral zdaj podpisati predsednik republike Giorgio Napolitano, a vprašanje je, če bo to res storil. Celotna opozicija je namreč vzrojila, češ da gre za nezakonit ukrep. »Priče smo nezaslišani zaušnici parlamentu, napadu na po zakonu določene pristojnosti parlamentarnih komisij, kakršnega še nismo doživeli,« je dejal vo- ditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »To je dejanje nedopustne aro-gance. Po tolikšni propagandi Berlus-conijeva in Bossijeva vlada izsili odlok, ki ne bo uvedel davčnega federalizma, ampak federalizem davkov,« je pristavil. Glasnik Italije vrednot Leoluca Orlando je v noti za tisk poudaril, da je vlada zagrešila »prevratniško dejanje«, saj se je požvižgala na mnenje parlamenta. Nič manj oster je bil odziv Sredinske unije, po oceni katere je vladni sklep »vulgaren in nasilen« in je bil sprejet izven ustavne legalnosti. Tudi prvi mož Prihodnosti in svobode za Italijo Gianfranco Fini je bil odločen. »Kdor pozna pravilnik dvodomne komisije, ta ve, da je v primeru izenačenega glasovanja sklep na dnevnem redu zavrnjen,« je poudaril. »Izid glasovanja pa ni toliko plod političnih pripadnosti, kolikor vsebinske ocene ukrepa, saj so se proti njemu izrekle sile, ki so vselej podpirale preobrazbo države v federalističnem smislu,« je pristavil. Ministri Umberto Bossi, Giulio Tremonti in Roberto Calderoli med včerajšnjo sejo dvodomne parlamentarne komisije ansa RUBYGATE - Zavrnila zahtevo po hišni preiskavi Poslanska zbornica zaščitila Berlusconija pred javnimi tožilci Protestnik pred poslansko zbornico ansa RIM - Poslanska zbornica je včeraj zavrnila zahtevo milanskih tožilcev, da bi lahko preiskali prostore premiera Silvia Berlusconija oz. njegovega osebnega računovodje Guiseppeja Spinellija v preiskavi zaradi izsiljevanja in pomoči pri prostituciji. Spinelli naj bi bil skrbel, da so vsa dekleta, ki so sodelovala na zabavah v Berlusconijevih vilah, dobila zasluženo plačilo. Zahtevo tožilcev je zavrnilo 315 poslancev, medtem ko jih je bilo za le 298. Premier sam ni glasoval, kar pomeni, da vlada zdaj razpolaga z absolutno večino tudi v poslanski zbornici. Njeni predstavniki so v razpravi trdili, da milansko sodišče ni pristojno za sojenje premierju, ki naj bi milanskemu kvestorju telefoniral, naj izpusti Maročan-ko Ruby misleč, da je Mubarakova vnukinja. Opozicija pa je menila, da ta utemeljitev sloni na laži in da bi moral premier pojasniti svoj položaj. Milansko tožilstvo namerava kljub temu prihodnji teden na sodišče vložiti zahtevo za takojšnje sojenje premieru. O začetku sojenja bo nato odločala sodnica za predhodne preiskave. Medtem pa se v civilni družbi množijo protestne pobude proti Berlusconiju. Glavne demonstracije z zahtevo, naj premier odstopi, se bodo zvrstile 5. in 6. ter nato 12. in 13. februarja. V soboto, 5. t. m., bo združenje Liberta e giustizia priredilo protestni shod v Palasharpu v Milanu, 13. t. m. pa bodo po vsej Italiji potekale demonstracije na pobudo ženskih združenj. INTERPELACIJA Frattini o stanovanju v Montecarlu RIM - Zunanji minister Franco Frattini je včeraj v odgovoru na interpelacijo poslanca FLI Itala Bocchina v poslanski zbornici priznal, da je kot zunanji minister uradno zaprosil oblasti karibske državice Santa Lucia, naj overovijo dokumentacijo, po kateri naj bi bil Finijev svak Giancarlo Tulliani lastnik stanovanja v Montrecarlu, ki je nekoč pripadalo Nacionalnemu zavezništvu. Potrdil je tudi, da je rimsko tožilstvo zaradi te zadeve zdaj uvedlo preiskavo proti njemu zaradi suma zlorabe oblasti. Sicer pa je izrazil prepričanje, da bo sodstvo naposled povedalo resnico o tej zadevi. Bocchino je v repliki ugotovil, da je Frattini s svojim odgovorom dejansko priznal, kako je zlorabil svoj položaj zunanjega ministra za napadanje predsednika poslanske zbornice, kar naj bi bilo nekorektno tudi z institucionalnega vidika. TRG DELA - Zadnji podatki zavoda INPS so spodbudni Manj dopolnilne blagajne Zadovoljstvo ministra Sacconija, Camussova (CGIL) opozarja na porast brezposelnosti RIM - V januarju je državni zavod INPS prejel in sprejel bistveno manj prošenj za dopolnilno blagajno kot v začetku leta 2010. Januarja letos se je skupno število ur dopolnilne blagajne ustavilo pri 60,3 milijona. Decembra 2010 je bilo prošenj za 86,5 milijona ur (trideset odstotkov več), januarja 2010 pa za 80,9 milijona ur (četrtina več). INPS navaja, da letošnji januarski podatki nepričakovano jasno kažejo na težnjo, ki se je začela junija lani, ko je število prošenj začelo padati. Upad zadeva vse vrste dopolnilne blagajne, tako navadno (-14,6 odstotka v primerjavi z decembrom), kot izredno (-44,9 odstotka) in posebno (-16,8 odstotka). Največji upad beležijo v industriji in obrtništvu (-31,6 odstotka v primerjavi z decembrom 2010) ter v trgovskem sektorju (-36 odstotkov). Podatki se od dežele do dežele ne bistveno razlikujejo, največji upad števila ur dopolnilne blagajne pa so zabeležili v srednji Italiji, kjer je dosegel 45,6 odstotka. INPS dodaja, da se je hkrati zmanjšalo povpraševanje po ostalih oblikah socialnih blažilcev, od mobilnosti do podpor za brezposelne. Minister za delo Maurizio Sacconi je izjavil, da podatki potrjujejo ponoven zagon proizvodnje, čeprav se to ne dogaja v enaki meri v vseh sektorjih. »S socialnimi blažilci je mnogo delavcev ostalo v stiku s podjetji, le-ta pa so ohranila svoj proizvodni potencial,« je komentiral Sacconi. Predsednik zavoda INPS Antonio Mastrapasqua je glede prihodnosti optimist, državna tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso pa je opozorila, da se stopnja brezposelnosti veča: »Nekatera podjetja okrevajo, gospodarstvo pa je delno še vedno ustavljeno.« Tudi Vespa in Sgarbi v novih TV oddajah RAI RIM - Upravni svet RAI je včeraj odobril televizijske sporede RAI za to pomlad. Med novostmi izstopa, da bosta Bruno Vespa in Vittorio Sgarbi vodila oddaji v prvih večernih urah. Očitno gre za poskus »uravnovešanja« večernih sporedov, v katerih so v zadnjih časih kraljevali vladi manj naklonjeni televizijski voditelji. Sicer pa bo imela nov program tudi do vlade bolj kritično na-strojena Lucia Annunziata, vendar v poznih večernih urah. Mlada Elisa Benedetti je umrla zaradi mraza PERUGIA - Počasi prihajajo na dan okoliščine, v katerih je v noči med soboto in nedeljo v gozdu blizu Perugie umrla 25-letna Elisa Benedetti iz kraja Citta di Ca-stello. Njeno truplo so našli v ponedeljek dopoldne in pojavil se je sum, da je bila žrtev nasilja. Obdukcija, ki so jo opravili včeraj v Perugii, pa je pokazala, da je dekle umrla zaradi mraza, potem ko je pod vplivom mamil in alkohola v hladni noči tavala po gozdu in padla v potok. Vasessa B., s katero je Elisa preživela večer, je medtem priznala, da sta s prijateljico v Perugii nabavili drogo. Izkazalo pa se je, da nista dobili heroina, ampak ecstasy, ki pomešan z alkoholom povsem zmede človeka. Goethejev muzej pridobil grafične panorame Rima RIM - Nemški muzej Goethejeva hiša (Casa di Goethe) v Rimu je bogatejši za štiri doslej neznane grafike z upodobitvijo večnega mesta iz 19. stoletja. Kot so v torek sporočili iz muzeja, so panorame Rima ustvarili štirje umetniki - Nemec Philipp Gerhard Stöhr, Francoza Noel Francois Bertrand in Eugene-Lous Lequesne ter Anglež Samuel Bellin. Četverica je, ne da bi umetniki vedeli eden za drugega, v obdobju 35 let z različnih perspektiv upodobila skoraj isto lokacijo v središča Rima, in sicer znamenite Španske stopnice s cerkvijo Trinita dei Monti na vrhu. Goethejeva hiša je muzej v osrčju Rima, ki ima prostore v sobanah, v katerih je Wolfgang von Goethe med svojim popotovanjem po Italiji (med letoma 1786 in 1788) bival v družbi slikarja Johanna Heinricha Wilhelma Tischbeina in drugih nemških umetnikov. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zahodni in vzhodni kras - Seznam javnih del tržaške občine Križ: 15 let čakanja na obnovo stopnišča za Mul Bodo poslopje šole Kosovel obnovili do julija 2016? - Opčine: kam je »izginila« kanalizacija? Rajonski svetnik Demokratske stranke na Zahodnem Krasu Niko Ten-ze je kar obstrmel, ko je na seznamu javnih del, ki jih namerava tržaška občinska uprava opraviti letos, izbrskal popravilo stopnišča, ki vodi z Obalne ceste do kriškega Mula. »Saj to delo obljubljajo že deset let,« ga je spomnil rajonski predsednik Bruno Rupel. »Ne deset, najmanj petnajst!« ga je popravil Tenze. Dovtipen dvogovor kar mnogo pove o odnosu tržaške mestne uprave do dveh kraških rajonov. Upravitelji so tudi letos vključili v seznam javnih del, priključenem občinskemu proračunu za letošnje leto, celo vrsto posegov, ki so bili načrtovani že v prejšnjih letih (ali celo v prejšnjem desetletju!), pa niso bili izvedeni. Podobna usoda je dočakala cerkvico sv. Roka, prav tako v Križu. Občinska uprava je dala že pred leti namestiti okrog cerkvice podporno železje, da bi zadržalo morebitno drsenje kamnitih skrl z nevarne strehe. Obljubila je poseg, ga vključila v program, delo pa je zastalo, ni se začelo, in se spet znašlo na letošnjem seznamu javnih del (znesek 470 tisoč evrov). Že ta dva primera jasno kažeta na dokaj skromen domet politične volje desnosredinske občinske uprave do kraškega območja. Na seznamu občinskih javnih del je za to ozemlje predvidenih skupno 16 posegov: šest na Zahodnem, deset na Vzhodnem Krasu. Zahodni Kras Poleg že dveh omenjenih del je v Križu predvidena še ureditev slačilnic nogometnega igrišča Vesne. Na Proseku je že spet predvidena obnova poslopja poslopja nižje srednje šole Frana Levstika, finančno »najtežja« pa sta posega v športnem središču na Rouni. Skupno 3 milijone 250 tisoč evrov. Vprašljivo pa je, ali bodo ta sredstva res uporabljena. Občinska uprava pa je že spet preložila na prihodnja leta razširitev prose-škega pokopališča. Razlastitev zemljišča naj bi stala 60 tisoč evrov, a postopek naj bi izvedli prihodnje leto, dela pa naj bi se začela šele leta 2013. Če se sploh bodo ... Podobno je občinska uprava ukrepala v primeru ureditve cest, pločnikov in odtočnih kanalov v Naselju S. Nazario. Domačini že leta prosjačijo pločnike za varnost pešcev in odtočne kanale, da bi se znebili mlakuž ob nalivih. Sedanja uprava ne bo zadostila prošnji, ker je delo preloženo na prihodnje leto. Vzhodni Kras Osrednji deli se nanašata na obnovi dveh šolskih poslopij: nižje srednje šole Srečka Kosovela (3 milijone evrov) in šolskega centra pri Banih (letos 5,5 milijona, čez dve leti še 5,7 milijona). Ampak: predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je opozoril, da načrt za prenovo šole Kosovel sploh ni pripravljen. V triletnem načrtu javnih del pa je omenjen obnovitveni postopek: od odobritve predhodnega načrta do konca del bo preteklo 65 mesecev. To pa preprosto pomeni sledeče: če bi danes odobrili predhodni načrt, bo poslopje dokončno obnovljeno julija 2016! Bolj kot posegi, vključeni v seznam javnih del, pa na Vzhodnem Krasu »izstopajo« tisti, ki so bili črtani. V prejšnjih letih je uprava predvidela vrsto posegov za priključek kanalizacije na Op-činah. Letos je »pozabila« nanje ... Marjan Kemperle Stopnišče za kriški Mul čaka na popravilo že poldrugo desetletje kroma S •Š S c -S C * O C-C ^ .P N C C 3 si c -S C "O * O c-c C C Delo Znesek (v evrih) Leto izvedbe Križ: stopnišče za Mul pod Obalno cesto 75.000 2011 Križ: obnova cerkvice v. Roka 470.000 2011 Križ: ureditev slačilnic nogometnega igrišča Vesne 210.000 2011 Prosek: obnova poslopja nižje srednje šole Levstik 1.000.000 2011 Prosek: izredno vzdrževanje igrišč na Rouni (1. del) 750.000 2011 Prosek: izredno vzdrževanje igrišč na Rouni (2. del) 2.500.000 2011 Naselje S. Nazario: ureditev cest in pločnikov 500.000 2012 Kontovel: ureditev razglednega stolpa na Vejni 200.000 2012 Prosek: razlastitev zemljišča za razširitev pokopališča 60.000 2012 Prosek: razširitev pokopališča 950.000 2013 Kontovel: ureditev stopnišča za Miramar 250.000 2013 Opčine: izredno vzdrževanje openskega tramvaja 150.000 2011 Bazovica: okrepitev mreže odtočnih kanalov 100.000 2011 Opčine: Trg Škavenca, ureditev 35.000 2011 Opčine: Ul. Pineta, ureditev igrišča in parkirišča 50.000 2011 Opčine: obnova poslopja nižje srednje šole Kosovel 3.000.000 2011 Opčine: izredno vzdrževanje šole Lona 500.000 2011 Opčine: ureditev telovadnice Polisportiva Opicina 50.000 2011 Gropada: evropski načrt Carso/Kras: muzej vode 190.000 2011 Trebče: ureditev sintetičnega igrišča za mali nogomet 250.000 2011 Bani: razširitev šolskega centra (1. del) 5.500.000 2011 Bani: razširitev šolskega centra (2. del) 5.700.000 2013 Gropada: ureditev vrta osnovne šole 100.000 2013 Opčine: ureditev vrtca Fraulini na Mandriji 258.200 2013 Opčine: ureditev novega pokopališča 290.000 2013 pokrajina - Odprtje novih prostorov Forum mladih z novim sedežem Dvorana je na voljo vsem včlanjenim zduženjem, po predvidenih pogojih Včeraj dopoldne je tržaška pokrajina odprla sedež pokrajinskega Foruma mladih v pritličju palače Galatti z vhodom na Ulici Roma 19/b. Poleg nekaterih predstavnikov Foruma sta se otvoritvene svečanosti udeležili tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in od-bornica za mladinsko politiko Marina Guglielmi. Prostori bodo najprej eksperimentalno odprti za obdobje šestih mesecev, nakar bo uprava odločila, če bo s pobudo nadaljevala tudi v prihodnosti. Forum mladih je nastal že leta 2008 na pobudo tržaške pokrajinske uprave in združuje trenutno številna mladinska društva iz vseh občin tržaške pokrajine. Včlanijo se lahko vsa združenja, ki delujejo na pokrajinskem območju vsaj leto in pol dni ter pri katerih sodelujejo mladi med 14. in 30. letom starosti. Namen Foruma je omogočiti sodelovanje med mladimi in Pokrajino pri razpravah in odločitvah o mladinskih vprašanjih. Preko njega lahko mladi dejansko prispevajo z idejami in predlogi, ki bi bili lahko koristni pokrajinski upravi. Nov sedež predstavlja zaključek procesa ustanovitve foruma in končno pridobitev fizičnega prostora, v katerem se lahko vsi člani srečujejo. Dvorana, ki je opremljena z mizami in stoli, v kratkem pa bo na razpolago tudi računalnik, bo včlanjenim društvom na voljo vsak dan od 8. do 23. ure. Namenjena je sestankom, predavanjem, okroglim mizam, manjšim gledališkim predstavam, oblikovanju projektov, niso pa dovoljene glasbene dejavnosti ali katerekoli druge »moteče« za javni red. Za uporabo prostora bodo morala združenja predhodno obvestiti pokrajino, ki bo iz tedna v teden preverjala koledar. Za predsednico Pokrajine je ta dogodek izrednega pomena, saj se nahaja prostor namenjen mladim v pokrajinski palači in je z lahkoto dosegljiv vsem. To pa dokazuje, da je na Pokrajini sodelovanje z mladimi posebno zaželeno, zato je uprava izročila ključe sedeža tajniku Foruma mladih Jacopu Lilliniju. Odbornica za mladinsko politiko je mnenja, da se bo z novimi prostori Forum lahko še razširili in bo tako deležen večjega spoznanja. Andreja Farneti Petek, 4. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 Od včeraj ima Forum mladih svoj sedež kroma dežela • • ■ m mm v» v Kocijančič o zakonu o rajonskih svetih Rajonski svetniki in predsedniki rajonskih svetov so zaradi vnesenih sprememb lahko upravičeno nezadovoljni nad končnim besedilom deželnega zakona z nazivom »Nujni predpisi na področju okrožji za občinsko decentralizacijo« (Norme urgenti in materia di cir-coscrizioni di decentramento comuna-le), je v tiskovnem sporočilu zapisal deželni svetnik Stranke komunistične pre-nove-EL in predsednik svetniške skupine Mavrične levice Igor Kocijančič. Sam meni (»Zato sem tudi glasoval za.«), da sprejeto besedilo jamči ohranitev in nadaljnji obstoj teh institucionalnih ravni na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, saj je obstajala dejanska nevarnost, da bi v odsotnosti tozadevnega deželenega zakonskega besedila obveljala vsedržavna zakonodaja in rajonskih svetov bi pre-posto ne bilo več nikjer. »Sprejeto besedilo je precej različno od zakonskega osnutka št. 29, ki ga je že junija lani vložil kolega Pedicini iz vrst Ljudstva svoboščin. Antonio Pedicini, ki je podkovan pravnik in tudi sposoben "zakonodajalec', je uvidel, da bi v odsotnosti splošnega zakonskega besedila o pre-ustroju krajevnih uprav (kar je Tondo v svojem programu in volilni kampanji obljubljal, ne da bi ničesar uresničil doslej) v deželi FJK obveljala vsedržavna zakonska določila. V danem primeru bi to pomenilo, da bi v naši deželi preposto izginili rajonski sveti, ki so morda edina ali pa ena od redkih dejanskih žrtev vsesplošne ikonoklastične ihte "proti kasti in pretiranim stroškom politike". V Italiji si rajonske svete lahko "privoščijo" edinole mestne občine z več kot 250.000 prebivalci. Prvotni Pedicinijev osnutek je predvideval zgolj ohranitev rajonskih svetov v štirih pokrajinskih "prestolnicah" in omogočal njihovo ustanovitev (ob Trstu, Vidmu, Pordenonu in Gorici) v občinah z več kot 50.000 prebivalci (ki jih ob navedenih trenutno v FJK ni). Ustroj, organizacijo, število in višino ter obliko ho-noriranja je osnutek puščal v pristojnosti občin. Podpisanemu se je besedilo zdelo zelo dobro, saj je bilo primer udejanjanja posebne avtonomije naše dežele na področju krajevnih uprav, prav zato sem bil tudi sam večinski poročevalec (ob samem Pediciniju in kolegih Iacopu ter Sas-cu), kljub dejstvu, da sem opozicijski svetnik (tako kot Franco Iacop). Proti osnutku so se od samega začetka opredelili Severna liga, Italija vrednot, Občani in Mešana skupina. Razpravo o zakonu smo začeli 22. novembra lani in takoj se je izkazalo, da v deželenem svetu obstajata dve skoraj enakovredni "tranzverzalni struji" za in proti zakonu. V vrstah Ljudstva svoboščin so nekateri kolegi, predvsem iz pordenonske pokrajine, izrazili svoje odkrito nasprotovanje, tako kot nekateri kolegi iz manjših občin, v katerih rajonskih svetov ter njihove funkcije in vloge sploh ne poznajo. Prišlo je do prekinitve razprave. V okviru poznejše razprave o finančnem zakonu so se spet pojavile težnje po njihovi ukinitvi, tako kot težnje po zmanjšanju števila pokrajinskih in občinskih svetnikov, ki jih je treba pripisati zgoraj navedeni ikonoklastični ihti in potezam ministrov Tremontija in Caldero-lija na vsedržavni ravni. Skupni amandma, ki smo ga predložili in odobrili na torkovem zasedanju deželenega sveta je tako postal edini možni skupni imenovalec, ki bi zajamčil, da bodo ta - po mojem mnenju pomembna institucionalna telesa - lahko še obstajala,« je zapisal deželni svetnik, predsednik svetniške skupine Mavrične levice Igor Kocijančič. prej do novice www.primorski.eu1 8 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / m un i Med nastopajočimi sta bili tudi Lara Komar in Tatjana Turco kroma staro pristanišče - Uspela kulturna prireditev Roberta Cosolinija »Oder za Trst« so napolnili mestni kulturniki in talenti Dobra udeležba - V zanimivi debati pa niti besedice o drugi največji mestni skupnosti... Kulturniki so se radodarno odzvali vabilu Roberta Cosolinija in napolnili četrtkov popoldan v starem pristanišču. Na 4. pomolu so se od 16. ure do poznih nočnih ur zvrstili glasbeniki, gledališki igralci, komiki, kulturni delavci, spletni izvedenci, fil-marji. Prisotnim so ponudili svoje znanje in naravni talent, nekateri pa tudi nakazali, kaj pričakujejo od bodočega župana: na primer ovrednotenje bogatega in razvejanega tržaškega kulturnega življenja, a tudi organizacijo odmevnejših kulturnih dogodkov. Da bi svetovna kultura pač ne obšla Trsta ... Med številnimi nastopajočimi (omenimo naj le igralca Maurizia Zacchigno in komike Pupkin Kabaretta) je bilo tudi Slovensko stalno gledališče, ki je prisotnim ponudilo odlomek iz predstave o zgodovinskem poročilu mešane italijansko-slovenske komisije. Lara Komar in Tatjana Turco sta predstavili dialog v tržaškem narečju, v katerem se zrcalijo različni pogledi na polpreteklo zgodovino. Daleč največje zanimanje pa je vladalo za soočanje med županskim kandidatom in novinarjem Paolom Possamaiem. V daljšem pogovoru sta se dotaknila številnih tem, od demografskega propadanje mesta do dejstva, da Trst ne premore enega samega velikega kulturnega dogodka: znanstveni festival FEST, ki je na primer potekal ravno na 4. pomolu, je desnosredinska deželna vlada ukinila. Od premajhne kompetitivnosti (v Trstu ne vladajo zakoni tržišča, ampak subvencij, je opozoril Cosolini) do načrtnega ohranja statusa quo. Od neumestnosti uplinjevalnika pri Žavljah do nuje po povezovanju italijanskih pristanišč, od nepro-zornosti, podpiranja »prijateljev prijateljev« in premajhnega vlaganja v kakovost do dej -stva, da je bila Cosolinijeva generacija 5060 letnikov nesposobna posredovati ljubezen do politike mlajšim rodovom, saj je okrog sebe ustvarila praznino. Zato naj bi v Cosolinijevem odboru sedeli tudi mladi, njegova uprava jim želi nuditi priložnosti za ustvarjanje in rast, začenši z novim mladinskim središčem (po možnosti na Nabrežju). Z njimi pa tudi ustvariti in uresničiti »sanje« o velikem Trstu. Do tu kronika, dovolite mi pa tudi osebno noto. Iz včerajšnje zanimive debati je po moji oceni izostal nezanemarljiv vidik: tržaški Slovenci in odnosi z bližnjo sosedo. Morda zato, ker ne predstavljajo več nobenega tabuja, bo kdo pripomnil. Morda. Morda pa bi si Slovenci kljub temu zaslužili mesto v splošni politični debati. Ne pa, da se jih politika občasno dotakne samo v izključno slovenskem okolju (in medijih). Poljanka Dolhar SODIŠČE - Dve leti po nesreči na žerjavu Proces o smrti v železarni, najbrž skrajšan postopek Pred sodnikom za predhodne preiskave v tržaški sodni palači se je včeraj nadaljeval postopek, v katerem direktorja škedenjske železarne Francesca Rosata in dvojico uslužbencev dolžijo nenamernega uboja Dušana Poldinija, 37-letne-ga delavca, ki je 12. januarja 2009 izgubil življenje v nesreči na žerjavu. Odvetnik Giovanni Borgna, ki zastopa vse tri obtožence, je včeraj za direktorja Rosata in za Giu-seppeja Pasottija, odgovornega za vzdrževalna dela, zahteval sojenje po skrajšanem postopku, za vodjo Poldinijeve izmene Andreo Svica pa dogovorjeno kazen. O tem bo sodnik odločal šele na naslednji obravnavi, ki bo 28. aprila. Dušan Poldini, ki je bil doma pri Trsteniku, se je tisto jutro pred dvema letoma na ukaz vodje izmene odpravil na žerjav, da bi ga podmazal. Nihče pa naj ne bi obvestil delavca, ki je sočasno upravljal žerjav, s katerim je pretovarjal kontejnerje. Delavca med seboj nista mogla komunicirati, žerjav se je premaknil in smrtno stisnil Pol-dinija. Odvetnik Giovanni Borgna je včeraj povedal, da bo sodnik o obliki procesa odločal konec aprila. Odškodnino za starše pokojnika so po njegovih besedah določili januarja letos, s sindikati, ki nameravajo nastopiti kot oškodovane stranke, pa so v teku ločena pogajanja. Medtem ko je bil jeseni zraven tudi sindikat FAIMS-CISAL, je bil včeraj navzoč samo kovinarski sindikat FIOM-CGIL, ki ga zastopa odvetnik Luigi Genovese. Potrdil je, da so v teku pogovori, »bolj kot za odškodnino se zavzemamo za ukrepe, ki bi povečali varnost v železarni,« je dejal. Genovese je še pojasnil, da bo sindikat aprila nastopil kot oškodovana stranka, če mu ne bodo zagotovili sredstev in posegov za varnost delavcev. V nasprotnem primeru, torej če bo vodstvo železarne zajamčilo zadovoljitev zahtev, se bo FIOM umaknil. (af) DOLINA Kar 597 podpisov proti smradu Pobudniki peticije proti »trajni prisotnosti smrada« v bližini zbiralnikov nafte družbe Siot v dolinski občini bodo danes dopoldne izročili dolinski županji Fulvii Premolin podpise, zbrane pod zahtevo o hitrem postopanju proti tej nevšečnosti. Zbranih je bilo skupno 597 podpisov prebivalcev Domja, Pulj, Krmenke, Frankovca, Dolge krone, Lakotišča, Doline, Mačkolj, Žavelj in še nekaterih drugih zaselkov dolinske občine. Podpise so začeli zbirati pred nekaj tedni, akcija je naletela na velik odziv krajanov, saj predstavlja smrad zanje vsakodnevno nadlogo, predvsem ob brezvetrnih dneh. Podpise bodo posredovali tudi predsednici tržaške pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat, predsedniku dežele Renzu Tondu, vodstvu deželne agencije za zaščito okolja Arpa in v vednost Evropski komisiji in družbi Siot. Tondo ne popušča: Antonione kandidat Predsednik deželnega odbora Ren-zo Tondo je še naprej prepričan, da bi bil Roberto Antonione najboljši tržaški županski kandidat desne sredine. Antonionejevi kandidaturi še naprej nasprotuje tržaško vodstvo stranke Ljudstva svobode, ki zavlačuje s kandidaturo, za kar si je zamislilo tudi neko jav-nomnenjsko anketo. V njej je menda prevladal prav Antonione, rezultate te ankete pa nočejo objaviti. Tatvini in aretacija v centru Torri dEuropa V sredo so v trgovini Mediaworld v nakupovalnem središču Torri d'Europa zasačili tatu. 26-letni hrvaški državljan K. M. si je okrog poldneva hotel skrivoma prilastiti elektronsko napravo, opazil pa ga je uslužbenec. Prispeli so kara-binjerji, ki so storilca ustavili in osebno preiskali, kontrolirali pa so tudi njegov avtomobil. Našli so še za 130 evrov oblek, ukradenih le nekaj trenutkov pred tem v tamkajšnji trgovini Vesti&Gioca. Storilca so pridržali, avto pa zasegli. Irska harfa: tečaj in koncert V Domu glasbe (Ul. Capitelli) se pričenja nov izpopolnjevalni tečaj za harfiste vseh starosti. Irska harfa in njena literatura sta v lanski sezoni v istih prostorih že prevzeli s svojimi sugestijami, ko je tečaj in koncert izvedla strokovnjakinja Grainne Hambly. Koordinatorica tečaja, harfistka in pedagoginja Ta-tiana Donis, je letos poskrbela za enkratno gostovanje drugega, mednarodno priznanega mojstra na tem specifičnem glasbenem področju. Irski harfist Cormac De Barra izhaja iz družine ljudskih godcev, v okviru katere je poglobil poznanje narodne zakladnice. Na svojih mednarodnih turnejah je dvakrat igral za japonskega cesarja Akihita. Sodeloval je z znamenitimi predstavniki irske glasbene scene in se je uveljavil tudi kot televizijski voditelj s serijo oddaj, posvečeno irski glasbeni tradiciji. Njegove lekcije v Trstu, katerih se bodo udeležile tudi nekatere učenke Glasbene matice, bodo potekale s celodnevnim urnikom od danes do nedelje, jutri pa bodo zvoki irske harfe pod izkušenimi prsti Cormaca De Barre dostopni vsem zainteresiranim na večernem koncertu s prostim vstopom, ki se bo pričel ob 20.30. (ROP) DEVIN-NABREŽINA - Levosredinska opozicija kritična do župana »Zasoljeni davki: Ret zasluži nezaupnico« Skupščino v Nabrežini uvedla občinska svetnika Massimo Veronese in Adriano Ferfolja - Problem zadeva 340 davkoplačevalcev Zaradi »zasoljenih« davkov na nepremičnine si devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio Ret zasluži nezaupnico, poudarja krajevna levo-sredinska opozicija. Slednja zelo negativno ocenjuje dejstvo, da Občina še naprej »muči« 340 davkoplačevalcev, ki so lansko leto prejeli »zasoljene« račune občinskega davka na nepremičnine. »Preverjanj dejansko ne izvaja Občina in niti podjetje Equitalia, ki je zadolženo za izterjatev davkov. Vrednosti, ki so bile določene za zemljišča so popolnoma samovoljne in ne upoštevajo resnične vrednosti nepremičninskega trga (ki kot vsi vedo je v fazi krčenja) in nazadnje, priti-kline prvih stanovanj (vrtovi, dvorišča) se še vedno podvržene obdavčenju,« je na predsinočnjem srečanju v Grudnovi hiši v Nabrežini dejal vodja opozicije v občinskem svetu Massimo Veronese. Da bi omilili situacijo so lanskega novembra spremenili občinski pravilnik in pri tem izpostavili, da npr. pri- tikline glavnih stanovanj s površino pod 5000 kv. metrov, niso podvržene davku. »Pravilnik smo soglasno sprejeli. Soglasno smo sprejeli tudi predlog stališča, ki obvezuje upravo, da uporablja novo definicijo pritikline tudi za že odposlana obvestila o ugotovitvi stanja,« je poudaril še Veronese. Občinska uprava po prepričanju opozicijskih strank še vedno sistematično ignorira vse to, saj občinski uradi namreč ne izvajajo sprejetih obvez in določil. Župan se je torej po mnenju Veroneseja in somišljenikov izneveril jasni in natančni smernici občinskega sveta in zaradi tega mora odstopiti. Kot opozicija so zato predložili nezaupnico do prvega občana in obenem zahtevali sklicanje izredne seje občinskega sveta, na kateri bo govor o nezaupnici. Zahtevo po Retovem odstopu so poleg Veroneseja podpisali Lorenzo Corigliano, Maurizio Rozza, Edvin Forčič, Adriano Ferfolja in Walter Ulcigrai. Predsinočnja skupščina v Grudnovi hiši v Nabrežini, ki so jo priredile stranke leve sredine kroma / TRST Petek, 4. februarja 2011 9 1 Od leve pesniki Terčon, Osti in Kravos, v ozadjukitarist Viviani kroma slovenski klub - Prijeten pesniško-glasbeni večer ob dnevu slovenske kulture »Na tramvaju vsi zagledajo Trst, jaz Sarajevo ...« V Gregorčičevi dvorani gostili pesnika Josipa Ostija in Davida Terčona ter glasbeni duo Puntar-Viviani Poezija običajno ne privablja širokih množic in tako je bilo tudi pretekli torek v Slovenskem klubu. Kdor pa se je odločil, da bo večer preživel v družbi kraških pesnikov, je iz Gregorčičeve dvorane odšel prepojen s prijetno toplino. V Slovenskem klubu so se letos odločili, da dan slovenske kulture počastijo s pes-niško-glasbenim večerom, ki je bil posvečen Krasu in njegovim ustvarjalcem. Osrednja gosta večera sta bila na Krasu živeča pesnika Josip Osti in David Terčon; prvi se je v Tomaj preselil iz rojstnega Sarajeva, drugi pa je tudi po rodu Kraševec. Prisotna bi bila morala biti tudi Magdalena Svetina Ter-čon, a jo je doma zadržala gripa. David Terčon je pesnik, kulturni delavec, organizator v sežanskem Kosovelovem domu. Kot je pojasnil Marko Kravos, ki je vodil torkov večer, je bil Terčon tudi pobudnik sežanske založbe Žbrinca. Izdal je dve samostojni pesniški zbirki, v zadnjih letih pa se raje nagiba k poeziji v prozi in kratkim zgodbam. Uporablja intenziven jezik, med njegovimi vrsticami je veliko sarkazma, mestoma nelagodja. Iz zbirke Med izvržki blodnjakov, ki jo je ilustriral akademski slikar Simon Kastelic, je prebral krajši zapis o suli-čarjih in vijoličastih odsevih v očeh njihovih hčer in žen. »Moj prvi prevod iz slovenščine je bila neka duhovita Markova pesem o čevljih,« je pojasnil Osti, »moje prvo srečanje s Krasom pa prevajanje Srečkovih pesmi v prozi daljnega leta 1978.« Osti že preko dvajset let živi v Sloveniji in o sebi pravi, da je sarajevski in tomajski pesnik. Njegova bibliografija je dolg seznam pesniških zbirk, esejev, prevodov, zbranim v Gregorčičevi dvorani pa je prebral bogat izbor svojih poezij, v prvi vrsti haikujev (to je japonske pesniške oblike, ki obsega le sedemnajst zlogov). Ostijevo poezijo preveva ljubezen: njegova zadnja pesniška zbirka nosi naslov Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla. Zato smo lahko prisluhnili, kako se avtor, ko gre v Trst ...najprej razgleda po mestu v njenih očeh. Kako ve, da »konec najine zgodbe ne bo pomenil konca sveta, ampak mene zanimaš ti, ne pa svet«. A tudi, kako »na tramvaju vsi zagledajo Trst, jaz Sarajevo« in kako je danes lažje umoriti človeka kot posaditi drevo ... Prepojen z ljubeznijo je bil tudi žametni glas kantavtorice Lare Puntar, ko je ob kitarski spremljavi Daria Vivianija pela o Zaliki, princu in modrem hrepenenju. Tržačanka Lara je avtorica vseh besedil in glasbe ...njene že posnete pesmi pa žal niso še našle založbe. (pd) Samo še do sobote čas za prijavo na Kraški pust Odbor Kraškega pusta obvešča skupine in vozove, ki se nameravajo udeležiti letošnje povorke, da se v soboto, 5. februarja, zaključijo vpisovanja, katerim je treba priložiti tudi tehnični pregled vozov. Najkasneje do sobote je treba sporočiti tudi naslove vozov in skupin za brošuro. Drugi in zadnji sestanek s sodelujočimi vasmi in skupinami, ki se bodo udeležile letošnje pustne povorke, bo v torek, 15. februarja, v domu Brdina ob 20.30. Odbor sporoča vsem pustnim navdušencem, da so lanski zmagovalci že izbrali letošnji kraljevi par iz Pra-prota. O njiju vemo samo to, da ima on brke, njej pa še rastejo. Naj dodamo še to, da bo uradna predstavitev 44. Kraškega pusta v soboto, 19. februarja, v Praprotu na turistični kmetiji Benjamina Zidariča ob 11. uri. (met) Film Streli v Bazovici danes v Narodnem domu V veliki dvorani Narodnega doma bodo danes ob 17. uri predpremierno predstavili dokumentarno-igrani film o prvih žrtvah fašizma v Evropi Streli v Bazovici. Predvajanju filma bo sledilo odprtje razstave fotografij, ki so nastale ob snemanju filma, ter družabno srečanje. bazovica Umor na plaži Premiera detektivke Umor na plaži bo danes uvedla prireditev Prešerno skupaj, večdnevno praznovanje dneva slovenske kulture, pri katerem sodelujejo društva vzhodnega Krasa, ki so včlanjena v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Člani Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Bazovice bodo danes ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge uprizorili kriminalko Umor na plaži. Tekst je napisal novinar in pisatelj Bogdan Novak, za režijo pa je poskrbel tržaški režiser in igralec Adrijan Rustja, ki je pred leti že pripravil radijsko priredbo detektivke. V igri nastopajo člani dramske skupine SKD Lipa. Zaradi snemanja bo nocoj vstop v dvorano možen samo do 20.30. Osrednja proslava Prešerno skupaj bo v nedeljo, 13. februarja, v openskem Prosvetnem domu, ko se bo skupina Tantadruj predstavila z uglasbenimi poezijami Franceta Prešerna. Sodelujoča društva pa bodo poskrbela za dodatne kulturne dogodke, ki se bodo zvrstili do 20. februarja. prosek-kontovel - V sredo zvečer na težko dostopnem grebenu S hitro in usklajeno akcijo ukrotili požar na kvadratnem kilometru površine Sredin požar, ki se je pozno popoldne z območja Ulice Puci-no (nad Obalno cesto) zaradi močnega vetra hitro razširil po grebenu med Kontovelom in Prosekom, so gasilci pravočasno ukrotili. V temi in mrazu ter na težko dostopnem območju so se borili z ognjem, ki je zajel kvadratni kilometer obsežno območje. Gorelo je na gozdnati površini in grmičevju, požar pa se je pri Ul. Pucino približal na dvestometrsko razdaljo od hiš, so navedli openski gasilci. Kot smo že poročali, so glavnino dela so seveda opravili ga- silci, od 17. ure dalje so bile na delu tri ekipe iz Trsta in z Opčin. Pri proseškem spomeniku je bilo zvečer parkiranih več gasilskih vozil (na sliki Kroma), saj je bilo območje požara dostopno samo peš. Priskočila je tudi deželna gozdna straža, z deželnega sedeža civilne zaščite v Palmanovi pa so na prizorišče poslali prostovoljce iz tržaške, miljske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine. 15 prostovoljcev je privozilo s terenskimi vozili in rezervoarji vode, s skupnimi močmi pa so požar tudi dokončno pogasili. zgodovina - Danes se bodo tržaški in goriški dijaki najprej zbrali v Rižarni Vlak spomina gre na pot Obisk judovskega geta v Krakovu ter Auschwitza in Birkenaua - Mladi zgodovinar Štefan Čok: »Pomembno je tudi soočanje med dijaki in nekdanjimi deportirana« Drevi bo iz Trsta krenil proti Poljski Vlak spomina, ki bo več stotin dijakov z raznih koncev Italije popeljal na ogled koncentracijskih taborišč in drugih nekdanjih prizorišč nacističnega uničevalnega nasilja. Iz Trsta in Gorice bo šlo na pot okrog 150 ljudi, med njimi bodo tudi slovenski dijaki in spremljevalci. Potovanje že sedmič organizira združenje Terra del Fuoco v sodelovanju s številnimi društvi, organizacijami (med temi so borčevske organizacije, združenja nekdanjih deportirancev in judovske skupnosti) in krajevnimi upravami (pri nas so to Pokrajini Trst in Gorica ter Občina Dolina). Med potniki bo tudi Štefan Čok, mlad tržaški zgodovinar, ki v Kopru opravlja podiplomski študij. Spremljal bo skupino dijakov, povedal pa je, da se nove izkušnje iskreno veseli. »Mislim, da gre za zelo hvalevredno pobudo, sam se je udeležujem prvič. Izpostavil bi pomen poti, ki jo bomo z dijaki opravili točno po tirih, po katerih se deportiranci niso mogli vrniti domov,« je dejal Čok. Kakih šeststo do sedemsto ljudi bo v sodelovanju s poljskimi ustanovami obiskalo Krakov, tamkajšnji judovski geto ter taborišči Auschwitz in Birkenau. Tržaški in goriški udeleženci se bodo danes ob 16. uri zbrali v Rižarni, zvečer pa bodo z vlakom odpotovali proti severu. »Z nami bodo tudi nekdanji deportiranci, ki bodo mladim razlagali, kaj se je tam dogajalo in kako so to sami doživljali. Eden izmed ciljev je namreč spodbuditi neposredno soočanje med različnimi generacijami,« pravi Čok. (af) Vhod v taborišče Birkenau sv. ivan - Mamila »Papillon« mora prestati zaporno kazen Leta 2008 so preiskovalci pod vodstvom javnega tožilca Giorgia Mililla in s pomočjo telefonskih prisluškovanj razkrili mrežo tržaških razpečevalcev, ki so prodajali manjše količine različnih vrst mamil. Med sodnim postopkom so sodniki preverjali odgovornost dvanajstih osumljencev, najtežja kazen pa je doletela danes 65-letnega Sergia Giraldija, ki stanuje v Ul. Domus civica pri Sv. Ani. Zaradi kakih 30 gramov kokaina, ki jih je pred prodajo tedaj skril v zidek in pod sedišče mopeda, je bil z dogovorjeno kaznijo obsojen na dve leti zapora. Del kazni je že prestal med samim sojenjem, v sredo popoldne pa so ga svetoivanski karabinjerji odvedli v zapor na prestajanje preostalih 11 mesecev. Kara-binjerji so ga obenem prijavili, ker je svoj fiat 500 vozil brez vozniškega dovoljenja. Giraldi, ki ima za sabo tudi sodne težave zaradi tihotapljenja orožja, je v Trstu znan kot »Papillon« (po znanem filmu s Steveom McQueenom v naslovni vlogi), ker je leta 1993 zaslovel po spektakular-nem pobegu iz koprskega zapora, ko je s tremi pajdaši odžagal in odstranil rešetke. 10 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / KULTURNI DOM - V nedeljo ob 17. uri osrednja Prešernova proslava Big Band RTV Slovenija med ljudskimi vzorci in jazzom V organizaciji Glasbene matice - Osrednji govornik bo novinar Doma Ezio Gosgnach Narodni vzorci in trobenta Louisa Armstronga zaznamujejo grafično podobo vabila na letošnjo, osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki ga je kreativno in duhovito izoblikoval Andrej Pisani. Znak časov, ki se spreminjajo v duhu multikulturnosti in pretakanja vplivov med različnimi glasbenimi govoricami, ne bo zapečatil dogodka le v simboličnem smislu, saj bo program letošnje proslave spored slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih aranžmajih Big Banda RTV Slovenije. Glasbeni predznak proslave odraža prepoznavno poslanstvo ustanove, ki je letos vodilna organizacijska sila. Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta namreč poverila odgovornost letošnje koordinacije in zamisli skupnega projekta Glasbeni matici. Ustanova je bila zaradi okrogle obletnice obstoja prota-gonistka tudi predlanske izvedbe in se je tokrat odločila za nekoliko drugačno pot; namesto proizvoda domače ustvarjalnosti bo namreč na vrsti vpogled v vrhunski in že zgodovinski izraz slovenske glasbene scene. Big Band RTV Slovenija deluje namreč neprekinjeno že od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, katere zgodovino so napisali slovenski dirigenti in skladatelji primarnega pomena. Dirigent in skladatelj Bojan Adamič je takoj po osvoboditvi leta 1945 začel zbirati razkropljene glasbenike in je ustanovil Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL). Leta 1961 je vodstvo prevzel mladi, izjemno talentirani Jože Privšek, ki se je odlikoval kot dirigent, skladatelj in aranžer ter je orkester popeljal v najvišji kvalitetni razred. V tem času se je PORL preimeno- Big Band RTV Slovenija je junija lani navdušil občinstvo v miramarskem parku kroma val v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Po Privškovi upokojitvi leta 1992 je taktirko prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja iz jazzovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih inštrumentih. Da bi jazzovsko usmeritev Big Banda uskladili z obveznim poklonom slovenski zakladnici, je Glasbena matica izbrala za nedeljski koncert projekt z naslovom »Etno«, ki obsega vrsto priredb slovenskih ljudskih pesmi. Aranžerji Tadej Tomšič, Izidor Leitinger, Marko Mozetič, Steve Klink in Jaka Pucihar, glasbeniki z ra- GLEDALIŠČE MIELA - 10. in 17. februarja Mednarodni festival gorniškega filma Posnetek iz filma Asgard Jammin Po novembrskih srečanjih v kavarni San Marco se v četrtek, 10. februarja, v gledališču Miela spet začenja mednarodni festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema. Dvajsetletna ljubezen združenja Monte Analogo do gora bo tudi letos številnim ljubiteljem filma postregla z bogato kinematografsko produkcijo avtorjev z mednarodnega alpskega področja. Posebno pričakovanje vlada za dokumentarni film Mount Sant Elias Geral-da Salmine, ki bo na sporedu 10. februarja ob 18. uri. Gre za zgodbo dveh avstrijskih alpinističnih smučarjev ter ameriškega free-ride smučarja, ki se spopadejo z najdaljšim smučarskim spustom v zgodovini - z vrha aljaške gore St. Elias do Icy Baya v Aljaškem zalivu. Film bo pokazal, zakaj so gore tiste, ki združujejo smrtno nevarnost z delirično srečo. Še istega dne bodo predvajali kanadski kratki film The Argentine Project Jeremyja Granta, ob 20.30 pa še belgijskega Asgard Jammin Seana Villanueva O'Driscolla in Alone on the Wall Petra Mortimerja in Nicka Rosena. Četrtek zatem, se pravi 17. februarja, bo v celoti posvečen jamarstvu, ki bo zaživelo v filmih Exploration of the Cogol dei veci Marcusa Taylorja (ob 18.uri) in Ka-lambo - Canyonig in Africa Mattea Riva-dossija ter v ekološkem spotu The water we'll drink Sandra Sedrana, od 22. ure pa še v posnetkih Grotte di miniera - Dentro gli archivi del tempo Tullia Bernabeia, Istet-tai - Collettore progetto meno 500 Vitto-ria Crobuja in Le vene dei monti Andree Gobettija in Tommasa Biondija. Festival se bo zaključil v četrtek, 24. februarja, ob 20.30 v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18), ko bodo zmagovalnim avtorjem podelili nagrade - Scabioso Trento za najboljšo režijo gorniškega filma. Vsi tuji filmi bodo opremljeni s podnapisi in poskrbljeno bo za simultano prevejanje, za ogled filma pa bo treba odšteti 5 evrov. zličnimi okusi in usmeritvami, so se lotili bogatega slovenskega ljudskega glasbenega izročila vsak iz svojega zornega kota. Tako je nastal zanimiv, raznovrstni program, v katerem bomo lahko poslušali različne jazzovske stile, briljanten orkester, odlične soliste, sofisticirano pevko in seveda slovensko ljudsko glasbo, doživeto na nov, drugačen način. Gre za poskus kreativnega pristopa k narodni zakladnici na način, ki povezuje slovenski nacionalni jaz-zovski orkester, odlične aranžerje, dirigenta Tadeja Tomšiča in vokalno solistko Evo Hren, ki je uveljavljena pevka in kitaristka s širokim umetniškim razponom, saj je dejavna na področju jazza, muzikala, etno in resne glasbe. Esej o nacionalizmih in rasizmu v Evropi V dvorani Arduino Agnelli fakultete za leposlovje in filozofijo (Andro-na Campo Marzio 10) bodo ob 17. uri predstavili knjigo Nonostante Auschwitz- II ritorno del razzismo in Europa. Z avtorjem Albertom Bur-giom se bodo o publikaciji pogovarjali Luisa Accati, Tullia Catalan, Paolo Fonda in Gianluca Gabrielli. Reggae 4 Emergency drevi v Ausonii V kopališču Ausonia bo drevi glasbeni večer za humanitarno organizacijo Emergency. Združenja Trieste Inlevare, Radio Fragola, Skavilla-ge & Ticket to Jamaica so si zamislila reggae večer za zbiranje prispevkov za Emergency. Ob 20. uri bo afriška večerja, ob 22.30 pa bo zadonela glasba Triesteinlevere Riddim Band (Makako jump - Wisdom tree-Gimma Spliffa - The revolutionary tribe of Lion), Faiza, Dr.D, Zakka-man, Andrew-i, Looka-i in Franco Toro & Nicole Pellicani, katerim se bodo poznaje pridružili DJ-ji Black-heartman, Dj Bombo, Olindo in Toddi Wan. Vstop je prost oz. prostovoljni prispevki za Emergency. Poklon Francu Gulliju ob 10-letnici smrti Ob 10-letnici smrti zelo priznanega violinista Franca Gullija se bo tržaško Koncertno društvo danes ob 17.30 poklonilo njegovemu spominu (preminil je leta 2001 v Bloo-mingtonu). V avditoriju muzeja Revoltella bodo namreč ob prisotnosti Gullijeve sestre Giuliane in prijate-ljev-glasbenikov Bruna Giuranna ter Giacinta Caramie predstavili zgoščenko Gullijevih skladb v živo, ki jih je poklonil velikemu Nicoloju Paganiniju. Včeraj danes Danes, PETEK, 4. februarja 2011 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 18.58 Jutri, SOBOTA, 5. februarja 2011 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,6 stopinje C, zračni tlak 1022 mb raste, veter 47 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 5. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. PREŠERNO SKUPAJ 2011 \ DRAMSKA SKUPINA SKD Lipa vabi na premiero detektivke Bogdana Novaka I I® Wjpn iMOfc M PLAZI priredba in režija Adrijan Rustja DANES, 4. februarja 2011 ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici Zaradi snemanja je vstop v dvorano možen samo do 20.30. Koncert Big Banda bo sklenil program, ki se bo pričel z institucionalnimi in slovesnimi trenutki govora in podelitvijo nagrad, ki jih bo povezovala napovedovalka Mairim Cheber. Letošnji govornik bo posredoval glas Benečije - pred mikrofon bo stopil namreč novinar štirinajstdnevnika Dom Ezio Gosgnach. Sledila bo podelitev priznanja družbeno-kulturnemu delavcu, »ki je z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatil kulturno zakladnico ali je s svojim delom na drugih področjih prispeval k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika.« Glasbena matica želi, da bi letošnja Prešernova proslava uspela združiti različne generacije tistih, ki definirajo pesmi Nmau čez izaro, Čuk seje oženil, Daj-te,dajte ali Da jora ta Banerina kot »ljudske« , in tistih, ki jih označijo kot »etno», kar je tudi pomen izbire tovrstnega koncerta na pol poti med brezčasnostjo narodnega izročila in bolj modernimi prijemi jazza. Enkratna, osrednja proslava bo tudi letos združila Slovence iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine na skupni prireditvi, ki bo v nedeljo, 6. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Vstop bo prost. Soorganizatorji dogodka so Slovensko stalno gledališče, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Inštitut za slovensko kulturo. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici viag-gi di Gulliver 3D«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Parto col folle«; 15.50 »The green hornet 3D«; 17.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemen-te«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Im-maturi«; 15.50 »L'orso Yoghi«; 18.10, 20.05, 22.00 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 20.10 »La versione di Barney«; 18.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.30, 21.00 »La donna che canta«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Burleska«; 18.30, 20.20, 22.10 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.40 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 16.30 »Zlatolaska 3D«; 19.00, 21.20, 23.40 »Življenje, kot ga poznaš«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.50 »Zlatolaska«; 18.40, 21.00 »Dilema«; 18.00, 20.00, 22.00 »Gulliver-jeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulli-verjeva potovanja«; 15.40, 18.10, 20.50, 23.35 »Burleska«; 20.45, 23.05 »Črni labod«; 18.20 »Čas lova na čarovnice«; 19.00, 21.20, 23.50 »Kraljev govor«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »I fantastici viag-gi di Gulliver«; 18.15 »The Green Hornet«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; 18.15, 22.15 »Parto col folle«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KIN EMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.10 »Qualunquemente«. / TRST Petek, 4. februarja 2011 1 1 Društvo Finžg-arjev dom vabi danes, 4.2. ob 20.00 v Finžgarjev dom na Opčinah Znana izvedenka za pravilno prehrano MARIJA MERLJAK nas bo na živahen in duhovit način poučila NA KAJ PAZITI PRI PREHRANI, DA ČLOVEK ZDRAVJE SI OHRANI Vabljeni v velikem številu! jf| SKD Igo Gruden vabi ^OrlDKil» na otvoritev razstave a KROŽNA POT PO NAŠIH GRADIŠČIH- Uredila jo je Branka Sulčič-Sulli Predstavila jo bo prof. Lidija Rupel Danes, 4. februaija 2011, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini vabi na otvoritev fotografske razstave iiiiiiiiiiiiiiii i~n Milj ski večeri fotografije Mirne Viola Danes, 4. februarja, ob 18. uri Dvorana Negrisin, Milje Razstava bo odprta do 14. februarja od ponedeljka do sobote: urnik 10.00-12.00 in 17.30-19.30 ter ob nedeljah 10.00-12.00 Pobuda spada v sklop Dni slovenske kulture v Miljah, HrvaOnih in Škofijah. S Izleti AŠDSK BRDINA organizira v nedeljo, 6. februarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina 3488012454; www.skbrdina.org; in-fo@skbrdina.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. □ Obvestila SI Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN- ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo še danes, 4. februarja, od 9.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za šolsko leto 2011/2012. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani (ww.sandorligo-dolina.it). PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Hrvatini in Kulturno društvo Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. Danes, 4. februarja, bo ob 18.uri v dvorani Negrisin v Miljah otvoritev fotografske razstave Mirne Viola »Miljski večeri«. V torek, 8. februarja, ob 15. uri bodo otroci COŠ Bub-nič in Državnega vrtca Mavrica imeli »Malo Prešernovo proslavo«. V petek, 11. februarja, bo ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah skupna Prešernova proslava z naslovom »Pesmi iz ljubezni za ljubezen« ter v nedeljo, 13. februarja, ob 17.uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: danes, 4. februarja, »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostin- skem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, in-fo@adformandum.eu. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 6. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. UPRAVLJANJE DIDAKTIKE: tečaj po univerzitetni diplomi, ki nudi diplo-mirancem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Trajanje 70 ur. Namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Za informacije in prijave: Ad for-mandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, e-posta:ts@adforman-dum.eu. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/2012. Za dodatne informacije lahko pokličete od 8.00 do 16.00 na telefonsko številko 040573141. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na Prešernovo proslavo, na kateri bodo podelili letošnja priznanja Mladi oder in nagrade literarnega natečaja Mladike. Program bodo oblikovali člani Radijskega odra in pevke dekliškega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana. Slavnostni govor bo imel občinski svetnik Igor Švab. Peterlinova dvorana, Ulica Donizetti 3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah seja odbora, v torek, 8. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v torek, 8. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored: sreda, 9. februarja, ob 17.00: Od kod so prišle zgodbe«; sreda, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Vsako sredo ob 10.00 vabljeni v knjigarno vsi, ki se ob jutranji kavi radi pogovarjajo o knjigah. VZPI SEKCIJA MILJE obvešča, da bodo do 10. februarja potekala vpisovanja med 10. in 12. uro na sedežu v ul. Roma 22. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Vse informacije in prijave na spletni strani www.trst80.com, email: mk.civa@inwind.it ali tel.329-4128363. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: danes, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). PREŠERNO SKUPAJ 2011 OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Dramska skupina SKD Lipa vabi danes, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na pre-miero detektivke Bogdana Novaka »Umor na plaži«. Priredba in režija Adrijan Rustja. Vabljeni! Zaradi snemanja bo vstop v dvorano možen samo do 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi danes, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano KD Igo Gruden na dokumentarno razstavo »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič, predstavila jo bo prof. Lidija Rupel. SKD LONJER-KATINARA prireja v soboto, 5. februarja, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju v počastitev Dneva sloven- ske kulture, večer zborovske glasbe. Sodelujeta moški pevski zbor upokojencev iz Brega in mladinski pevski zbor Tončka Čok. Dirigent Manuel Purger. Vabljeni. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL gostuje mladinsko gledališko skupino Mak z igro »Iz he-ca pridejo deca« v nedeljo, 6. februarja ob 17. uri v kulturnem domu na Pro-seku. Vabljeni. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture«, ki bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine, Otroški pevski zbor Glasbene matice Trst ter zbor Jacobus Gallus. SŠKD - ASCS TIMAVA MEDJA VAS ŠTIVAN prireja »Dan slovenske kulture« v četrtek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Kmečkega turizma pri Paolotu Pernarcichu v Medjiva-si. Gost večera bo pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o svojem zadnjem romanu Bela dama devin-ska. Vabljeni. PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v petek, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00, v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00, v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Re-pentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30, v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (ul. San Giovanni, 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras id Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša So-sič Fabjan. 1L Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. KOM BI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Te. št.: 040228390. PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna po- močnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. Prispevki V spomin na Severinota Slapnika darujejo Marija, Vittorio in Marta z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. Namesto cvetja na grob Severinota Slapnika daruje družina Calzi (Repen 43) 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na svakinjo Anico Ban darujeta Mara in Angel 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel, 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk in 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Marto in Anico Ban daruje Albina Verša 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Mo-dic daruje družina 500,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo Antonijo in moža Mirka daruje Roži Renar 50,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. V spomin na sestrično Anico Malalan vd. Vaclik darujeta Dragica in Milko z družino 30,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob sosede Anice Malalan vd. Vaclik daruje družina Bencina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opči-nah. Namesto cvetja na grob prijatelja Se-verinota Slapnik darujeta Franko in Armanda 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prof. Marto Furlan darujeta Marica in Uči Dolenc 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Anice Vaclik darujeta Stojan in Sonja 20,00 evrov za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Anice Vaclik darujeta Marinka in Sergio 20,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Anico Malalan daruje Gina 30,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. Loterija 3. februarja 2011 Bari 46 5 9 38 50 Cagliari 12 61 85 75 55 Firence 78 5 20 28 75 Genova 35 44 32 41 81 Milan 46 50 78 27 41 Neapelj 78 69 55 27 70 Palermo 43 78 66 51 12 Rim 45 62 43 70 81 Turin 17 5 56 83 57 Benetke 49 60 26 52 90 Nazionale 32 37 42 81 8 Super Enalotto Št. 15 20 25 37 45 49 63 jolly 73 Nagradni sklad 3.141.883,41 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 12.811.295,91 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 47.128,26 € 1.237 dobitnikov s 4 točkami 380,98 € 47.350 dobitnikov s 3 točkami 19,90 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 38.098,00 € 215 dobitnikov s 3 točkami 1.990,00 € 3.731 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.878 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.180 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 12 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / naš intervju - Pred nocojšnjim koncertom v tržaškem Kulturnem domu Laibach: cenzura je tudi danes prisotna na glasbeni sceni Pogovor s članom skupine Ivanom Novakom - V Trstu v sklopu turneje Laibach Revisited Skupina Laibach na Jalti... V prostorih Slovenskega stalnega gledališča je že vse nared za današnji večer. V veliki dvorani bo namreč ob 21. uri nastopila najbolj prepoznavna slovenska glasbena skupina Laibach, ki bo v sklopu evropske turneje predstavila tržaški publiki njen zadnji glasbeni projekt Laibach Revisited. Drevišnji koncert je sad sodelovanja Slovenskega stalnega gledališča in Zadruge Bonawentura pri skupnem projektu Dve gledališči v sozvočju. Projekt bo v naslednjih mesecih zaobjemal serijo glasbenih dogodkov. O današnjem nastopu in skupini Laibach smo se pogovorili z enim izmed ustanoviteljev slovenskega benda Ivanom Novakom. Letos praznujete trideseto obletnico delovanja ...res zavidljiva številka. Je vaša kreativnost in volja do igranja še vedno na višku, kot pred leti? Od kod novi izzivi? Trideset let seveda ni nič proti večnosti, kamor smo namenjeni in od koder prihajajo tudi glavni izzivi. Ali smo še na višku? Ne spomnimo se, da bi tam že bili ... V tako dolgi glasbeni karieri ste morali preko neštetih ovir. Kako se danes vključujete v slovenski družbeni in glasbeni kontekst, ki je precej različen od tistega iz osemdesetih let? Različen je samo na površini, pod to plastjo novodobnega make-upa pa gre za iste banalnosti in razmerja kot nekaj desetletij nazaj. Ampak mi se s diegogomez tem ne obremenjujemo pretirano. Naša stališča, vsebina in strategije so enaki kot na začetku, le formo prilagajamo. S svojo posebno mešanico težkega rocka in elektronike ste vplivali na marsikatero glasbeno skupino, naj omenimo le nemške Rammsteine. Zakaj ste se daljnega leta 1980 odločili za tako imenovano industrialno glasbo? Začeli smo pač v Trbovljah, ki je bilo takrat izrazito industrijsko mesto in industrijski zvoki so nas obkrožali. Temu primerno se je izoblikoval tudi naš glasbeni izraz. Lahko bi se reklo, da smo posnemali zvoke narave in družbe. In seveda tudi politike. Če za trenutek pogledate v preteklost: kaj bi spremenili na svoji glasbeni poti in kaj bi gotovo ponovili? Preteklost ves čas spreminjamo, saj nas čas konstantno prehiteva. Preteklost je konec koncev včerajšnja prihodnost in potemtakem danes v bistvu živimo le jutrišnjo preteklost. Vsaka minuta naše prihodnosti je zato tudi že spomin na preteklost. Torej se ponavljamo, če to želimo ali ne. V sklopu jubileja ste v zadnjih mesecih koncertirali v dobrem delu Evrope. Kakšen je bil odziv publike in kdo pravzaprav sestavlja vašo publiko? Izpeljali smo prvi del turneje Revisited in to je bilo 16 koncertov, začeli pa smo v Zadru (kjer smo sicer predstavili našo verzijo Bachove Umetnosti ...in med nastopom fuge), nadaljevali na Reki in v Zagrebu ter preko Londona in Glasgowa turnejo končali v Berlinu. Odzivi so bili dobri (takšne smatramo tudi tiste, ki nam mogoče niso naklonjeni, pa se vseeno odzivajo), publika pa je izjemno raznolika, kar nas res veseli, saj nas ozko usmerjena percepcija utesnjuje. Drugi in tretji del turneje nas čakata marca in maja, ko spet nastopimo v Londonu, tokrat v legendarni dvorani Roundhouse. Laibach Revisited je naslov vašega zadnjega glasbenega projekta. Za kaj gre? Gre za rekonstrukcijo in reinter-pretacijo nekaterih naših industrijskih skladb iz začetka delovanja skupine, torej iz prve polovice 80. let. To so Država, Brat moj, Mi kujemo bodočnost, Krvava gruda-plodna zemlja, Ti, ki izzivaš, in ostale. Te interpretacije so kreativne in v bistvu gre za popolnoma nove izvedbe teh skladb in za njihovo temeljito prevetritev. Preverjamo, ali nam skladbe iz nekega drugega časa še lahko kaj ponudijo in nas vznemirijo, ali pa jih bomo prepustili pozabi. Na prvem delu turneje so se precej dobro obnesle. Laibachi sledite današnji glasbeni sceni? S kom bi znotraj slovenskih meja radi nastopali? Kaj pa na svetovni ravni? V tem smislu smo zelo odpri in običajno sprejmemo kakršnokoli zdravo ponudbo, če nam le čas dopušča in če je konstelacija primerna. Smo pa v preteklosti recimo zavrnili tako Rammstein kot U2. Ti zadnji so nas v začetku 90. vabili, da bi kot njihovi gostje nastopili na nekaterih koncertih evropske turneje. To se nam je takrat zdelo neprimerno in kot se je izkazalo pozneje, ko so namesto nas ponudbo sprejeli Einsturzende Neubauten, so bili naši pomisleki upravičeni. Einsturzende Neubauten je publika irske skupine agresivno izžvižgala in dobesedno pregnala s stadionskega odra. V 80. letih je tudi vas udarila roka cenzure. Ali menite, da je danes še prisotna na glasbeni sceni? Seveda ne v isti obliki kot v 80., ampak na bistveno bolj zvit način, in sicer kot okus množice, ki neusmiljeno diktira, regulira in »cenzurira« trg. Tu gre za izjemno trd in grenak oreh, ki ga je praktično nemogoče streti. Kdo bo na koncu zmagovalec, kapitalizem ali Laibach? No, to pa je zanimivo vprašanje ... V vsakem primeru bo sicer zmagal Laibach, za kaj več pa bo treba vprašati »šlogarico« ... R.D. Umrla Maria Schneider V starosti 58 let je po dolgi bolezni umrla francoska igralka Maria Schneider, ki je ob Marlonu Bran-du zaslovela v filmu Zadnji tango v Parizu (1972) režiserja Bernarda Bertoluccija.Schneiderjeva je bila stara 19 let, ko je v Bertoluccijevem filmu zaigrala mlado francosko dekle. Film je bil zaradi nazornih prizorov spolnosti prepovedan v več državah, hkrati pa je prejel dve nominaciji za oskarja. Za režijo je bil nominiran Bertolucci, za glavno moško vlogo pa Brando. Schnei-derjeva je zaigrala v več kot 50 filmih. (STA) Novosti novomeške založbe Goga Novomeška založba Goga je včeraj v Ljubljani predstavila novo knjižno bero. Ta vsebuje pesniško zbirko Andreja Medveda Vrtovi prispodob, žalobni lokvanji užitkov, slikanico Maje Smole Bordevič Gomazinci in štiri prozna dela Petra Rezmana, Zdenka Kodriča, Nine Kokelj ter dvojice Matjaža Pikala in Davida Šalamuna. Predstavili so tudi zgoščenki. Vrtovi prispodob, žalobni lokvanji užitkov je 29. pesniška zbirka Andreja Medveda. Urednica Slavica Šavli se strinja s piscem spremne besede Denisom Ponižem, ki je zapisal, da Medvedova poezija prinaša pot do absolutne svobode. Gomazinci so delo Maje Smole Bordevič, ki je svet domišljije prenesla v otroške pesmice, ki jim je dodala še svoje ilustracije. Rezmanova knjiga Nujni deleži ozimnice prinaša štiri kratke zgodbe, ki jih je, kot je zapisala Barica Smole v spremni besedi, glede na dolžino, slikovitost opisov in podrobnosti mogoče opredeliti kot novele. Kodričev roman zavestno stavi na groteskne prijeme in zato svet politike in začinjanja predvolilnih golažev kaže v karseda neposredni luči in s pomočjo do karikature popačenih stranskih učinkov, je v spremi besedi zapisal Urban Vovk. Nina Kokelj se v poetičnem romanu Slamnata dežela za razliko od prejšnjih del posveča bratski ljubezni. Knjiga po avtoričinih besedah ponuja izčiščeno pisanje, saj se je trudila, da ne bila nobena beseda odveč ter da bi bila vsaka zračna in eterična. Dvojna parodija je skupno delo Matjaža Pikala in Davida Šalamuna. V knjigi v obliki pisem razpravljata o bolezni in ljubezni do nogometa in hoje pa tudi do drugih področjih, kot je literatura. Pisma sta sprva objavljala v časniku Večer, je povedal Pikalo. Na novinarski konferenci so predstavili še zgoščenki Bivališče brez časa Vlada Batiste in Jazzon VII.(STA) celovec - Najvišje priznanje med Slovenci na Koroškem podeljujeta NSKS in KKZ Tischlerjeva nagrada za Hanzija Gabrijela Priznanje je prejel za dolgoletna prizadevanja za slovensko kulturno življenje na Koroškem, predvsem na področju tamburaštva Hanzi Gabriel je v sredo zvečer v Celovcu "za dolgoletna prizadevanja za slovensko kulturno življenje na Koroškem, predvsem na področju tambura-štva," prejel Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Za Gabriela je nagrada predvsem priznanje vsem tamburašem med koroškimi Slovenci. Hanzi Gabriel se je rodil v Šentjanžu v Rožu na avstrijskem Koroškem in tam preživel svojo mladost ter se že tedaj vključil v domačo tamburaško skupino. Več let je bil izredno prizadeven tajnik Krščanske kulturne zveze (KKZ), ob tem pa je na celovškem glasbenem kon-servatoriju študiral glasbo in študij kasneje nadaljeval na Dunaju. Tam se je zaposlil v Theater an der Wien in kasneje v Volksoper, vseskozi pa je ostal tesno povezan s kulturnim življenjem Slovencev na avstrijskem Koroškem. Gabriel je pobudnik ustanovitve in mentor več tamburaških skupin, ki so tako nadaljevale medtem že več ko 100-let-no tradicijo tamburaštva med koroškimi Slovenci. Skupaj z Vlasto Lokar La-vrenčič je leta 2005 izdal obsežno knjigo Na sledeh tamburaštva na Koroškem. Poleg tega je Gabriel na Dunaju ustanovil tamburaško skupino Fermata, ki združuje predvsem v avstrijski prestolnici živeče Slovence, mentor in pobudnik igranja na tamburice pa je bil tudi med Hrvati na avstrijskem Gradiščan-skem. Častni predsednik KKZ Janko Zer-zer je v nagovoru ob podelitvi Tischler-jeve nagrade poudaril, da je Hanzi Gabriel prejel že več odlikovanj, med njimi priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Tischler-jevo nagrado pa prejme, "ker višjega odlikovanja nimamo in mu hočemo s tem pokazati, kako cenimo njegov doprinos k naši kulturni beri". Nagrajenec je v svojem zahvalnem govoru skromno menil, da za njegovo delo ne bi bila potrebna nagrada. Kljub temu jo je rad sprejel, ker jo ima za počastitev tamburaške družine na avstrijskem Koroškem in na Dunaju. "Najžlahtnejša nagrada zame pa bi bila, če bi se tam-buraštvo na Koroškem še zelo, zelo dolgo ohranilo," je še menil Gabriel v Celovcu pred številnimi častnimi gosti, med katerimi sta bila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in Od leve predsednik NSKS Valentin Inzko, nagrajenec Hanzi Gabriel in predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert-Wakounig predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Tischlerjeve nagrada je poimenovana po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije v Celovcu Jošku Tischlerju. Med prejemniki so bili med drugim zgodovinar Bogo Grafenauer, pesnica Milka Hartman, slikar in grafik Valentin Oman, predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, leta 2010 pa jo je prejela mezzosopranistka svetovnega slovesa Bernarda Fink-Inzko. Tischlerjevo nagrado podeljujeta NSKS in KKZ. (STA) / TRST Petek, 4. februarja 2011 13 1 egipt - Podpredsednik Sulejman ponovil, da Mubarak ne bo predčasno odstopil Na obzorju še nobene rešitve Predstavniki ZN zapuščajo državo Na trgu Tahrir v Kairu se nadaljujejo spopadi - Opozicija za danes napovedala nove množične proteste KAIRO - V Kairu so se včeraj nadaljevali protesti proti režimu, ki so jih drugi dan zapored nasilno motili podporniki režima Hosnija Mubaraka. Oblasti so protestnike skušale pomiriti, kar pa jim verjetno ni uspelo. Premier Ahmed Ša-fik se je sicer opravičil za nasilje, a je podpredsednik Omar Sulejman nato ponovil, da Mubarak ne bo predčasno odstopil. Z osrednjega kairskega trga Tahrir so včeraj znova poročali o nevarnem zaostrovanju spopadov med protivladnimi protestniki in podporniki predsednika Hosnija Mubaraka, pri katerih naj bi šlo za policiste v civilu in druge plačance. Ti spopadi so od srede, ko so izbruhnili, po zadnjih podatkih terjali osem mrtvih in več kot 100 ranjenih. Med drugim naj bi bil do smrti pretepen nek tujec. Potem ko je v sredo bolj ali manj molče opazovala krvavo nasilje, se je vojska na trgu Tahrir včeraj odločila posredovati, a le omejeno. Med privrženci opozicijskega in provladnega tabora naj bi tako oboroženi vojaki in tanki skušali vzpostaviti tamponsko območje. Protivladni protesti so potekali tudi na polotoku Sinaj. V minuli noči so poleg tega v več mestih na Sinaju izbruhnili spopadi med privrženci in nasprotniki predsednika, o morebitnih žrtvah pa niso poročali. Iz Kaira pa so včeraj znova poročali o napadih in ustrahovanju tujih novinarjev s strani Mubarakovih podpornikov. Ob tem naj bi vojska zbirala tuje novinarje, morda zato, da bi jih lažje zaščitili. Več novinarjev naj bi znova pristalo v priporu, poročali pa so tudi o napadih na aktiviste za človekove pravice, predstavnika Amnesty International in predstavnika Human Rights Watch pa naj bi aretirali. V svetu so ustrahovanje novinarjev najostreje obsodili. V egiptovski prestolnici se je znova razdivjalo plenjenje, poročali so tudi o požarih. Požar se je med drugim razdivjal v večji veleblagovnici v nekem kairskem predmestju Šejk Zajed, od koder so plenilci odnašali, kar so lahko. Premier Ahmed Šafik, ki mu je Mubarak nedavno poveril vodenje vlade, se je včeraj očitno v poskusu umiritve razmer kot prvi predstavnik oblasti na egiptovski televiziji opravičil za nasilje, ki je v zadnjih 24 urah pretreslo Kairo, ter zatrdil, da bodo preiskali ozadje in kaznovali odgovorne. Napovedal je tudi uvedbo preiskave proti bivšemu notranjemu ministru Habibu al Adliju, ker ob nasilnih protestih na ulicah ni bilo policije. Velika večina policistov je namreč z egiptovskih ulic izginila v petek ponoči, potem ko je skušala dva dni z ostrim nasiljem zatreti proteste. Šafik je govoril tudi z več mladimi prodemokratičnimi aktivisti in izrazil pripravljenost, da osebno odide na trgu Tahrir in spregovori s protestniki. Njegov predlog so aktivisti zavrnili, saj pogovore pogojujejo s takojšnjim odstopom Mubaraka. Nasprotnike režima je skušal pomiriti tudi podpredsednik Omar Sulej-man, ki je pozval varnostne organe, da izpustijo vse mlade protivladne protestnike, ki niso sodelovali v zločinskih dejavnostih. Koliko ljudi je bilo aretiranih v desetih dneh protivladnih protestov, sicer ni znano, že minuli teden pa naj bi jih pridržali okoli tisoč. Je pa Sulejman, ki je včeraj sporočil, da bodo predsedniške volitve avgusta ali septembra in da na njih ne Mubarak ne njegov sin Gamal ne bosta kandidirala, verjetno tudi znova razjezil protestnike. Ponovil je namreč, da Mubarak ne bo predčasno odstopil, pozive k temu pa označil za pozive h kaosu. Dejal je tudi, da naj bi bilo nasilje med nasprotniki Mu-baraka in njegovimi podporniki, ki je izbruhnilo v sredo, rezultat »zarote«, ki so jo zakuhali ljudje v Egiptu ali v tujini. Opozicija je medtem še naprej zavračala vsake pogovore s predstavniki režima, dokler Mubarak ne odstopi. Opozicija tako očitno še vedno namerava izvesti za danes napovedane množične de- Spopadi na trgu Tahrir v Kairu ansa monstracije, poimenovane »petek odhoda«. Mubaraku so namreč do danes dali čas, da sestopi z oblasti. Svet je znova obsojal nasilje med protesti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je tako pozvala egiptovske oblasti, naj odgovorne za nasilje na ulicah Kaira privedejo pred roko pravice. Voditelji Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije in Španije pa so Mubaraka v skupni izjavi pozvali k takojšnji politični tranziciji v Egiptu. ZDA, ki so prav tako znova obsodile nasilje, so hkrati znova zahtevale spremembe v Egiptu. Ameriški predsednik Barack Obama, ki je včeraj molil za konec nasilja v Egiptu, naj bi bil zelo zaskrbljen, da predsednik Mubarak morda ne bo začel procesa urejene tranzicije tako hitro, kot bi moral. Ruski predsednik Dmitrij Medved-jev je medtem Mubaraku po telefonu zaželel mirne rešitve krize. Več držav, pa tudi Združeni narodi, so včeraj umikali svoje državljane iz Egipta, danes pa bo to storila tudi Slovenija. Po včerajšnjem srečanju predstavnikov turističnih agencij Kompas in Palma ter zunanjega ministrstva so sporočili, da se bodo slovenski turisti v letoviščih Šarm el Šejk in Hurgada ob Rdečem morju v domovino predčasno vrnili v petek popoldne. Po 143 turistov, ki bi se sicer morali vrniti v soboto, bodo poslali posebno letalo. (STA) Ugrabili in izpustili dvojico Tržačanov KAIRO - Sredi nemirov v Kairu je neljuba dogodivščina doletela tri italijanske državljane. 35-letna Francesca Mininel in njen 27-letni partner Stefano Lazzaro, ki sta kot učitelja zaposlena v italijanski šoli v Kairu, imata baje stalno bivališče v Trstu. Z njima je bil tudi 29-letni Giuseppe Acconcia, po rodu iz Salerna. Skupina civilistov, oboroženih z noži in mačetami, naj bi trojico ugrabila in jo izročila egiptovski vojski. Lazzaro je za deželno televizijo RAI povedal, da so bili med ugrabljenimi tudi avstralski diplomati. »Po pregledu osebnih dokumentov so avstralski diplomati dejali vojakom, da brez nas ne bodo odšli. Dokumente smo dobili nazaj, nakar smo lahko odšli,« je dejal Lazzaro, ki je nato iz hotela obvestil italijanske diplomate. jemen - Na včerajšnjem »dnevu jeze« Tisoči na protestih zahtevalo odstop predsednika Saleha Protestniki v Sani ansa SANA - V jemenski prestolnici Sana se je včeraj zbralo več deset tisoč pro-testnikov, ki zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha. "Dan jeze", kot so poimenovali protest proti osovraženemu predsedniku, je potekal pred univerzo v Sani. Organizatorji so sicer želeli zborovanje pripraviti na trgu Al Tahrir v središču mesta, vendar so ga že v sredo zvečer zasedli Salehovi privrženci, med katerimi so nekateri tudi oboroženi. Od zgodnjega jutra so po mestu krožili avtomobili, iz katerih so preko megafonov najavljali spremembo lokacije in vladajočo stranko obtoževali, da je okupirala trg Al Tahrir. Pred univerzo se je nato dopoldne zgrnilo več kot 20.000 protestnikov, na trgu Al Tahrir približno dva kilometra stran pa se je zbralo podobno število podpornikov predsednika, ki so nosili napise "Mi smo z Alijem Abdulahom Salehom. Mi smo z Jemnom" in "Opozicija hoče uničiti Jemen". Največji shod od sredine januarja, ko so izbruhnili protesti proti predsedniku, so nagovorili številni opozicijski vo- ditelji in vsi so ponavljali isto sporočilo: Nadaljevali bomo miren boj, dokler ne pade ta nepravičen režim. Oba protesta sta se končala mirno in brez incidentov. Proti trgu Al Tahrir se je iz predmestja Bab al Jemen sicer podalo okoli 20.000 privržencev opozicije, vendar so se vsi protestniki do zgodnjega popoldneva mirno razšli. Saleh je ob pozivih k odstopu v sredo napovedal, da ne bo še enkrat kandidiral in da bo zamrznil načrte za spremembe ustave, ki bi mu omogočile, da bi ostal predsednik do smrti. Dejal je tudi, da nasprotuje dednemu nasledstvu, s čimer je odgovoril na ugibanja, da za svojega naslednika pripravlja najstarejšega sina Ah-meda Saleha, ki je poveljnik elitne enote jemenske vojske. Saleh je v želji, da bi preprečil ponovitev scenarija iz Tunizije in Egipta, tudi napovedal, da bo preložil sporne volitve, predvidene za april. Opozicija s temi ukrepi ni bila zadovoljna, zato je napovedala, da se bodo protesti nadaljevali. (STA) haiti - Predsedniške volitve V drugi krog volitev Manigatova in Martelly PORT-AU-PRINCE - Na predsedniških volitvah na Haitiju 28. novembra lani sta največ glasov dobila nekdanja prva dama Mir-lande Manigat in priljubljeni pevec Michel Martelly, je razvidno iz uradnih izidov, ki jih je včeraj objavila volilna komisija. Manigato-va in Martelly se bosta pomerila v drugem krogu volitev 20. marca. Množica, ki se je zbrala pred zgradbo volilne komisije in v njeni bližini, je izide bučno pozdravila. Prebivalci Haitija so razglasitev izidov nestrpno pričakovali. Številni so zaradi nje prej odšli z dela, banke pa so svoja vrata zaprle prej kot ponavadi. Razglasitev volilnih izidov je bila sicer sprva napovedana za sredo, a so jo preložili za en dan. V prestolnici Port-au-Prince so se bali vnovičnega izbruha demonstracij, kakršen se je zgodil po objavi prvih rezultatov volitev. Po teh je bil na prvih treh mestih poleg Manigato-ve in Martellyja še zaveznik sedanjega predsednika Reneja Prevala Jude Celestin. Opozicija je vlado in Celestina obtožila volilnih prevar in zahtevala razveljavitev volitev. Organizacija ameriških držav (OAS) je nedavno priporočila, naj Celestina črta- jo s seznama in naj se v drugi krog uvrstita Manigatova in Martelly in v nasprotnem primeru zagrozila z ukinitvijo finančne podpore državi. Prevalova stranka Inite je prejšnji teden pristala k umiku svojega kandidata, vendar pa Celestin sam od kandidature ni odstopil. Prevalov petletni mandat se bo po ustavi iztekel v ponedeljek, vendar pa bo lahko v skladu z naknadno sprejetim zakonom ostal na položaju še največ tri mesece, med drugim tudi zato, ker je tudi leta 2006 prisegel kasneje, kot je bilo predvideno. V primeru, da bo Preval odstopil, bo v skladu z ustavo položaj začasno prevzel najvišji član haitij-skega vrhovnega sodišča. Razmere na Haitiju, ki si še ni opomogel od katastrofalnega potresa januarja lani, dodatno zapleta nedavna vrnitev nekdanjega diktatorja Jeana-Claudea Duvaliera, vrniti pa se želi tudi pregnani nekdanji predsednik Jean-Bertrand Aristide. Prvi krog predsedniških in parlamentarnih volitev je bil sporen tudi zaradi tega, ker na njih ni smela sodelovati Aristidova levičarska stranka Fan-mi Lavalas. (STA) V Nepalu po sedmih mesecih le izvolili premiera KATMANDU - Nepalski poslanci so včeraj levičarskega politika Jhalanatha Kha-nala izvolili za novega premiera in tako po sedmih mesecih vendarle končali politično krizo, zaradi katere je bila ta revna himalajska država od junija lani brez vlade. 60-letni Khanal, predsednik Združene marksistično-leninistične stranke (UML), je bil izvoljen, potem ko si je zagotovil podporo maoistov, nekdanjih upornikov, ki so sedaj najmočnejša sila v 601-članskem parlamentu. Pred tem so poslanci že 16-krat neuspešno poskušali izvolili predsednika vlade. Na Danskem obsojen napadalec na karikaturista ARHUS - Dansko sodišče je včeraj 29-letnega Somalijca, ki je 1. januarja lani s sekiro in nožem vdrl na dom karikaturista Kurta Westergaarda, spoznalo za krivega poskusa izvedbe terorističnega dejanja in poskusa umora. Westergaard je eden izmed avtorjev leta 2005 objavljenih karikatur preroka Mohameda. Sodišče v mestu Aarhus v osrednjem delu države je pojasnilo, da Somalijec Mohamed Geele ni le skušal ubiti Westergaarda, temveč je bilo njegovo dejanje enako terorističnemu, saj je z njim želel med prebivalstvom sprožiti strah in destabilizirati družbo. Sodbo mu bo sodišče v izreklo danes, tvega pa dosmrtno ječo. Umrla je francoska igralka Maria Schneider PARIZ - V starosti 58 let je po dolgi bolezni umrla francoska igralka Maria Schneider, ki je ob Marlonu Brandu zaslovela v filmu Zadnji tango v Parizu (1972) režiserja Bernarda Bertoluccija. Schneiderjeva je bila stara 19 let, ko je v Bertoluccijevem filmu zaigrala mlado francosko dekle. Film je bil zaradi nazornih prizorov spolnosti prepovedan v več državah, hkrati pa je prejel dve nominaciji za oskarja. Za režijo je bil nominiran Bertolucci, za glavno moško vlogo pa Brando. Schneiderjeva je zaigrala v več kot 50 filmih, med drugim tudi v Poklic: Reporter (1975) ob Jacku Nicholsonu. Film je režiral Michelangelo Antonioni. (STA) 1 4 Četrtek, 3. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Z novim deželnim zakonom štirje rajoni namesto desetih Ali bodo leta 2012 slovenski rajoni izginili? Fabio Gentile:»Naša občina ima posebno sestavo, potrebujemo jih vsaj pet« Nov zakon, ki ga je deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine odobril v sredo, ogroža »slovenske« rajone v Gorici. Norma namreč omogoča občinam dežele FJK, da ohranijo rajonske svete, obenem pa predvideva znižanje njihovega števila. V Gorici bi od sedanjih desetih krajevnih svetov po novem ohranili le štiri, kar pomeni, da bodo rajonski sveti za Štandrež, Podgoro ter Pevmo, Štmaver in Oslavje, ki so navadno imeli slovenskega predsednika in večinoma slovenske svetnike, združeni z drugimi predeli občine, v katerih je prebivalstvo pretežno italijansko oz. furlansko. Novosti bodo stopile v veljavo po prihodnjih upravnih volitvah, torej leta 2012, o ohranitvi oz. ukinitvi rajonov pa bo sklepal goriški občinski svet, ki bo tudi odločil, kako bodo sestavljeni. V Gorici jih vsekakor ne bomo mogli imeti več kot štiri, saj zakon predvideva, da lahko ohranijo občine do 50.000 prebivalcev - naša jih ima približno 35.800 - le en rajon na 10.000 prebivalcev. Ob tem se bo znižalo število svetnikov; danes jih je v vsakem rajonu 16, po novem pa jih bo le 10. Za predsednike in svetnike je ne nazadnje predvideno znižanje sejnin. »Z odločitvijo deželnega sveta sploh nisem zadovoljen. Seveda soglašam s potrebo po znižanju števila rajonskih svetov, vendar menim, da bi jih v Gorici morali ohraniti vsaj pet. Naše mesto je namreč spričo prisotnosti slovenske in furlanske manjšine posebno,« je povedal goriški podžupan in pristojni odbornik Fabio Gentile ter nadaljeval: »Deželni svet je očitno prezrl goriške značilnosti, isto pa je storil tudi deželni svetnik Igor Ga-brovec. Slovenski rajoni bodo namreč s tem zakonom v bistvu izginili, saj bodo "pomešani" z ostalimi.« Gentile je poudaril, da odločitev ne namerava sprejemati sam. »Sklical bom predstavnike rajonskih svetov, predstavnike občinskega sveta in tudi predstavnike vseh političnih strank. Skupaj bomo iskali najboljšo rešitev,« je poudaril podžupan. Zakon pisan na kožo Trstu »Dogovor je pisan na koži tržaški stvarnosti, oz. zahtevam tržaških svetnikov desne sredine, je povedal goriški občinski svetnik in pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch in nadaljeval: »Deželna večina je ugodila njihovim zahtevam in ponovno popolnoma prezrla goriško stvarnost, kar gorica - IRIS Delavci so v nevarnosti Po pritožbi družbe Amga Sindikat CISL iz Gorice je izrazil zaskrbljenost nad potekom prodaje energetskega sektorja družbe za javne storitve IRIS, ki ga bo odkupila naveza med družbama Eni in Acegas Aps. Sindikalni predstavniki so zaskrbljeni predvsem nad dejstvom, da je videmska družba Amga, ki je bila med delničarji podjetja IRIS, pred časom vložila priziv deželno upravno sodišče, ker ni soglašala z dodelitvijo energetskega sektorja tržaški navezi. »Ta priziv, ki je bil vložen le nekaj mesecev pred dodelitvijo upravljanja plinske mreže, do katere bo prišlo z javnim postopkom, bi lahko privedel do izločitve energetskega sektorja družbe IRIS z goriškega teritorija. Delavci podjetja bi se tako znašli brez referenčne družbe ali pa pod družbo, ki bi se ne držala dosedanjih dogovorov za ohranitev delovnih mest,« pravijo predstavniki CISL, ki zahtevajo, da Amga naredi korak nazaj. Rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje med umestitvenim zasedanjem bumbaca potrjuje nesposobnost goriškega deželnega svetnika, ali pa njegovo prepričanost v rez goriških rajonov. Seveda se strinjamo z nižanjem stroškov politike, goriški rajoni pa so vsi skupaj stali le nekaj deset tisoč evrov, saj večina njihovih dejanskih stroškov bo tako ali drugače bremenila občinsko upravo. Kdor si je zamislil krčenje goriških rajonov na štiri, očitno ne pozna dejanskega stanja.« O zmanjšanju števila rajonov, pravi Waltritsch, se v Gorici že več let govori, odločati pa bi moral mestni svet. »V naši stvarnosti so rajoni najbolj neposreden stik institucij z občani, to pa velja predvsem v tistih, kjer rajonski svet sovpada z nekdanjo vaško stvarnostjo. Mednje spada Loč-nik, ki bi v tem primeru lahko zahteval celo odcepitev od Gorice, in seveda vsi trije pretežno slovenski rajoni. Kaj bomo z njimi? Naj ostanejo trije slovenski rajoni in četrti, mega-mestni rajon? Kaj takega se seveda ne bo nikoli zgodilo, ni pa niti pojmljivo, da bi se mesto razdelilo na štiri. Zdrava pamet bi morala vsem upraviteljem veleti poglobljen razmislek o tej odločitvi, ki je bila spričo bližajočih se tržaških upravnih volitev sprejeta brez poglobitve in soočanja. Upam, da se za tem predlogom ne skriva želja goriške in deželne desnice po krčenju slovenskih pravic. Ne smemo pozabiti, da so prav upra- vne meje rajonov Štandrež, Podgora in Pevma-Oslavje-Štmaver ločnice za vidno in popolno izvajanje zaščitnega zakona. In tudi ta skrb me je obdajala, ko sem na zadnjem občinskem svetu postavil županu svetniško vprašanje, če misli ob bližajoči se desetletnici zaščitnega zakona posvetiti večjo pozornost uvedbi zaščitnih norm na ozemlju občine Gorica. Mar ne bi vključitev treh slovenskih mestnih predelov v širše rajone lahko povečala ozemlje izvajanja zaščite?« se sprašuje Waltritsch. Znižana raven zaščite »Zakon za ohranitev rajonskih svetov je napol, če ne celo tričetrt prazen kozarec. Kar še najbolj preseneča je površno obravnavanje pomembne problematike, ki temelji zgolj na rezanju finančnih sredstev v luči skromnih prihrankov,« je povedal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in nadaljeval: »Rajonski sveti ne predstavljajo velikega stroška za javne uprave. To je bilo že večkrat pokazano in dokazano. Po drugi strani pa se ne upošteva njihove vloge v sklopu javne uprave, ki nudi občanom bližino in neposredno možnost izražanja njihovih potreb. Poleg tega predstavljajo rajonski sveti pravo šolo pri ustvarjanju ka-pilarne in občutljive uprave teritorija ter skupnih dobrin. Zmanjšati ali povsem gradež - Povezava med cesto št. 352 in cesto št. 19 Z novim mostom več varnosti in manj prometnih težav Večja varnost za avtomobiliste, manj prometnih težav in lažji dostop reševalnih vozil. To so prednosti, ki jih bo zagotovil nov premični most v kraju Boscat pri Gradežu, v katerega namerava goriška pokrajina vložiti 1.680.000 evrov. O potrebi po izgradnji mostu čez kanal Zemole, ki bi povezovala pokrajinsko cesto št. 19 med Tržičem in Gradežem ter državno cesto 352, ki z »otoka sonca« pelje v Oglej, je govor že več desetletij, včeraj pa sta predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in njegov odbornik Maurizio Di Matteo napovedala, da bodo dela stekla v letu 2012. »Most bo omogočil izboljšanje prometa okrog Gradeža, ob tem pa bo služil tudi krajevnim ekonomskim operaterjem. O njegovem pomenu ni bilo nikoli dvoma, problem pa je bilo pomanjkanje sredstev. Dežela FJK je že pred leti dodelila 1.050.000 evrov za njegovo izgradnjo, kar pa ni zadoščalo. Zato nam je priskočila na pomoč goriška Trgovinska zbornica, ki nam bo zagotovila posojilo, s katerim bomo lahko projekt izpeljali,« je povedal Di Matteo in podčrtal, da je pokrajina že veliko vložila v območje Gradeža, ki je z Lignanom najpomembnejši turistični pol v deželi. »Most čez kanal Zemole bo neke vrste obvoznica: kdor prihaja iz Tržiča in je namenjen v Oglej, ne bo več primoran peljati mimo Gradeža. Zahvaljujemo se predsedniku Trgovinske zbornice Emiliu Sgarlati, ki nam je ponudil brezobrestno posojilo iz Goriškega sklada,« je povedal Gherg-hetta. Preliminarni projekt premičnega mostu predvideva, da bo le-ta dolg 64 metrov, širok pa 10,80 metra. V projekt je vključena obnova občin- ske ceste, ki povezuje pokrajinsko cesto št. 22 s pokrajinsko cesto št. 19. Ker bo morala občina Gradež pred začetkom del sprejeti manjšo varianto regulacijskega načrta, bo gradnja predvidoma startala leta 2012. Predvidena je tudi razlastitev nekaterih zemljišč. »Ob tem lahko napovem, da bomo v letošnji proračun vključili tudi sredstva za nadaljevanje kolesarske steze, ki sega danes samo do kraja Ca-neo,« je poudaril Gherghetta. Arhitektka goriške pokrajine Lara Carlot je povedala, da bo dežela dodelila pokrajini 1.500.000 evrov, dodatnih 400.000 evrov pa bo za nadaljevanje kolesarske steze vložila pokrajina. Zadovoljstvo nad tem sta izrazila tako predsednik turistične ustanove GIT Marino De Grassi kot pokrajinska svetnica iz Gradeža Angela Giorgione. (Ale) odvzeti raznim skupnostim to pomembno orodje, je dejansko obubožanje zavesti za javno upravljanje. Zaradi tega je precej težko razumeti finančne reze predsedniškim honorarjem in sejninam ter dvigovanje kriterijev za ohranitev rajona. Tako početje je naravnost nehvaležno do vseh tistih, ki se dobesedno razdajajo v prid boljše življenjske kvalitete v določenem delu občinskega teritorija.« Hud spodrsljaj, opozarja Čavdek, pa predstavlja predvsem spregledanje prisotnosti slovenske narodne skupnosti. »Le-ta je v Gorici posebno navezana na rajonske svete, še posebno v treh okrožjih Pevma-Oslavje-Štmaver, Podgora in Štan-drež. Zakon 38/01 prepoveduje zmanjšanje ravni zaščite. Na žalost pa je prav znižanje števila rajonov, od deset na štiri, kot to predvideva deželni zakon, v nasprotju s tem določilom. To bo Slovence hudo oškodovalo, saj je bila udeležba v rajonskih svetih eno primarnih sredstev za soudeležbo pri upravljanju lastnega teritorija. Vse to je tudi izpostavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, kar pa žal ni prepričalo desno-sredinsko večino, ki je raje gledala na notranja ravnotežja. Prav na tej točki, ki zadeva zaščito Slovencev oz. izvajanje zakona 38/01, smo si pričakovali veliko več poguma s strani deželnega sveta,« je zaključil Čavdek. (Ale) gorica - SDAG Nadzor tovora s kamerami in SMS-sporočili Predstavniki evropske komisije so v prejšnjih dneh obiskali tovorno postajališče družbe SDAG, ki sodeluje pri evropskem projektu Euri-dice, v okviru katerega razvijajo računalniški program za nadzorovanje prevozov blaga. Navadno evropska komisija preverja uresničevanje projektov enkrat letno v Bruslju, ker je prototip družbe SDAG posebno ino-vativen, pa so se komisarji 13. januarja odločili za obisk Gorice. Na sedežu družbe SDAG so jim predsednik Giorgio Milocco in uslužbenci predstavili računalniški program, za razvoj katerega naj bi Bruselj zagotovil še dodatnih 500.000 evrov. Program, ki ga razvijajo v Gorici, predvideva računalniški nadzor nad tovorom. Da bi pokazali evropski delegaciji njegovo delovanje, so simulirali prevoz blaga s tovornjakom od Milana do Ljubljane. Voznik je bil v realnem času obveščen o močni burji na Rebernicah, zato pa je imel možnost, da že vnaprej prijavi svoj prihod v tovorno postajališče v Gorici. Računalniški program deluje na isti način tudi v primeru nesreč in drugih vremenskih težav, povezan pa je tudi z videokamerami, ki nadzorujejo tovorno postajališče. V primeru, da skuša kdo vlomiti v tovornjak, program pošlje SMS sporočilo paznikom, ki takoj preverijo, kaj se dogaja. Člani evropske delegacije so bili nad programom zadovoljni, tako da pri družbi SDAG računajo, da bodo prejeli dodatna sredstva za njegov razvoj. Gasilske »rožnate kvote« Sedež gasilcev pri letališču v Ronkah je treba urediti, da bodo lahko v njem delovale tudi ženske, ki so vpisane v sezname prostovoljk goriškega gasilskega poveljstva. To je zahteva deželnega koordinatorja sindikata UIL za gasilce Alberta Be-vilacque, ki opozarja, da bi moralo biti spričo dejstva, da je vodja goriškega poveljstva gasilcev ženska, bolje poskrbljeno za enakost spolov v sedežih gasilcev. »Medenka« odpade Zaradi bolezni bo v ponedeljek, 7. februarja, v goriškem Kulturnem domu odpadla napovedana otroška prireditev »Medenka«, v kateri v glavnih vlogah nastopata Sten Vilar in Damjana Gola-všek. Predstavo bodo izvedli proti koncu tega meseca, točen datum pa bodo prireditelji pravočasno najavili. Odprtja danes ne bo Z goriške občine sporočajo, da bo začetni dogodek v okviru pobude »Le Vie dellArte« (Poti umetnosti), ki je bil napovedan za danes v pritličju občinskega poslopja v Ulici Garibaldi, odpadel. Datum odprtja bodo sporočili naknadno. Krvodajalska akcija je uspela Sestre Sv. Martina so v četrtek s krvodajalsko akcijo povezale slovenske ljubitelje vin in kulinarike. H krvodajalstvu so spodbudile okoli 50 ljudi, med njimi tudi novogoriškega župana Mateja Arčo-na. Med darovalci krvi jih je 28 prvič opravilo humano gesto. (km) Dan rezijanske kulture V petek bo od 11. ure dalje v gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica potekal Dan rezijanske kulture. Dijaki se bodo pogovarjali z rezijansko kulturno delavko Luigio Negro in jezikoslovcem Matejem Šeklijem. (km) Kuratorska razstava V novogoriški mestni galeriji se drevi ob 19. uri odpira kuratorska razstava Collector's Item. Na ogled bo do 25. februarja. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. februarja 2011 15 gorica - Poslednji termina(l)tor za začetek festivala komičnega gledališča Papež in Berlusconi »požegnala« Komigo Pred začetkom predstave nenapovedan klic predsednika italijanske vlade Boljšega začetka si zares ni bilo mogoče pričakovati: v istem večeru sta obiskovalce goriškega Kulturnega doma nagovorila tako italijanski premier kot papež. Seveda vse to v okviru uvodne predstave v letošnji - že osmi po vrsti -festival komičnega gledališča Komigo. Prepolno dvorano je pred predstavo Borisa Kobala nagovoril ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki mu je med pozdravom zazvonil telefon. Kdo drugi ga je lahko prekinil kot najbolj dosledni telefonist zadnjih tednov, Silvio Berlusconi iz Arcoreja pri Milanu? Da, predsednik vlade, ki s telefonskim klicem povzdigne »rating« kateremukoli dogodku, torej tudi Komigoju. Pozdravil je goriško publiko, malce potarnal nad zadnjo spolno afero, pohvavil Ko-mela za dosedanje delo in zaželel Ko-migoju obilo uspehov. Gledalce je uvodni klic seveda prijetno presenetil, nato pa so se vsi po vrsti spraševali, kdaj in kako je Berlusconi dobil Komelovo zasebno številko? No, po tem daljšem, dopadljivem uvodu je stopil na oder Boris Kobal oz. Stanko Škerjanc-Scheriani, protagonist komedije Poslednji termina(l)tor. Zgodba je postavljena v bližnjo prihodnost, ko se v Trstu odpira žaveljski terminal. Stanko Škerjanc-Scheriani je pristni tržaški Slovenec, zaveden in ponosen idealist in upornik, sin partizana, borec za manjšinske pravice, ki svoje ideje in želje širi v javnosti preko Radia Juriš, prave svobodne lokalne radijske postaje. Preprost in v napredne vrednote prepričan človek, kateremu se pripeti neverjetno doživetje. Ko pri nekem semaforju na svoji Vespi čaka na zeleno luč, mu na zadnji sedež skoči človek v belem, ki ga prosi, naj ga kam odpelje. To je nič manj kot novi papež Celestin VI (Gojmir Lešnjak Gojc), Američan dalmatinskega rodu, ki si zaželi trenutek oddiha od prenapornega življenja. V Škerjančevi hiši postaneta tako partizan Stanko in papež Ivan Vinodolski - John Wayne - Celestin VI prijatelja. Preprostost in spontanost Stankovega življenja prevzameta papeža, saj v njem vidi tisto pristnost, ki bi jo sam rad vne- sel v življenje Cerkve, kar pa mu vatikanske spletke dnevno preprečujejo. Stanko Celestina pogosti kot domačega prijatelja, ta mu v zameno pove nekaj zanimivih vicev, skupaj večkrat nazdravita med enim radijskim posegom in drugim. Ostale radijske postaje pa podajajo novico, da je Papež med obiskom v Trstu izginil, začenja se širiti vest o morebitni ugrabitvi. To sproži v prevečkrat poraženemu idelistu veliko zamisel: zakaj ne bi zgrabili priložnosti? Stanko si iz srca zaželi udejanjenje pravic za slovensko manjšino in preimenovanje nekaterih tržaških ulic, Papež Celestin VI privoli in se odločno postavi na njegovo stran. Prepričana v ta scenarij Stanko na Radiu Juriš pove, da je ugrabil papeža, in postavi pogoje za izpustitev. Oba verjameta, da bo do tega brez večjih težav prišlo, in verjameta tudi v obljube, ki jih tržaški župan izpod okna Stankove hiše izrazi. Ko pa se zadovoljna in vesela protagonista skupaj pojavita na oknu, ob prvem trenutku odmaknjenosti ostrostrelski pok za vedno zaključi Stankovo življenje in obenem tudi zelo uspešno odrsko uprizoritev. (aw) Boris Kobal na odru Kulturnega doma (desno); Komel nagovarja udeležence predstave (spodaj) bumbaca gorica - SSG Jutri na odru Kažin Naturalistični prizori, realistični prikaz življenja malih ljudi, neizprosna slika življenjske in eksistencialne bede so vsebinske sestavine najnovejše produkcije Slovenskega stalnega gledališča, ki v neobičajno neposrednem slogu niso pustile ravnodušnih gledalcev in kritikov tržaške premiere in ponovitev. Posebnost predstave je izbira teksta, ki je v prvi vrsti zgodovinsko-družbeni dokument iz začetka 19. stoletja. Avtor Vlaho Stul-li ni bil namreč dramatik, temveč uradnik v mestnem sanitarnem inšpektorjatu in njegovo delo je v prvi vrsti zapis o zelo realnih življenjskih okoliščinah družine Kate Sukuri-ce in njenega moža Luke Ivanoviča, poveljnika »med vrati ribarnice« v Dubrovniku. Tekst z izvirnim naslovom Comedia Cate Su-curiza meghiu vratima od Pescarie Uccigne-na u Dubrovniku 1.800 od V.S. ni bil namreč objavljen in niti uprizorjen, zato je njegova prva uprizoritev leta 1966 v režiji Marka Fo-teza predstavljala oživitev pristnega, v bistvu ne-dramskega utrinka iz problematičnega vsakdana nižjih slojev na koncu 18. stoletja. Na Hrvaškem je Stullijev tekst o družini, ki se s poroko skuša rešiti vsaj ene hčere, postal prava uspešnica. V tej sezoni je dubrovniška tragikomedija iz leta 1.800 doživela svojo slovensko praizvedbo v kraško-tržaškem narečnem prevodu Danijela Malalana. Robat jezik je v izvirniku kot tudi v prevodu odraz ljudskega miljeja, dokumentarno ne-uglaje-nega načina izražanja neizobraženih ljudi in zrcalo njihovega bridkega življenjskega položaja. Slovenski prevod teksta z naslovom »Kažin ali Karabinjerjeva Katra« je postavil na oder priznani režiser Vito Taufer, učinkovito, sredozemsko obarvano glasbeno kuliso pa je podpisal Mitja Vrhovnik Smrekar. V »dubrovniško-kraško« vzdušje tragikomedi-je so se vživeli Nikla Petruška Panizon v vlogi protagonistke Katre, Vladimir Jurc kot njen mož, karabinjer Luca in Lara Komar v vlogi hčere Mare. Vse ostale vloge sina Luke, Betine, Advokata, Ciana in Tikvulina odigrata Primož Forte in Luka Cimprič. Mlajša hči Paola pa je članica Studia Art Vanja Korenc. Sceno je podpisal Peter Furlan, kostume Barbara Stupica, luči pa Rafael Cavarra. Goriška ponovitev predstave bo na sporedu v soboto, 5. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. sovodnje Za prošnje še štirideset dni časa Sovodenjska občinska uprava je v sredo sklicala sestanek za občane, ki jih je jeseni prizadela povodenj. Srečanje se je odvijalo v predavalnici Zadružne banke, udeležilo pa se ga je več kot dvajset občanov. Županja Florenin Alenka je ob prisotnosti odgovornega za tehnični urad obrazložila prisotnim postopek za pridobitev sredstev namenjenih obnovi in popravilom nepremičnin in premičnin. Izrecno je poudarila, da ne gre za pavšalno odškodnino, temveč za vračanje denarja zasebnikom in podjetjem, ki ga potrosijo za popravila: potrebno bo namreč predložiti račune. Za razrešitev težav in zapletov si je od vsega začetka prizadevala prav občinska uprava, ki je pravočasno posredovala zahteve na pristojna oblastvena telesa. Konkretno pa gre za naslednje pogoje in omejitve: zasebniki in podjetja bodo za nepremičnine prejeli 75 odstotkov izplačanih zneskov z omejitvijo navzgor v vrednosti 100.000 evrov, a pod pogojem, da so lastniki nepremičnin. Za najemnike se odstotki krepko znižajo. Podobna razmerja veljajo za premičnine in za podjetja. Vsekakor bo med uradnimi urami na razpolago na županstvu zaposleni tehnik, ki bo nudil vsa pojasnila. Na razpolago je še 40 dni za predložitev potrebne prošnje. gorica - Na Travniku obeležili stoletnico rojstva Nore Gregor Vsenajboljše Nora Na pobudo Kinoateljeja na pročelje Hiše Bombi vrteli podobe filmske in gledališke igralke V Gorici so sinoči obeležili stoletnico rojstva Nore Gregor, gledališke in filmske igralke, ki jo je mesto ponovno odkrilo po zaslugi Kinoateljeja, prireditelja včerajšnje pobude. Na pročelju Hiše Bombi so vrteli Norine podobe, ki si jih mimoidoči sprehajalci z zanimanjem ogledovali, hkrati so oddajali glasbo iz prvega obdobja zvočnega filma. Travnik je tako zaživel v atmosfe- ri iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko je Nora Gregor odigravala vidne vloge v gledaliških in filmskih produkcijah na Dunaju, v Berlinu in Hollywoodu Na Dvoru Darko Bratina so v spomin na Noro Gregor predvajali dokumentarec, ki ga je Kinoatelje posnel pred nekaj leti. V imenu prirediteljev večera je spregovorila Nadja Velušček; spomnila se je Nore Gregor in opozo- Podoba Nore Gregor na Hiši Bombi (levo); zdravica v spomin na igralko (desno) bumbaca rila na številne pobude, ki jih je od leta 1999 naprej Kinoatelje posvetil njenemu ponovnemu odkrivanju. Na srečanje so prišli številni prijatelji Kinoa- teljeja in ljubitelji filmske umetnosti, ki jih je zgodba gledališke in filmske igralke po rodu iz Gorice očarala in prevzela. 16 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - V objektu ob judovskem pokopališču v Rožni dolini Kljub novim najemnikom še upanje za muzej internirancev? Novogoriška občina išče sredstva - Vodopivec:»Naj naredijo muzej drugje«- Konec marca odprtje kavarne V objektu ob judovskem pokopališču v Rožni Dolini bi, po prvotnih napovedih, že nekaj mesecev moral obratovati lokal z novimi najemniki. V prostorih pa še vedno potekajo dela in nič še ne kaže na kakšno skorajšnje odprtje. »Dolgo so se zavlekla dela, s katerimi je treba v notranjosti objekta najprej sploh vzpostaviti stanje, ki bo omogočalo nadaljnje opremljanje novega lokala,« pojasnjuje Valter Vo-dopivec, predsednik rožnodolinske krajevne skupnosti. Po njegovih besedah bosta tako zgornji kot spodnji del objekta dokončno opremljena do konca marca oziroma do aprila. Kot je znano, bo zgornje nadstropje zadržala krajevna skupnost in ga namenila lokalnim društvom, spodnji del objekta pa bosta nova najemnika, menda gre za brata domačina, preuredila v lokal - kavarno višjega cenovnega razreda. Okrog objekta ob judovskem pokopališču je bilo doslej prelitega že veliko črnila. Javnost z judovsko skupnostjo na čelu se je najprej zgražala, ker je bil v njem dolga leta igralni salon. Po njegovi preselitvi na drugo lokacijo je znova vzklilo upanje, da bi v objektu postavili dolgo načrtovani muzej holokavsta. O tem je večkrat razpravljal novogoriški mestni svet, tedanji novogoriški župan Mirko Brulc je ob različnih priložnostih to tudi javno večkrat poudaril, med drugim tudi ob oktobrski slovesnosti ob 100-letnici smrti judovskega intelektualca Carla Michelstaedterja, ko je že bilo znano, da ima objekt nove najemnike. »Ena od skupnih nalog, ki še ostaja neuresničena, je postavitev muzeja ho-lokavsta in izgnancev v objektu ob pokopališču,« je takrat poudaril Brulc. Na poseben status, ki ga ima omenjeno pokopališče tako za slovensko kot za italijansko skupnost, pa je tedaj opozoril tudi Andrea Mariani, predsednik judovske skupnosti Furlanije-Julijske krajine. »Iz tega vidika bi morale imeti vsebine v bližini obzir do tega kraja. V objektu so se izvajali judovski obredi pred pokopom. V tem smislu bi ga bilo dobro zaščititi iz moralnega in etičnega vidika,« je takrat poudaril Mariani. Eden trdnih zagovornikov ideje o postavitvi muzeja holokavsta in muzeja goriškim izgnancem je tudi direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Toda zadeva se je V objektu ob judovskem pokopališču bodo konec marca odprli kavarno fotok.m. z novimi najemniki ponovno odmaknila vsaj za deset let v prihodnost, za takšno dobo je krajevna skupnost spodnji del objekta namreč oddala v najem. »Krajevna skupnost je lastnica objekta in ima do judovske skupnosti tudi določene obveznosti. Najprej smo kup mesecev izgubili s tem, da smo najem ponujali raznim družbenim inštitucijam. Tudi judovski skupnosti, ki je z nami navezovala kontakte, smo ponudili objekt v odkup, za kar pa niso bili zainteresirani, rekoč: "Mi smo vam ga dali, tako bi ga tudi mi radi zastonj ..." To pa ne gre,« pojasnjuje Vo-dopivec in nadaljuje: »Tako takratnemu županu Brulcu, direktorju muzeja Malniču in načelniku občinskega oddelka za druž- bene dejavnosti Vladimirju Peruničiču smo jasno dali vedeti, da mi ne prejudiciramo in pogojujemo vsebin v objektu. Kot dobri gospodarji pa pričakujemo, da bomo za objekt dobili ustrezno najemnino. Problem pa je v tem, da bi vsi tam nekaj delali in imajo velike načrte, najemnine pa ne bi plačal nobeden. Torej naj naredijo muzej kje drugje,« pribija Vodopivec. Na novogoriški občini pa pojasnjujejo, da namena glede ureditve muzeja niso opustili, trudijo se iskati možnosti za pridobivanje evropskih sredstev, s katerimi bi v delu objekta in v dogovoru s krajevno skupnostjo v bodoče lahko uredili vsaj muzej internirancem. Katja Munih nova gorica Zgodovina neke ljubezni Ob kulturnem prazniku Drevi ob 20. uri bo v novogo-riškem Kulturnem domu v počastitev praznovanja letošnjega slovenskega kulturnega praznika slavnostni gledališko-glasbeni dogodek z naslovom Zgodovina neke ljubezni v izvedbi igralke Polone Vetrih in pianistke Sonje Pahor. Slavnostni govornik bo Zoltan Jan, državni svetnik. Gre za osrednji dogodek v nizu spremljevalnih prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, ko se je novogoriška občina letos odločila kot koordinatorica povezati vse prireditve občinskih društev. V ta namen je prejšnje dni izšla tudi zloženka z vsemi spremljevalnimi prireditvami, prejela so jo vsa gospodinjstva v občini. Kot so povedali na novogori-ški mestni občini, je odziv za dre-višnji gledališko-glasbeni dogodek izjemen. Že nekaj dni pred predstavo so bile oddane vse brezplačne vstopnice. Udeležbo so potrdili številni novogoriški mestni svetniki, poleg novogoriškega župana Mateja Arčona se je bosta udeležila še oba podžupana, številni predstavniki raznih inštitucij, društev in podjetij v občini. Prav tako so prisotnost potrdili tudi številni predstavniki slovenskih institucij in društev iz Gorice ter nekateri odborniki na goriški občini. Avtorski recital Zgodovina neke ljubezni razkriva strastno ljubezensko-profesionalno zvezo med igralko Adele Sandrock in dramatikom in pisateljem Arthurjem Schnitzlejem, ki se je razvila konec 19. stoletja. Zveza je trajala dobro leto, zapustila pa je goro strastnih pisem. (km) doberdob V Nikaragvi se veselijo pomoči nižješolcev Zapestni oksimeter fotoj.j. Dobrodelnemu društvu Kultu-ragua so pred božičnimi prazniki priskočili ni pomoč dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba, ki so na božični-ci zbirali prostovoljne prispevke za otroke iz Nikaragve. Pri človekoljubni pobudi so sodelovale tudi mame in babice nižješolcev, saj so spe-kle slaščice, ki so jih prodajali po bo-žičnici skupaj z izdelki kuharske delavnice in ročnimi deli. Izkupiček večera je bil namenjen nakupu zdravniških naprav za oddelek pediatrije in neonatologije bolnišnice v mestecu Leon v Nikaragvi - Hospital escuela Oscar Danila Rosales Arguello, srednjeameriški državi, kjer še vedno zelo visoko število dojenčkov umre pri porodu ali kmalu za njim. Zaradi tega pri društvu Kulturagua si prizadevajo za dosego plemenitih ciljev, ki so si jih zastavili; v prvi vrsti hočejo še naprej pomagati bolnišnici v Leonu, ki ji primanjkuje opreme, po drugi strani pa želijo priskočiti na pomoč tudi šoli v vasici Achuapa, kjer otroci potrebujejo šolske potrebščine od zvezkov do pisal. Osnovnošolcem so že v prejšnjih letih poslali šolsko opremo, katere so bili seveda zelo veseli. Kdor bi rad sodeloval pri uresničitvi omenjenega človekoljubnega projekta v Nikaragvi, lahko nakaže prispevek na tekoči račun društva Kulturagua št. IT02S0853264560000000700108 pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje. (jj) dol - Pobudi društva Kras Kulturni utrip oživljajo s Prešernovo proslavo in otroškimi uricami Otroci iz Dola in okolice bumbaca Obnovljeni odbor društva Kras Dol-Poljane se trudi, da bi poživil kulturni utrip v vasi. Zaradi tega so se odločili, da v soboto, 12. februarja, ob 20. uri priredijo Prešernovo proslavo. Na njej bo nastopil moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, mladi Doljani pa bodo recitirali razne pesmi. Pri društvu Kras uresničujejo tudi zamisel o otroških uricah, na katere se do četrtka, 10. februarja, lahko vpišejo otroci iz vse bližnje okolje, ki so stari od 3. do 12. let. Srečanja bodo potekala vsako drugo soboto na društvenem sedežu na Palkišču. Med uricami bodo otroci pod vodstvom učiteljic Jelke Bogatec in Jane Drasič plesali, peli, risali, se igrali in izdelovali ročna dela. V primeru lepega vremena se bodo podali tudi na kak izlet po doljanskem Krasu in ga mogoče podaljšali tudi s pik-nikom na odprtem. Okoli velike noči nameravajo prirediti razstavo z ročnimi deli in risbami otrok, ki se bodo udeležili otroških uric. Učiteljici bosta otroke pripravili tudi na zaključni nastop ob 60-letnici društva, ki bo 25 in 26. junija. Za dodatne informacijo je mogoče klicati na telefonsko številki 338-3176605 (Katjuša). gorica - Za razstavne prostore v Ulici Diaz bo skrbelo društvo Equilibri Galeriji vdahnili dušo Jutri odprtje skupinske likovne razstave z dvojezičnim imenom »Paesaggi e paesaggi. Vibracije duha« Nova galerija v Ulici Diaz bumbaca Likovna galerija v Ulici Diaz v Gorici nima še imena. Odprla jo je goriška pokrajina v decembru, potem ko jo je daljši čas urejala. Po krstni razstavi, ki je bila posvečena natečaju »Francy for art«, je med goriškimi društvi poiskala nekoga, ki bi skrbel za njeno vsebino. Izbira je padla na društvo Equilibri, ki je nastalo po zaprtju istoimenske knjigarne v Semeni-ški ulici, duša društva Giovanni Fierro pa je med desetletnim delovanjem iz knjigarne naredil kraj umetniških in literarnih srečevanj in izmenjav. Na podoben način bosta Fierro in Equilibri upravljala novo galerijo, za katero iščejo izvirno ime in so pripravljeni sprejemati tudi predloge, ki bi prišli iz javnosti. Z jutrišnjim dnem se začenja prvi ciklus programa v Fierrovi režiji. Osredotočen bo na to, kar naš teritorij zna izraziti umetniškega in kul-tunega. Prva bo na vrsti skupinska razstava »Pae-saggi e paesaggi. Vibracije duha«. Naslov je dvojezičen, v kolikor nastopajo italijanski in slovenski likovni ustvarjalci. K sodelovanju so povabili krajevna drštva z likovnega področja in nekatere posameznike. Pristopili so združenje Prologo iz Gorice, Kud Opoka in Kud Manifest iz Nove Gorice, krožek Gradisc'arte iz Gradišča in Liberatorio d'arte Fulvio Zonch iz Romansa, razstavljali pa bodo Marko Faganel, Etko Tutta, Valerio Nicolai, Eva Zuccolo, Silvia Klainscek, Klemen Brun, Renzo Pagotto, Metka Erzar, Miran Kordež, Maddalena Barletta in Manuel Grosso. Odprtje bo jutri, 5. februarja, ob 18. uri. S skupinsko razstavo želijo spodbuditi k sodelovanju društva in posameznike, ki jim dajejo na voljo novi razstavni prostor; prijave in vsebinske predloge sprejemajo na naslov elektronske pošte equilibri.cultura@libero.it ali na nasov pokrajinske uprave v Gorici (od-borništvo za kulturo). »Galerijo, ki bo kraj srečevanja in soočanja, posebej posvečamo mladim in uveljavljajo-čim se likovnim ustvarjalcem iz našega prostora, ki ne pozna meje in se v neprestanih izmenjavah oplaja,« poudarja odbornica za kulturo, Roberta Demartin. Fierro še napoveduje, da bodo program galerije oblikovali vsake tri mesece, da bodo aktualni in fleksibilni. V februarju bo- do predstavili še koledar Ellerani 2011, v katerem nastopajo pesniki iz dežele FJK in Hrvaške; med italijanskimi avtorji sta tudi goriška poeta Roberto Marino Masini in Silvio Cumpeta. Marec pa bo posvečen pojmu svobode; v sodelovanju z združenjem La Farfalla iz Gorice, ki se ukvarja z os-veščanjem ljudi na temo parkinsonove bolezni, bodo odprli razstavo 50 del umetnice Angele Weyerberg, ki bo ilustrirala misli o svobodi. Ob razstavi bodo štiri zaporedne petke priredili srečanja z Amatom De Montejem, Emiliom Rigat-tijem, Pinom Roveredom in Peppejem DellAc-quo. Zato da bodo podobe dobile tudi glas. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. februarja 2011 17 Jutrišnjo pravljico bo animirala Serena De Blasio foto cta Azerbajdžanska pravljica v Gorici V dvorani centra Studium v Ulici Morelli v Gorici bo jutri ob 16.30 lutkovna predstava »Principessa del padiglione rosso«, s katero se bo otrokom in njihovim staršem predstavila igralka Serena De Blasio. Predstava je vključena v niz Zimskih popoldnevov, ki ga prireja združenje CTA v sodelovanju s knjigarno Faidutti. De Blasiova bo animirala azerbajdžansko pravljico o princesi, ki jo je v trinajstem stoletju napisal Nezami Ganje. OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije s 1. februarjem 2011 odprto od ponedeljka do petka z urnikom 9.00 - 12.30 / 14.30 - 16.00 ob sobotah 9.00 - 12.30 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. Gledališče Dvorana 2: 16.30 - 18.15 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 -22.00 »Another Year« . Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Gremo mi po svoje« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Pisatelj v senci« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.15 »I fan-tastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.10 »Qua-lunquemente«. DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedejevem domu v Števerjanu v soboto, 5. februarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 5. februarja, ob 21. uri »Duel«; nastopata pianist Staicu in vio-lončelist Cirade; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 5. februarja, »Viva Opera Circus«, Piccola opera (od 3. do 6. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). iS Razstave V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri odprtje razstave priznanega slikarja Andreja Kosiča iz Gorice; na ogled bo do 25. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 12.uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Miloj-ke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, je na ogled samostojna razstava črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve« člana foto-kluba Skupina 75 Silvana Pittolija; vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). ~M Koncerti Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 22.10 »Femmine contro maschi«. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica«, ki je posvečen Franzu Lisztu, v soboto, 5. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bosta nastopila so-pranistka Silvia Celadin in pianist Antonio Maria Tessoni; vstop prost. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 8. februarja, ob 20.45 glasbeni dokodek v okviru projektov »Faber Days« in »Across the border 2011«. Nastopila bosta kitarist Armando Corsi in pevka in kitaristka Marija Pierantoni Giua s skladbami priznanih genovskih kantatorjem (Fabrizio De Andre', Ivano Fossati, Bruno Lauzi); informacije in rezervacije vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kul-turnidom.it). PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Kor-zo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginna-stica, 72; tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 20112012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otrokovi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. H Čestitke S Izleti li 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. Ü3 Obvestila Na Palkišču praznuje danes ALMA svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo sestra Anica, nečaki Vanda, Mario in Paolo skupaj z Loredano in Tanjo. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481-539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek oko- AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence srečanja za Valentinovo, da bo v soboto, 12. februarja, odpeljal v Pineto pri Grade-žu prvi avtobus s trga Medaglie d'oro v Gorici ob 16. uri s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Štandreža ob 16.20, nato s postanki v Sovodnjah (ob 16.30), na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. Priporoča se točnost. GORIŠKI OKOLIŠ ZAVODA ENTE TUTELA PESCA prireja v nedeljo, 6. februarja, čistilno akcijo na Soči v sodelovanju z društvi in institucijami. Zbirališče na parkirišču pred pevm-skim parkom ob 8.30. Ob slabem vremenu bo pobuda prenešena na prihodnjo nedeljo. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 18. uri srečanje goriške sekcije SSk na goriškem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 20.30 v Doberdobu zasedalo pokrajinsko tajništvo SSk. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. IS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 4. februarja, ob 18. uri Davide Stanic predstavil svojo knjigo »Oltre la fi-nestra«. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI na Korzu Ialia 55 v Gorici bo danes, 4. februarja, ob 17.30 predstavitev štirih publikacij v anastatičnem ponatisu Rodolfa Villanija »Biologia venatica«, »L'assestamento venatico«, »L'eserci-zio della caccia alle specie nobili« in »L'esercizio della caccia alle specie dannose«. Dela bo predstavil Franco Perco, prisoten bo avtorjev sin Dario Villani. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države. Srečanje, ki je bilo napovedano za soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici z Luciom Villarijem bo prenešeno na kasnejši datum. V soboto, 26. februarja, bo srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v sklopu niza srečanj z naslovom »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 7. februarja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo depresije. Povezovala bo Annarosa Cappellari; vstop prost. Informacije na www.gruppia-ma.4000.it, gruppiamago@libero.it, tel. 328-8381969 (Eleonora). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v sredo, 9. februarja, ob 20.30, v domu »Franc Močnik« v Gorici bo Alenka Rebula govorila na temo »Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo«. DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO - RONKE TER ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKIH ŠOL V ROMJANU vabijo na večer slovenske kulture z naslovom »Tam, kjer se vodi združujeta« v petek, 11. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Slavnostni govornik bo župan občine Piran Peter Bossman. Na programu bo nastop OPZ osnovne šole Romjan in okteta geflK^ BBBSaf slovensko stalno gledališče Program za Gorico Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli Kažin aH (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. jutri-sobota, 5. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi info: Blagajna Kulturnega doma, vsak delavnik 9.00-13.00/15.00-18.00, telefon 0039 0481 33288. Kulturni dom Gorica, Ulica Brass 20,34170 Gorica. Starši ensemble, projekcija filma »Trenutek reke/ Il tempo del fiume« z glasbeno spremljavo Angelice Mi-netto in napovedovalcema Valentino Sivec in Pierom Donninijem. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, 21. februarja Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. V DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 14.30 predstavitev publikacije »Il folle reato«, ki so jo napisali sodelavci Basaglie Ernesto Venturini, Lorenzo Torresini in Domenico Casa-grande. L. Mali oglasi MALO STANOVANJE v Novi Gorici iščem za univerzitetno študentko; tel. 0039348-4462664. PRODAJAMO KOBILO pasme Haflinger (Avelignese); tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. [H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belo-ta«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES NA PALKIŠČU: 10.00, Ema Sturm vd. Vizintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.30, Stellio Mar-tiolli v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DAN ES V ROMANSU: 14.00 Anna Hrva-tin por. Bon (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Jamarski klub Kraških krtov izreka iskreno sožalje članu Srečku Vižintinu in sorodstvu ob izgubi drage mame EME. Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje Srečkotu. Slovensko planinsko društvo Gorica 1 4 Četrtek, 3. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Evroliga Maccabi postavil Olimpijo na realna tla Izraelsko moštvo si je zmago priigralo že v prvem delu tekme Maccabi - Union Olimpija 104:67 (28:10, 49:26, 71:49) Maccabi: Pargo 21 (3:4), Hendrix 7 (1:2), Sharp 2 (2:3), Blu 9, Eliyahu 20, Pni-ni 7 (2:2), Burstein 10 (2:4), Edison 8 (4:6), Mačvan 2, Perkins 8 (1:4), Skorcanitis 10. Union Olimpija: Ilievski 9 (1:2), Gregory 14 (2:4), Jagodnik 4, Šermadini 15 (7:8), Pinkney 2 (2:2), Markota 14 (2:2), Ožbolt 9. Prosti meti: Maccabi 15:25, Union Olimpija 14:18.Met za dve točki: Maccabi 34:47, Union Olimpija 16:41. Met za tri točke: Maccabi 7:17 (Pargo 2, Burstein 2, Blu, Pnini, Perkins), 7:20 Union Olimpi-ja (Ožbolt 3, Markota 2, Ilievski 2. Skoki: Maccabi 38 (29 + 9), Union Olimpija 24 (13 + 11). Osebne napake: Maccabi 20, Union Olimpija 19. TEL AVIV - Košarkarji Uniona Olimpije so izgubili drugo zaporedno tekmo v evroligi. Po domačem porazu z evropskim prvakom Barcelono so tokrat praznih rok ostali še na gostovanju v vroči dvorani Nokia v Tel Avivu. Maccabi je vse dvome o zmagovalcu rešil že v prvi polovici prvega polčasa. Čeprav so v ljubljanskem taboru vedeli, da Maccabi v svoji dvorani tekme začenja zelo agresivno in zavzeto, tako da tekmecu hitro vzame voljo do igre, se Union Olimpija ni mogla izogniti domačemu mlinu. V izenačenosti je zdržala točno tri minute, nato pa je Maccabi iz prve prestave prešel v tretjo ali četrto in zbrzel mimo. V 6. minuti je bilo 15:5, ob koncu prve četrtine 28:10, v 13. minuti pa je prednost Izraelcev znašala že 27 točk (37:10). Ljubljančani so podlegli v vseh pogledih, saj se v napadu niso uspeli kosati z agresivno domačo obrambo, pri branjenju koša pa je imel Maccabi dovolj raznovrs- SMUČANJE Slovenec Kline postal svetovni prvak CRANS MONTANA - Slovenski alpski smučar Boštjan Kline je na mladinskem svetovnem prvenstvu v švicarski Crans Montani v smuku osvojil naslov svetovnega prvaka. Na stopničkah sta se še ne 20-letnemu smučarju Branika pridružila dva Avstrijca, Frederic Berthold in Otmar Striedinger. DANES - Ženski slalom za svetovni pokal v Zwieslu: 10.00 1. vožnja, 13.00 2. vožnja. Zaradi močnega vetra je tekma pod vprašajem. VONN - Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, ki je šest dni pred prvo tekmo na bližnjem svetovnem prvenstvu v Ga-Paju (7. - 20. februar) grdo padla na treningu v avstrijskem Hinterreitu in jo odnesla brez težjih poškodb, je pri padcu utrpela pretres možganov. Zato še ne ve, ali bo nastopila na zadnjem svetovnem pokalu pred SP v Zwie-slu. MASSA - V Valencii so s ekončala tridnevna uradna testiranja novih dirkalnikov formule ena. Fer-rarijevec Felipe Massa je zaradi izliva ognja doživel na svojem dirkal-niku manjši požar in se je na stezi tudi obrnil. Zadnji dan je bil najhitrejši Poljak Robert Kubica (Renault), Njegov čas 1:13,307 je bil sploh najboljši v Valencii. BOKS - Nekdanji boksarski svetovni prvak v supertežki kategoriji Američan Evander Holyfield je zaradi poškodbe prestavil dvoboj, ki ga je z Dancem Brianom Nielsnom načrtoval 5. marca v Koebenhavnu. tnih orožji za rešetanje koša. Tako je na primer Union Olimpija v prvi četrtini dosegla vsega tri koše iz igre, v prvem polčasu osem, imela enajst izgubljenih žog, predvsem pa je pešala njena obramba pod košem, saj je Maccabi 39 od 49 točk v prvem polčasu dosegel iz rakete. Čeprav so varovanci Jureta Zdovca v drugem delu nekoliko popravili bledo igro iz prvega polčasa, celo dobili tretjo četrtino s 23:22, se visokemu porazu nisi mogli izogniti. Gostitelji so namreč nadaljevali z nezmanjšanim ritmom, vmes v 26. minuti povedli 69:34 in suvereno prišli do enajste zmage v trinajstih tekmah, s čimer ostajajo najboljša ekipa evrolige. Pri Unionu Olimpiji so dvomestni statistični indeks dosegli Giorgi Šermadini s 15 točkami (met iz igre 4:7) in petimi skoki ter Damir Markota in Kenny Gregory, ki sta dosegla po 14 točk. V vrstah Maccabija je Lior Eliyahu z dvajsetimi točkami ob stoodstotnem metu 10:10 med kandidati za najkoristnejšega igralca kroga (30). Priložnost za revanšo bodo Ljubljančani imeli čez štirinajst dni, ko bo Macca-bi gostoval v Stožicah. Zmaga Siene, poraz Rima Lottomatica slovenskega trenerja Fi-lipovskega, ki nastopa v isti skupini kot Union Olimpija, je povsem gladko izgubila v Barceloni z izidom 80:56. Katalonci (Erazem Lorbek je dosegel 2 točki, Anderson pa 16) so bili stalno v vodstvu. Za goste je največ točk dosegel Traore (17). Uspešen pa je bil Montepaschi Siena, ki je v Beogradu s 66:58 odpravil domači Partizan. Za gostitelje je največ točk dosegel James Gist (15), za goste pa Michelori (15) in Kaukenas (14). KOŠARKA - AcegasAps Barcelona doma nadigrala rimsko Lottomatico ansa NOGOMET Inter zmagal v Bariju BARI - Inter se vztrajno približuje vrhu. Po sinočnji zmagi v Bariju s 3:0, v zadnij tekmi 23. kroga A-lige, se je vodilnemu Milanu približal na sedem točk zaostanka, a s tekmo manj. Končni izid sinočnje tekme je nekoliko varljiv, saj je zadnjeuvrščeni Bari dobro kljuboval svetovnim prvakom. Vsi zadetki so padli v drugem polčasu, ko so gostiteljem nekoliko upadle moči. Najprej je svoj prvi zadetek v Interjevem dresu v 60. min. dosegel Kharja, preostala zadetka pa sta čisto na koncu, v 92. in 93. min. dosegla Pazzini (trije goli v 135. minutah) oziroma Sneijder. Branilec Inter-ja Chivu je med tekmo nekaznovano s pesto udaril Rossija v obraz. Najbrž ga bodo kaznovali s pomočjo televizijskih posnetkov. Vrstni red: Milan 48, Napo-li 43, Inter in Lazio 41, Roma 39, Palermo in Udinese 37, Juventus 35, Cagliari 32, Chievo 30, Fio-rentina 28, Sampdoria in Genoa 27, Bologna 26, Parma 25, Lecce 24, Catania 23, Cesena 21, Brescia 19, Bari 14. RONALDINHO - Brazilski zvezdnik Ronaldinho je dočakal svoj prvi nastop v dresu novega kluba Flamenga. Nekdanjega člana španske Barcelone inega Milana je na domačem stadionu Enganhao pozdravilo več kot 40 tisoč ljudi,Flamengo je Nova Iguacu premagal z 1:0, 30-letnik pa je opozoril nase z nekaj svojimi značilnimi potezami. KAZEN - B-ligaš Ascoli je bil zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti kaznovan z odvzemom še ene točke na lestvici B-lge. Ena ekipa, štiri mnenja O Tržačanih Maurizio Modolo, Matteo Boniciolli, Dennis Bocchini in Riccardo Furlan Zadnje čase je tržaški tisk posvečal veliko pozornosti nastopom, a tudi prihodnosti tržaškega košarkarskega tret-jeligaša. Najprej, predvsem po zmagi nad prvouvrščenim Trentom, je ekipo koval v zvezde, po porazu s šibkim Ozzanom pa ji napovedoval zelo mračne čase. O načrtih in upih tržaške ekipe smo se zato pogovorili z nekaterimi akterji in osebami, ki od blizu sledijo ekipi in društvu. O napovedanih odstopih lastniških deležev smo najprej povprašali člana upravnega odbora Maurizia Modola. Trenutno ima večinski lastniški delež družba AcegasAps, ki pa naj bi v prihodnje ostala samo sponzor ekipe. »Zaenkrat še ni nobenih novosti, počakati bo treba še nekaj časa.« Kaj pa menite o ekipi? Kakšne so perspektive, upoštevajoč, da se prve štiri uvrstijo v končnico za napredovanje, peta in šesta dosežejo obstanek v A ligi razvoja, uvrščene od 7.do 10.mesta pa si bodo morale obstanek priboriti v play-outu proti ekipam južne skupine? »Ekipo so zadnje čase precej pogojevale poškodbe, sedaj se stanje nekoliko izboljšuje, tako da spet pridobivamo na samozavesti. Mislim, da vlada glede končne uvrstitve, razan ze prve tri-štiri ekipe, velika negotovost.« Isto vprašanje smo postavili tudi svetovalcu Matteu Bonicciolliju, ki se po odpovedi pogodbe z rimsko Lottomati-co lahko več posveča tržaški ekipi. »Imamo mlado ekipo, poškodbe in bolezen predvsem bolj izkušenih igralcev, kot sta Busca in Bocchini, sta nas precej pogojevale. Ekipa trenira resno, računamo, da se bomo tako ali druga- Med igralci tržaškega AcegasaAps s povprečjem 32,11 minute na tekmo največ časa na igralnem parketu »preživi« Alfredo Moruzzi, ki pa se ubada s poškodbami kroma če uvrstili v A ligo razvoja, če drugače ne pa z eno izmed štirih »wild card«, ki jih ima na razpolago košarkarska zveza.« Kaj pa vaše sodelovanje z ekipo? Imate letos še druge načrte? »V Italiji ne morem trenirati, mogoče bom odšel v tujino. Prejšni teden sem imel ponudbo berlinske Albe, a se nismo dogovorili. S tržaškim društvom zaključujem triletno pogodbo o sodelovanju. Mislim, da smo veliko storili, saj smo dosegli dogovor z večino tržaških društev, da ostanejo mladi obetajoči igralci v Trstu, vsaj dokler nimajo zares dobre ponudbe in so zreli za igranje v boljših sredinah. Videli smo, kaj se je zgodilo s tistimi, ki so odšli še zelo mladi od doma.« Sodelujete z Jadranom, ne pa z Borom... »Da, formalno je tako, vendar imamo tudi z Borom odlične odnose in mislim, da bi v primeru, da bi imeli kakega mladega obetajočega igralca, ne bil noben problem, da prestopi k nam. Mislim, da mora biti naše društvo odraz vseh komponent mesta in bi bilo zelo lepo, da bi lahko kak talentiran tržaški Slovenec igral v našem društvu.. Nasploh pa je, glede na omejene finančne razpoložljivosti, edina prava pot zaupati mladim domačim talentom.« Ker je Bonicciolli omenil, da je Bocchini eden ključnih igralcev ekipe, smo še njega povprašali, kdaj se bo vrnil v ekipo. »Na začetku prvenstva sem staknil mononukleozo, nato sem se počutil boljše, med prazniki pa je z intenzivnejšo vadbo utrujenost spet prišla na dan, tako da ne bom forsiral, dokler nisem dobro pripravljen.« Kakšne pa so perspektive ekipe v nadaljevanju prvenstva? »Ko smo zmagovali, nismo bili fenomeni, pa tudi sedaj nismo tako slabi. Prvenstvo je zelo izenačeno, do odločitve bo verjetno prišlo prav v zadnjem kolu«. Zadnji je svoje mnenje podal še dolgoletni televizijski komentator Riccardo Furlan. »Ekipa je uspešna, ko vsi igralci igrajo dobro, tako v obrambi kot v napadu. Dalmasson namreč nima igralca, ki bi lahko sam odločal tekme, zato sta odsotnost ali slaba forma nekaterih igralcev lahko usodni. Kljub vsemu pa mislim, da se ekipa lahko uvrsti med prvo šesterico ali pa vsaj med prvih osem, kar naj bi bilo zadostno jamstvo za vključitev v A ligo razvoja.« Marko Oblak / TRST Petek, 4. februarja 2011 19 1 ameriški nogomet - V nedeljo ponoči dogodek, ki ohromi ZDA Najprej »super bowl«, nato (morda) tudi varnost Pittsburg vs. Green Bay - Kulturo nasilja načenja skrb za zdravje - Futuristični stadion »Cowboysov« Finalna tekma severnoameriške lige NFL (ameriški nogomet) bo v nedeljo v Arlingtonu, med večjima mestoma Dallas in Forth Worth v Texasu. Predtekmovanje je izluščilo moštvi »Jeklarjev« iz Pittsburgha in Green Baya, za žalost domačih navijačev, ki so upali, da bodo na domačem stadionu igrali Cowboys, ena najboljših ekip v zgodovini NFL. Doslej so kavboji osvojili osem naslovov. Letošnji »su-perbowl« bo 45. po vrsti. Dogodek je v ZDA izjemnega pomena in okoli njega se vrtijo neznanske vsote denarja. Prvi pokazatelj so cene vstopnic: najcenejše (?!) veljajo 1906 dolarjev vsaka, najdražje pa 7313! In v dneh pred tekmo se bodo na črni borzi prodajale po veliko višjih zneskih. V težke milijone gredo tudi cene za reklamne vložke med televizijskim prenosom. Povsem ameriške so tudi informacije o stadionu, kjer bodo tekmo odigrali. Gre za skoraj nov »Cowboys Stadium«, futuristične zasnove. Izstopajo ogromne premične stene zgrajene pretežno iz stekla. Seveda se areno lahko prekrije. V normalnih pogojih je prostora za 80 tisoč sedežev, ki so razporejeni na petih nadstropjih. Sedeži pa niso pritrjeni posamično na stopnišče, temveč se jih lahko premika po aluminijastih tračnicah. V normalnih pogojih so 61 cm drug od drugega, če pa prostor med enim in drugim nekoliko zmanjšajo, se število gledalcev lahko poveča do skoraj 100 tisoč. Nihče ne dvomi, da bo za finale stadion nabito poln. Za gradnjo so potrosili 1,3 milijarde dolarjev. Zanimiva je bila finančna konstrukcija. Liga NFL je prispevala 150 milijonov, 325 pa jih je prišlo iz dejansko ljudskega posojila, ki se napaja s povišanjem davkov krajevnega značaja. Nekoliko je narasel DDV, za dva odstotka davki za hotelske usluge, za pet pa dajatve za najem avtomobilov. Izračunali so, da se bo denar povrnil v določenem številu let, ker se je precej povečal obisk tekem in drugih prireditev. Razliko je seveda dopolnil klub sam. Ena od posebnosti arene je ogromen ekran z merami 48 x 21 m, ki visi 30 metrov nad igralno površino in nudi enkratne vizije. Pojma »Dallas« in »Arlington« sta v zgodovini ZDA vezana na izredna dogodka. V Dallasu so leta 1963 ubili predsednika Kennedyja, v Arlingtonu pa so ga pokopali. Gre pa za Futuristični stadion v Arlingtonu. Lanski finale med New Orleansom in Indianapolisom si je ogledalo 106,5 milijona televizijskih gledalcev ansa pokopališče pri Washingtonu, a je enako ime golo naključje. Še pred velikim dogodkom na stadionu kavbojev je vrste poklicnih igralcev ameriškega nogometa razburilo razkritje, da imajo mogočni lastniki klubov zaskrbljujoče finančne težave. Z začetkom naslednje sezone je že napovedana stavka, ker nameravajo delodajalci korenito zmanjšati maso denarja, ki gre za honorarje. Govori se o skupni milijardi dolarjev. Povprečna letna plača igralcev NFL znaša sedaj poldrugi milijon dolarjev. Ob poplavi informacij o dolarjih se okoli NFL vrti tudi nekaj človekoljubnih, ki jih lahko mirno uvrstimo med »socialistične«, nekako v slogu reforme, s ka- naš pogovor - Slovenec Michele Ciak o »footballu« pri nas »Za zgled« je bil... Koper Trener s Katinare se je za ameriški nogomet navdušil, ko je spremljal tekme NFL lige po TV Ameriški nogomet je priljubljen tudi med tržaškimi Slovenci. Pri tržaškem klubu Mustangs je trenerjev pomočnik ali kar po ameriško assistent coach 41-letni Michele Ciak s Katinare, ki se je ameriškemu nogometu približal že kot štirinajstletnik. »Pri šestih letih sem kotalkal, sicer ne pri Poletu, ampak pri nekem drugem tržaškem društvu, ki je bilo bližje domu na Katinari. Takrat sem spoznal Sama in Mojmirja Kokorovca, ki sta bila odlična kotalkarja. Predvsem Samo je vedno zmagoval. Bili smo mu le sparring partner. Na polovici osemdesetih let se je v Trstu razpasla moda ameriškega nogometa. To predvsem zaradi koprske televizije, ki je prenašala tekme lige NFL iz Združenih držav Amerike. Tako sem se pridružil društvu Muli, pri katerem je takrat igral tudi prijatelj GorazdPučnik,« je začetek kariere orisal Ciak, ki je zaposlen v turističnem sektorju. »Kot petnajstletnik sem igral že v članski ekipi v prvi italijanski ligi. Če se ne motim, sem bil tisto leto najmlajši igralec v ligi, mogoče pa sem na igrišče stopil največ trikrat. Takrat Muli niso imeli težav s pokrovitelji in so najeli nekaj nekdanjih igralcev ameriške NFL in tudi trenerja iz ZDA. Tako sem se od njih veliko naučil in zelo napredoval. Prepričal sem se, da bom nekega dne postal coach ali po naše trener. To me je mikalo že od mladih nog . Postati trener v ameriškem nogometu je velik izziv, saj ni lahko. Treba je obvladati številne taktične variante. Nedvomno je lažje postati nogometni trener,« pravi Michele, ki je še dodal, da ameriški nogomet sploh ni nevaren šport. »Vsi tekmovalci so dobro zaščiteni in poškodb ni veliko, ker so igralci fizično dobro pripravljeni. Rugby je nedvomno bolj nevaren.« Michele je kot pomožni trener pomagal pri ekipi Stars, nato še v Vidmu in nato znova pri Mustangsih. »Lani aprila sem tudi predaval v Zagrebu na konferenci evropske zveze EFAF na temo special team,« je še dodal Ciak, ki še ni bil v krogu državne reprezentance, četudi je z državno selekcijo U19 sodeloval na gostovanju v Rusiji leta 2007. »Zgodovina ameriškega nogometa v Italiji je precej zapletena. Vedno se je pojavil kdo, ki je imel vmes čudne interese. Bilo je več zvez, ki so bile konkurenčne med sabo. CONI je tako izključil glavno zvezo, ki se je italijanskemu olimpijskemu komiteju znova pridružila šele pred kratkim. Odločilno pomoč je k temu prispeval predsednikFidaf Leoluca Orlando,« je povedal Ciak. V Trstu sta tako dva kluba, ki se ukvarjata z ameriškim nogometom: Mustangsi in Muli. Počasi se razvija tudi mladinski sektor. Ženske pa igrajo flag football in so med boljšimi v Italiji. »Vsi smo amaterji,« je poudaril Ciak. Najboljši klub v Italiji je bržkone Panthers iz Parme, ki je na najboljši način izkoristil knjigo Johna Grisham »Playing for Pizza«. S pomočjo publikacije tega nekdanjega ameriškega profesionalca so v Parmi zaslužili kar nekaj denarja in so klub dvignili skoraj na profesionalno raven. »Po Parmi sta zelo dobro organizirana tudi kluba Marines Lazio in Giants izBocna, kjer imajo edino regularno igrišče v Italiji. Na Južnem Tirolskem igrajo tudi vsi najboljši Trža-čani. Z Giantsi je igral tudi tržaški Slovenec Marco Limoncin, ki je zelo soliden. Te ekipe igrajo v profesionalni ligi IFL, drugoligašipa smo v ligi Le-naf (prvenstvo se bo začelo 13. marca), v kateri nastopajo amaterji,« je obrazložil Michele, ki je v 80-letih navijal za San Francisco 49ers z Johnom Montano na čelu in v 90-letih za Dallas Cowboys. Za koga pa bo Michele navijal v noči z nedelje na ponedeljek, ko bo na sporedu v ZDA težko pričakovani Super Bowl? »Med ekipama Green Bay in Pittsburgh bo prav gotovo lepa tekma. Navijal pa ne bom za nikogar. Užival bom le ob gledanju lepe igre. Zanimivo bo, ker sta obe ekipi iz severnega dela ZDA in sta vajeni mraza, v nedeljo pa bosta igrala na toplejšem jugu,« je zaključil Michele, ki si bo tekmo leta ogledal skupaj s svojimi varovanci. V PORTOROŽU - Od danes do nedelje bo v Portorožu (Hotel Riviera) staž za trenerje iz vzhodne Evrope. V TRSTU PROFESIONALCI NFL - Od 28. do 31. julija bo Trst gostil štiri nekdanje profesionalne igralce ameriške lige NFL: Brock Olivo, ki je tudi glavni trener italijanske reprezentance, Scott Kowalkowski, La-mont Warren in Kris Haines. Jan Grgič tero je predsednik Obama uveljavil stopnjo socialne varnosti tudi za tiste, ki niso plačevali nobene zavarovalnine. Korenito naj bi zmanjšali stopnjo nasilnosti med samim igranjem. V igralskih potezah, ki na veliko prikazujejo uporabo gole moči, so od nastanka te igre svojo srečo gradili (posebno močni) igralci in lastniki klubov, ki so nasilje v športni areni poudarjali in jo primerno tržili, ker gre v ZDA nasilen prizor najlažje v denar. Odsotnost boja proti dopingu ustvarja v tej športni zvrsti prave orjake, ki premorejo na zelo kratkih razdaljah hitrosti absolutne vrednosti. Posebno krepkim fantom, z bikovskimi vratovi, dajejo strategi nalogo, da se z glavo, kot srednjeveški ovni med obleganjem gradov, zaletijo v nasprotnika, mu preprečijo obrambni poseg in tovarišu olajšajo pot do »touch downa«. Taki posegi so postali tako energični, da so se začele hrbtenice in vretenca kvariti. Vse več je kroničnih bolnikov in tudi že nekaj igralcev, ki so bili prisiljeni na invalidske vozičke. Ekipa, ki je največ polagala na grobo moč svojih igralcev, je Chicago Bears. Pravilo, da se v nasprotnika ne smeš zaleteti z glavo, je že v veljavi, le malokdo pa ga upošteva. Igralci bi se z manjšo vnemo izkazali za strahopetce in izgubili bi svojo tržno vrednost. Sodniki se morajo prilagoditi željam strukture. Boj proti nasilju poteka pretežno v medijih, kjer akterji načelno soglašajo z manj nasilnim igranjem, dejstva pa se ne spreminjajo. Uveljavitev novih načel bo imela do sprejetja zelo trnovo pot, morda pa sploh ne bo sprejeta. Šlo bo vsekakor za bistveno spreminjanje miselnosti yankeejev. Bruno Križman nogomet Na Bonifiki tudi nekdanji dijak »Prešerna« Na prijateljski tekmi slovenske nogometne reprezentance do 21 let proti Hrvaški, ki bo prihodnjo sredo na stadionu Bonifika v Kopru, se bo zbralo lepo število perspektivnih slovenskih nogometašev, ki so zdaj zelo v modi tudi v Italiji. Selektor Tomaž Kavčič, ki ne bo mogel računati na igralce Olimpije, Maribora in Kopra, ki so na pripravah, je tako na tekmo med drugimi prvič povabil tudi Reneja Krhina, ki letos po poškodbi in operaciji v Bologni skoraj ne igra, potem ko je bil lani v dresu Interja eden najbolj priljubljenih mladih igralcev razvpitega portugalskega strokovnjaka Joseja Mourinha. Na Bonifik so bili povabljeni tudi Nemanja Mitrovič (Bologna), Dejan Lazarevič (Torino) in Enej Jelenič (Genoa), selektor pa je v izbrano vrsto vključil tudi člana goriškega HIT-a Nejca Mevlja, ki ga pri nas poznamo tudi kot nekdanjega dijaka tržaškega liceja Prešeren in člana šolske nogometne dvoranske ekipe. Tekma proti Hrvaški se bo začela ob 15. uri, vstop pa je prost. Zmagovalec trofeje ZSŠDI športnik Novega mesta V športni dvorani Marof v Novem mestu je slovenski kolesar Marko Kump, zmagovalec lanske izvedbe Trofeje ZSŠDI, znova osvojil naslov športnika leta 2010 v mestni občini Novo mesto. Marko Kump je na dirki po Sloveniji je osvojil 2. in 4. mesto v etapah, na cestnem DP U23 je bil 2., na cestnem EP U23 je osvojil 7. mesto, slavil je na belgijski preizkušnji Tour de Flanders in na avstrijski dirki Burgenland, 3. mesto pa je zabeležil na dirki Zagreb - Ljubljana. nogomet - Triestina jutri doma Zmaga proti Empoliju je neobhodno potrebna Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio (Antonelli), DAiel-lo (Cottafava), Malago, Grassi (Longhi), Antonelli (Bariti), Lunardini, Gissi (Gerbo), Testini, Longoni, Marchi. (I.F.) Nakupi z malo začetnico V ponedeljek se je zaključila zimska kuporodajna borza. Triestina je zadnji dan opravila nič koliko premikov, ki pa niso bistveno vplivali na kakovost garniture igralcev. Trener Salvioni bo sicer s prihodi Tad-deia in Dettorija imel na razpolago nekaj več alternativ na sredini igrišča, medtem ko je v obrambi prišlo le do zamenjave med Grassijem in Sabatom. Do najbolj pričakovanega nakupa pa ni prišlo: seznam napadalcev Triestine ostaja nespremenjen. Predsednik Fantinel očitno ni želel investirati nekaj stotisočakov, da bi okrepil ekipo ravno tam, kjer bi bilo najbolj potrebno. Vsakdo bi pričakoval, da vodstvo ekipe z najslabšim napadom v ligi poseže, da bi vsaj poskušalo izboljšati stanje. Seveda pa so kakovostni napadalci najdražji. Tako so se v napadu okrepili vsi tekmeci Triestine v boju za obstanek, medtem ko je dvojica Pri-sciantelli-Fantinel ostala križem rok. Cel mesec se je govorilo o Celliniju, Bacletu in še drugih napadalcih, vendar na koncu se ni nič spremenilo. S tem si je predsednik Fantinel prevzel veliko odgovornost: v primeru ponovnega izpada v 1. divizijo bo tokrat edini krivec. Fantinelu morajo biti vsi hvaležni, ker je Triestino pred leti rešil pred stečajem, a vsem je jasno, da bi ponoven izpad tržaški klub privedel do podobne situacije, saj dvomimo, da bi bil kdo pripravljen voditi tretjeligaški klub. V društvu vlada popolna improvizacija in tudi doslednost je šla že zdavnaj rakom žvižgat. Ob tem je jasno, da Fantinel že dve leti nima več ne pravih motivacij ne nobenega načrta o bodočnosti tega kluba. A na obzorju ni osebe, ki bi si želela prevzeti to breme. Kar za Trst ni nobena novost... (I.F.) Salvionijeva Triestina je še nepo-ražena, a po treh zaporednih neodločenih izidih postaja zmaga že skoraj neobhodno potrebna. Priložnost za osvojitev celotnega izkuipčka bo imela že jutri na Roccu (pričetek ob 15. uri), kamor prihaja v goste Empoli. TRIESTINA - Salvioni je možno postavo preizkusil med tednom proti Isonzu (končni izid 7:0 za Triestino). Sicer za to prijateljsko tekmo niso bili na razpolago Cot-tafava, Gerbo in Longhi. Trojica je še v dvomu tudi za prvenstveni nastop in odločilen bo današnji zadnji trening. Pripravljena sta že DAiello, Gissi in nov nakup Gras-si. Na trening tekmi sta priložnost za igranje dobila tudi Dettori in Taddei. Slednji je dosegel gol, a najbrž bosta oba tekmo začela na klopi za rezerve. Testini naj bi se vrnil v vezno vrsto, v napadu pa želi trener bolj ciljati na hitrost kot na moč. Prav zato je dvojica Longoni-Marchi v prednosti nad ostalimi napadalci (Della Rocca in Go-deas bosta torej ravno tako na klopi za rezerve). V vezni vrsti bi lahko prišlo še do ene novosti: v zadnjih tednih je nase opozoril mladi Bariti, ki si bo morda izboril mesto v postavi. V tem primeru naj bi se An-tonelli premaknil v obrambo, od koder bi »izpodrinil« DAmbrosia. EMPOLI - Empoli slovenskega vratarja Jasmina Handanoviča zaseda s 30. točkami mesto na sredini razpredelnice in, objektivno gledano, nima dovolj kakovostne ekipe, da bi se vključil v boj za najvišja mesta, a ravno tako naj ne bi imel težav z obstankom. Trener Alfredo Aglietti lahko sicer računa na solidne napadalce (Coralli, Lazzari, Fabbrini), nekoliko manj kakovosti pa dobimo v vezni vrsti in obrambi. Empoli je ekipa z največjim številom neodločenih rezultatov (kar 12), a na tej posebni lestvici mu takoj sledi Triestina z enajstimi, tako da bi bila delitev točk najbolj verjeten končni izid. A točka pravzaprav nobeni od dveh ekip ne bi pretirano koristila. 20 Petek, 4. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NAMIZNI TENIS - Kras ZKB začenja povratni del v ženski Al-ligi Čisto na vseh tekmah drugega dela bo treba igrati koncentrirano Načelnica odseka Katja Milič pravi, da je treba biti glede obstanka previdni Jutri se bo po 49 dneh začel drugi del ženske namiznoteniške A1-lige. Oceno in pričakovanja Krasa ZKB je podala načelnica odseka, dolgoletna igralka Katja Milič. Po treh zmagah in enemu neodločenemu izidu ste prvi del prvenstva zaključili na 4. mestu z enakim številom točk kot Norbello. Če bi se prvenstvo zdaj zaključilo, bi Kras igral v play-offu. Ste tak razplet pričakovali? Pred sezono, ko smo pregledali, kdo bodo nasprotnice naših igralk, nismo upali v tak rezultat. Glede na prikazano igro pa je 4. mesto zasluženo. So torej krasovke pokazale več od tistega, kar ste pričakovali? Čisto vse tekme so odigrale na visokem nivoju in zelo zbrano. Tudi boljšim igralkam so se upirale z veliko borbenostjo. Je vsekakor letošnji nivo nižji kot doslej? Finančna kriza je pustila sledi tudi v namiznem tenisu. Nekatere ekipe so si pred leti lahko privoščile več kvalitetnih tujk, zdaj pa ne več. Res je tudi, da so nekatere ekipe ostale tik pred sezono brez nosilk, ki so ta-čas noseče, vsekakor pa se mi zdi nivo visok. Liga je vseeno bolj dostopna našim igralkam; tujke, ki niso Kitajke, so premagljive. Je Kras zdaj že na varnem pred izpadom? Bodimo previdni; počakati moramo do konca. Čisto vse tekme drugega dela bo treba prav tako odigrati koncentrirano. Ker izpadeta zadnji dve uvrščeni ekipi, sta lahko dva poraza že usodna. Jutri vas čaka prva tekma proti Re-galdiju. So igralke pripravljene na drugi del prvenstva? So zdrave in so stalno trenirale. Med prvim in drugim deloma pa dolga pavza ni nikomur pomagala, saj je po takem premoru težje začeti. Igralke se morajo namreč spet vključiti v tekmovalni ritem, ravno prvi dve tekmi pa sta za Kras najbolj pomembni, saj sta Regaldi in Siena naša direktna konkurenta. Verjamem pa, da je dolga pavza vplivala tudi na ostale igralke. Vas je katera od igralk prijetno presenetila? Mateja zaradi študijskih obveznosti nekoliko manj trenira, Eva (Carli) in Martina (Milič) pa sta vsakič pokazali večjo umirjenost in vse boljšo psihološko pripravljenost. Yuan Yuan pa igra vse bolje: seveda pa je pod pritiskom, saj od nje vedno računamo na dve točki. Ste pričakovali tak vrstni red po prvem delu? Verjetno je Sterilgarda (Castelgoffredo) SMUČANJE Primorski pokal se jutri nadaljuje upala, da bo osvojila prvo mesto, kljub temu pa je znano, da so prve tri uvrščene ekipe tiste, ki se bodo borile za vrh. Ali sama še kaj trenirate? Vsaj dvakrat ali trikrat tedensko. Ali bi radi spet igrali? Ne vem, ali bom v naslednji sezoni igrala. Rada bi vsekakor obdržala formo. Menim, da bi se z dobrim treningom lahko kosala v A2-ligi, za igranje v A1-ligi pa bi potrebovala več treningov. Kako pa gledate na bodočnost? Imate generacijsko zamenjavo za igralke članske ekipe? Trenutno smo v škripcih. Čeprav delamo na mladinskem sektorju dolgo let, veliko mladih pri najstniških letih opusti dejavnost. Niso vsi pripravljeni trenirali petkrat tedensko in se podati na dolga gostovanja vsak vikend. Treba je garati: biti moraš požrtvovalen, hkrati pa so pomembni tudi starši, ki te ob krizah spodbujajo. (V.S.) A1-LIGA Sandonatese 7 6 1 0 90:36 13 Zeus 7 5 1 1 82:50 11 CastelGoffredc 7 5 0 2 81:53 10 Kras ZKB 7 3 1 3 69:67 7 Norbello 7 3 1 3 71:71 7 Novara 7 2 1 4 61:77 5 Siena 7 1 1 5 46:75 3 Molfetta 7 0 0 7 19:90 0 PRIHODNJI KROG: danes CastelGoffredo - Siena, Zeus - Sandonatese; jutri Kras ZKB- Regaldi Novara (18.00 v Zgoniku), Norbello - Molfetta »Score« Yuan Yuan 13 10 3 34:12 77% E. Carli 11 4 7 15:25 36% M. Milič 10 4 6 18:21 40% M. Crismancich 3 0 3 2:9 0% Legenda: število odigrani tekme, osvojene in izgubljene tekme, dobljeni in izgubljeni seti, odstotke zmag Primorski smučarski pokal se bo nadaljeval ta konec tedna. Smučarski klub Kalič bo jutri na Cerknem priredil drugo tekmo pokala, ki bo veljavna za 3. Miškotov pokal. Tekmovalci slovenskih društev v Italiji in slovenskih klubov Notranjsko-primorske regije bodo tekmovali v veleslalomu na progi Brdo. Predvideni start bo ob 9.45: najmlajši bodo startali nekoliko nižje, z vrha pa vse ostale starostne kategorije. Osrčje prireditve bo v ciljni areni pod progo Brdo, kjer bo tudi končno nagrajevanje. Do tja je možen tudi dostop z avtom. Na drugo tekmo 6. izvedbe Primorskega pokala se je prijavilo 280 tekmovalcev iz 16 društev. Največ tekmovalcev je prijavil organizator, Smučarski klub Kalič-Postojna, in sicer 65; med slovenskimi klubi iz Italije pa je največ tekmovalcev SK Devin, in sicer 35. Vremenoslovci napovedujejo, da bo jutri sončno vreme in topleje. (Foto L. Prinčič) LOKOSTRELSTVO - Zarjina ekipa naraščajnic zmagala na deželnem prvenstvu Naslov z rekordom ¡zid 1577 točk je zelo blizu državnemu mladinskemu rekordu - Sara Detela zmagala med posameznicami - Še nekaj visokih uvrstitev Lokostrelci Zarje so konec tedna nastopili na deželnem prvenstvu v Spi-limbergu. V konkurenci okrog 150 tekmovalcev so naraščajnice Zarje v disciplini olimpijski lok dosegle odličen rezultat: v ekipni konkurenci so postale deželne prvakinje. Osvojile so kar 1577 točk, kar je zelo blizu državnemu mladinskemu rekordu. Ekipa na-raščajnic Zarje je v absolutni konkurenci osvojila drugo mesto. V isti kategoriji je med posameznicami deželni naslov osvojila lokostrelka Zarje Sara Detela, ki je s 555 točkami (47:60 puščic je zadelo rumeni center) izboljšala osebni rekord. »Če me spomin ne vara, je Sara izboljšala tudi društveni rekord,« je poudaril trener Zarje Moreno Granzotto, ki je bil zelo zadovoljen z nastopi svojih varovank in varovancev: »Ekipa v postavi Detela, Santoro in Fiorito je tekmovala res vrhunsko. Z zmago na deželni ravni smo si zagotovili nastop na državnem prvenstvu, ki bo 5. in 6. marca v Padovi. Za naše društvo je to lep uspeh in res lepo zadoščenje.« V kategoriji naraščajnic je Federica Santoro zasedla 3., Chiara Fiorito Naraščajnice Zarje na zmagovalnem odru pa 5. mesto. Pri dečkih je Emil Zuba-lič zasedel solidno 3. mesto (499 točk). Pri naraščajnicah (goli lok) pa je bila Aj-lin Visintin prva (199 točk). V članski konkurenci se je Alessandro Zudek uvr- stil na 3. mesto (529 točk), Sara Mo-dugno pa je bila 4. (519 točk). V disciplini »compound« je bil Manuel Devetak 7. Na absolutni ženski lestvici je Sa- ra Detela morala priznati le premoč izkušene Debore Mauro, proti kateri je izgubila v finalnem dvoboju. Pri ba-zovski Zarji so bili zelo zadovoljni z nastopi svojih lokostrelcev. (jng) NOGOMET Ljubitelji Primorja spet s polno paro Virescit Boccaleone Monfalcone - Pri-morje Ljubitelji 2:5 (1:2) Strelci : Vatta 3, Lenarčič, Jogan Primorje: Milič, Sedmak, Marassi, Milkovič, Svab, Mozetič (Jogan), Gustin, Lenarčič, Vatta, Černjava, Turco. Po novoletnem premoru so se Ljubitelji Primorja vrnili na igrišče hudo okrnjeni. V zimskem prestopnem roku pa so, k sreči, v ekipo pristopili nekateri mlajši novinci, ki so uspešno zamenjali »staro gardo«. Proti Virescitu, ki zaseda 2. mesto na lestvici, so se morali zelo potruditi, saj so Tržičani do zadnjega upali v preobrat, čeprav so gostje skozi vse srečanje imeli pobudo na sredini igrišča, kjer je "debitant" Černjava spretno vodil igro. Tako so rdeče-rumeni kmalu povedli iz 11-me-trovke, domačini so takoj izenačili v protinapadu, a je tokrat neustavljivi Vatta pred koncem polčasa podvojil za Primorje. V nadaljevanju so domačini izenačili na 2:2, nato pa so naši udarno napadali in prepričljivo zmagali s 2:5 . Poleg Vatte, ki je dosegel hat-trick , sta se med strelce prvič vpisala tudi Lenarčič in Jogan. Jutri se bodo Ljubitelji Primorja v tekmi 9. kroga (ob 14.30 v naselju sv.Sergija) srečali z mo-štvoms Focus Bar a Vous. Dolg seznam kaznovanih Pet mladih reprezentantov Kaznovani nogometaši ekip naših društev: 2. korga Santi Fazo (Breg); 1 krog - Minej Purič (Vesna), Mario Pantuso (Ju-ventina), Walter Santoro (Primorec), Manuel Kovic (Sovodnje), Riccardo Bernobi, Davide Candotti in Mattia Bronzato (vsi Zarja Gaja), Luca Ribezzi (Mladost). Do 11.2. je bil diskvalificiran trener Primorca Maurizio Sciarrone, do 15.2 pa maser Brega Giovanni Bove. V okviru priprav na Trofejo pokrajin so bili na trening tržaške reprezentance naraščajnikov povabljeni Albert Kerpan, Matija Arduini in Erik Rebula, na trening reprezentance najmlajših pa Ivan Cossut-ta in Matteo Bicocchi (vsi Kras Repen) KOŠARKA U21: Borovci V V II so se maščevali Don Bosco Salesiani - Bor Nova Ljubljanska banka 55:69 (4:24, 14:37, 33:54) BOR: Manta 3 (-, -, 1:3), Brian Fili-pac, Erik Filipac, Mase 2 (0:2, 1:5, 0:1), Pal-lini 2 (-, 1:3, -), Gallocchio 4 (2:2, 1:3, 0:2), Pipan 12 (-, 3:5, 2:4), Devčič 6 (0:1, 3:4, -), Medizza 14 (2:5, 6:8, -), Bocciai 9 (7:10, 1:7, -), Celin 17 (0:1, 4:5, 3:4), trener Martini. Borovi mladinci so se pošteno oddolžili Salezijancem za pekoč poraz iz prvega dela (69:73). V gosteh so sicer neugodnega nasprotnika nadigrali že v prvi četrtini, v kateri so navdušili z briljantno igro. Visoko vodstvo pa je goste uspavalo, tako da v nadaljevanju niso več bili tako prepričljivi. Veliko priložnosti za igranje so dobili vsi, saj je lahko trener Martini svobodno spreminjal postavo, ne da bi se slika na igrišču spremenila. Spet je največ točk dosegel natančni Diego Celin, pohvalo za silovit uvod pa zaslužijo prav vsi. Ostali izid 10. kroga: Servolana -UBC 90:37, Barcolana - Ronchi sinoči. Vrstni red po prvem delu: Servolana 18, Bor NLB 14, Don Bosco 12, UBC 8, Ronchi 6, Barcolana 0. Prihodnji krog: Bor NLB - Ronchi (9. februarja ob 21.00). 13 Obvestila KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27.2.2011. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. februarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org;info@skbrdina.org. SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. /— GLEDALIŠČE Petek, 4. februarja 2011 21 LJUBLJANA - 27. festival Druga godba od marca do jeseni Mednarodni festival Druga godba bo v 27. izdaji trajal od marca pa vse do pozne jeseni. Tako se bo okoli osišča festivala, ki bo od 7. do 14. maja, zvrstilo nekaj koncertov, ki bodo imeli značaj spremljevalnega programa. Prvi bo že 11. marca. Festival bo 7. maja odprla osemčlanska zasedba Staff Benda Bilili iz DR Kongo. Drugo-godbena sezona se bo začela s koncertom enega najbolj vplivnih etiopskih in afriških glasbenikov, Mulatuja Astatkeja s spremljevalno afrobritansko skupino, ki bo v Kinu Šiška 11. marca. Mulatu Astatke je svet glasbe obogatil z unikatno zvrstjo, saj je jazz pomešal z latinom in tradicionalnimi etiopskimi ritmi ter ustvaril nov žanr - ethio jazz. Po izjemnih odzivih na koncert pred tremi leti in pol se bo 30. marca v Ljubljano vrnila newyorška senzacija Balkan Beat Box. Skupina, ki je povezala tradicionalne godbe vzhodne Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda v urbani beat, bo zatresla tla Katedrale. Za uradno odprtje festivala 7. maja so organizatorji predvideli glasbeno nadarjene paraplegike na triciklih, ki osvajajo svet in razprodajajo koncertne dvorane. Osemčlansko zasedbo Staff Benda Bilili iz DR Kongo sestavljajo ulični glasbeniki, invalidi in zapuščeni otroci, ki ustvarjajo vzneseno plesno godbo, katere korenine segajo vse do rumbe, v zvenu pa je čutiti še r&b, funk, reggae in kubanske ritme. Pomladni koncerti v Kinu Šiška se bodo sklenili z dvojnim koncertnim programom. Najprej bo Vasko Atanasovski s skupino Mljask premierno predstavil nov album, nato pa bo mogoče spoznati v Parizu živečo Maročanko Hindi Zahro, ki je obnorela Evropo s svojim prvencem »Hand Made«. Glasbenica se sprehaja med bluesom in soul folkom z občasnimi izleti v temnejše vode. Kot so na zavodu povedali, celoten program festivala še nastaja. Večina koncertov bo v Kinu Šiška in Cankarjevem domu, ki sta koproducenta letošnjega festivala, nekaj prireditev pa bo tudi drugod po Ljubljani. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assivurazioni generali V torek, 8. februarja, ob 20.30 / »Pa-nariello non esiste«. Nastopa: Giorgio Panariello. V sredo, 9. februarja, ob 20.30 / William Shakespeare s prevodom Patrizie Cavalli: »Otello«. Režija: Arturo Cirillo. Nastopajo: Salvatore Caruso, Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Rosario Giglio, Danilo Nigrelli, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli in Sabrina Scuccimarra. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 16.30 in ob 20.30, v petek, 11. in ob 12., ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja ob 16.00. Dvorana Bartolli V torek, 8. februarja, ob 21.00 / Roberto Cavosi: »Antonio e Cleopatra alle corse«. Režija: Andrée Ruth Sham-mah. Nastopata: Annamaria Guarnie-ri, Luciano Virgilio. / Ponovitve: od srede, 9. do sobote, 12. februarja, ob 21.00 in v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Natopata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. V nedeljo, 6. februarja, ob 11.00 / "Ti racconto una fiaba" Fabio Scaramuc-ci: »Le peripezie di Arlecchino nato affamato!«. Recija: Fabio Scaramucci. Nastopajo: Federica Guerra, Fabio Mazza, Fabio Scaramucci e Galeazzo Botner. V nedeljo, 13. februarja, ob 16.30 / "Ti racconto una fiaba" »Favole in libertà«. Režija: Cosimo de Palma. Gledališče dei Fabbri V soboto, 12. februarja, ob 16.30 / "Racconti sotto la luna" Biancaneve. OPČINE Prosvetni dom V petek, 11. februarja, ob 20.30 / Da- miana Golavšek:» Zakladnica glasbil«. BAZOVICA Gospodarska zadruga Danes, 4. februarja, ob 20.30 / Bogdan Novak: »Umor na plaži«. Režija: A. Rustja. V izvedbi članov dramske skupine Skd Lipa. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom Danes, 4. februarja, ob 20.45 / gledališka predstava »Checchelin«. V soboto, 5. februarja ob 20.30 / predstava SSG »Kažin ali Karabinjerjeva Katra«. V soboto, 12. februarja, ob 20.45 / gledališka predstava teatra La Contrada iz Trsta, »Avanti tutta«. Nastopata Ariel-la Reggio in Gianfraco Saletta. V sredo, 16. februarja, ob 20.30 / v okviru Komigo 2011 komedija »I tito-li dell'Imperatore«. Info: Kulturni dom Gorica (tel.0481.33288). V petek, 18. februarja, ob 20.45 / ome-dija »Il clan delle vedove« (Teatro Gradisca). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Goj-mir Lešnjak Gojc; kostumografija: Zvonka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bitenc, Jernej Čam-pelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. / Ponovitve: v soboto, 19 februarja, ob 20.00. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 Klub CD / Andrej Rozman Roza: » Passion de Pressheren«. Avtor, režiser in igralec: Andrej Rozman Roza. Avtorji pesmi: France Prešeren, Janez Vesel in Jakob Zupan. SNG Drama Veliki oder Danes, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Jutri, 5. februarja, ob 19.30. / Georges Feydeau: »Bumbar«. V sredo, 9. februarja, ob 17.00 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. ob 19.30 ter v petek, 25. februarja, ob 19.30. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 4. februarja, ob 20.00 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 25. februarja, ob 20.00. Jutri, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 4. februarja, 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Te-nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 10., ob 19.30 in v četrtek, 17. februarja, ob 19.00. V soboto, 12. februarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajine in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama Danes, 4. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v četrtek, 17 in v torek, 22. februarja, ob 20.00. Jutri, 5. februarja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v sredo, 16. februarja, ob 20.00. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00, v torek, 15., v ponedeljek, 21 in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. Šentjakobsko gledališče Danes, 5. februarja, ob 19.30 / M. Ca- moletti: »Seks in ljubosumnost«. Režija: Jaša Kamnik. V torek, 8. februarja, ob 16.00 / »Prava princeska«. Režija: Uroš Fürst. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Milan Jesih: »Govedina, legendarno«. Režija: Jaša Jamnik. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30 / A. Jaklič, T. Zinajic: »Mali diktator«. Režija: Tatjana Zinajic. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Dvorana De Banfield - Tripcovich Danes, 4. februarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »Messa da Requiem«. Dirigent - Corrado Rovaris. Nastopajo: Latonia Moore - sopran; Elena Bocha-rova - mezzosopran; Dongwon Shin -tenor; Simon Lim - bas. V petek, 18. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saëns: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 17.00, v nedeljo, 20. ob 16.00, od torka, 22. do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 4. februarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarel-li, Filippo Strocchi, Barbara Corradini, Giada D'Auria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 13. februarja, ob 18.00 / osrednja Prešernova proslava društv Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj na predstavitev zgoščenke »Kar je beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna«. PRIREDITVE TREBČE Ljudski dom V torek, 15. februarja, ob 20.30 / pevski recital z zborom Jacobus Galus. Dirigent Marko Sancin. GROPADA Zadružnem domu V sredo, 16. februarja, ob 20.00 / Večer ljudskih pesmi. COL V četrtek, 17. februarja, ob 20.00 / Nastopata: O.Š. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Re-pentabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Ša-vrini in anka Šavrinke. GORICA Kulturni dom V torek, 8 februarja, ob 20.45 / v oki-ru projektov »Faber Days« in »Across the border 2011«, vrhunski glasbeni dogodek, na katerem bo nastopil eden izmed najbolj priznanih italijanski kitaristov Armando Corsi. Gostja večera pa bo pevka in kitaristka Marija Pie-rantoni Giua. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna Danes, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. februarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusal-ka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V torek, 8. februarja, ob 20.30 Klub CD / Nastopajo Kvinton: Robert Belšak -bobni; Marjan Bone - glas, harmonika; Dejan Bračko - kitara, violina; Boštjan Koren - kitara, tamburin; Igor Mešič -kitara in Goran Podgorelec - kontrabas. V torek, 8. februarja, ob 21.00 / Robert Belšak - bobni; Marjan Bone - glas in harmonika; Dejan Bračko - kitara in violija; Boštjan Koren - kitara in tamburin; Igor Mešič - kitara in Goran Podgorelec - kontrabas. Kino Šiška V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Pennywise (ZDA), Kreshesh Nepitash in presenečenje. V torek, 8. februarja, ob 20.00 Katedrala / Tomaž Pengov: Drevo in zvezda. V četrtek, 10. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopata: The Young Gods (Ch), Hemendex (Hr). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Kulturni dom: v torek, 8. februarja, ob 18.00 bo odprtje razstave priznanega slikarja Andreja Kosoča. Razstava bo na ogled do 25. februarja, po sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la luce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Cris-cuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: je na ogled razstava »Figura - slike in kipci«. Vstop prost. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Petek, 4. februarja 2011 101 Št. 41 (168) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Radovedni Klop odkriva in razkriva Glasba, takšna in drugačna Na slovenski in zamejski glasbeni sceni se je v zadnjih mesecih pojavilo novo ime -Vulture and The Guru, glasbeni projekt, ki sta ga osnovala Andrej Kralj in Peter Gergolet in v katerem so sodelovale različne profesionalne glasbene figure. Radovedni Klop se je v družbi tople kave pogovarjal z Andrejem o projektu in o albumu Tekočina. Klop je bil glasbeno navdihnjen in se je odločil, da vam pripravi posebno glasbeno stran. »Pogovarjal« se je tudi z Aljošo Oto alias Dj Pap's in z Damjanom Krizmančičem, ki sta pravkar izdala svojo prvo soavtorsko pesem Matrix 2k11. Aljoša je povezan tudi s projektom Vulture and The Guru. Več pa boste odkrili v naslednjih vrsticah. ALJOŠA OTA Predstavi se: Nasmejan, živahen, iskren. Prva in najpomembnejša izkušnja v svetu glasbe: Prva izkušnja na fešti mojega prijatelja Erika, najpomembnejša v Budimpešti, v lokalu disco Play. Prijatelji ti pravijo: Slovenci me imenujejo Papš, Italijani pa Ali, Yoshi, Al (ker moje ime težko izgovorijo). Na Damjana te veže: Skupaj sva pripravila novo pesem. O njem mislim, da je glasbenik, ki ve, kaj dela. Žensko osvajaš: S svojimi remixi, ki jih podarim vsem ... haha. Najlepši koncert: Koncert Paula Van Dyka na Balatonu 2010. Najlepši trenutek z Damjanom: Ko sva določila ime pesmi (Matrix2k11). Skrita želja za prihodnost: Sodelovati na znanem festivalu ob internacionalnih DJ-jih. Inštrument, ki te najboljše predstavlja: Bobni (in kot pripomoček slušalke). Prvi in zadnji nastop: Prvič, ko sem bil star 17 let, zadnjič prejšnji teden v Trstu. Kakšno glasbo si poslušal kot najstnik in kaj poslušaš zdaj: Kot najstnik sem poslušal Karst Brothers, Pitura Freska, Šifrerja, Agropop, sedaj pa najnovejše hite house in tech-house glasbe (dj-ji kot so Angello, Axwell, Umek, Guetta). Moto življenja: N.N!! (kdor zna...zna...) =) DAMJAN KRIZMANČIČ Predstavi se: Precej normalen, visok, iznajdljiv, večkrat vznemirjen. Prva in najpomembnejša izkušnja v svetu glasbe: Prva je harmonika (morda harmonikaško tekmovanje v Tu-rinu ...), najpomembnejša vsak nastop skupine Charge. Prijatelji ti pravijo: Uuhhh, Damjan, Damjanazzo, lupo, celo badwolfenstein. Na Aljošo te veže: Najina nova pesem Žensko osvajaš: Vprašajte ženske, ki so padle v mojo past ... Najlepši koncert: Guns'n'Roses v Turinu, leta 1992, ko so bili »al top«. Najlepši trenutek z Damjanom: Ob izdelavi najine pesmice pred PC-jem: »Ja ja ja, tu je figo, pusti tako!!!!!!!« Skrita želja za prihodnost: Predstaviti se širši publiki, ne vem pa v kakšni zasedbi. Inštrument, ki te najboljše predstavlja: Bas, kitara. Prvi in zadnji nastop: Prvič morda leta 1984 s harmoniko. Zadnjič leta 2009 s skupino Charge. Hmmm, ne ... pred enim mesecem z zborom. Kakšno glasbo si poslušal kot najstnik in kaj poslušaš zdaj: Nekoč samo pop, sedaj pa tudi bolj eksotične žanre ... Moto življenja: W.F. (kdor ve ... ve ...) =) Vulture and the Guru Na slovenski in zamejski glasbeni sceni se je v zadnjih mesecih pojavilo novo ime, in sicer Vulture and the Guru. Tokrat pa ne gre za glasbeno skupino, ampak za glasbeni projekt, ki sta ga snovala Andrej Kralj in Peter Gergolet in v katerem so sodelovale različne profesionalne figure, ki se ukvarjajo s glasbo. Radovedni Klop se je v družbi tople kave o tem pogovarjal z Andrejem o projektu samem in o albumu Tekočina. Peter in Andrej »S Petrom se poznava že od najstniških let. Pisala sva avtorsko ročk glasbo kot člana skupin Blek Pan-ters, Fiberglas ali Charge. Peter je pred leti dokončal študij tonskega mojstra in diplomiral na ljubljanskem SAE /School of sound engineering, jaz pa se poleg s poučevanjem občasno ukvarjam tudi s poezijo.« Vulture and The Guru Zamisel za glasbeni projekt Vulture and the Guru je nastal pred približno dvema letoma. »Oba sva imela svoje pesmi in sva si želela nov glasbeni izziv. Dolgo sva razmišljala, kako bi udejanjila to stvar. Želela sva opraviti samo produkcijsko delo, nisva pa hotela nastopati kot glasbenika ali pevca. Zato sva se domenila, da bova spravila na noge band različnih glasbenikov in zanje napisala 11 komadov ročk glasbe in da bova celoto sama posnela, miksala in producirala.« Zakaj sta pravzaprav Peter in Andrej poimenovala svoj projekt Vol-ture and The Guru? »Pred leti si je Peter s pomočjo prijatelja Valterja Perica uredil majhen snemalni studio v Doberdobu. Jaz sem ga zbadal, da je kot jastreb, ki čaka na drevesu na novo nastale skupine, ki iščejo uspeh in dobrega producenta. To se pravi Vulture,« nam je zaupal Andrej. »Mene pa so nekateri prijatelji kliali z vzdevkom Guru, ker sem bil prisoten malo povsod, in sicer v več zamejskih skupinah, s svojimi pesmimi ali kot izvajalec. Ko smo se odločali za ime projekta, se nama je zdelo, da je Vulture and The Guru zaporedje besed, ki zveni lepo za tak projekt.« Tekočina Peter in Andrej sta od vsega začetka delala skupaj. Svoje pesmi sta skupaj dopolnjevala. »Včasih je šlo skoraj za telepa-tijo. Zaustavila sva se ob vsaki napaki in večkrat se je iz napake rodilo kaj ustvarjalno konstruktivnega. To je tudi del timskega dela, kjer se medsebojno stalno dopolnjuješ.« Prvi rezultat tega dela je zgoščenka Tekočina, ki je izšla oktobra lani. Izbrala sta si ta naslov, ker gre v bistvu za tekočino oziroma prelivanje različnih stilov, saj vsebuje balade z elektronskimi elementi in neke vrste eksperimentalne trenutke. Pesmi izvajajo Martina Feri, Danijel Malalan, Bojan Kovic, Peter Gus in Tomislav Jovanovic Tokac (iz skupine Dan D). »Ker je produkcijsko delo plošče dovolj naporno, sva se odločila, da v snemalni fazi ne bova igrala na zgoščenki, zato sva za to prosila vrsto glasbenikov iz naših krajev. Kitaro igra Aljoša Saksida, bas kitaro Marko Loredan, bobne Gianluca Sol- ALJOŠA Glasba mi je bila vedno všeč, čeprav se je nisem nikoli uradno učil. Poskusil sem z vrtenjem glasbe, prijatelj mi je pokazal tehniko in lotil sem se. Nabavil sem si vso potrebno opremo in začel sem kot DJ na vaških žurih in v zamejskih lokalih, najpogosteje pri Karišu. Na začetku (kot tudi občasno sedaj) sem vrtel več zvrsti glasbe, od slovenskih do najnovejših house komadov. Vse pa je zelo odvisno od kraja, kjer vrtim: če vrtim v diskotekah, se osredotočim na house, tec-ho-house in techno glasbo, če pa me povabijo v druge lokale, vrtim še druge vrste, ki se lokalu prilegajo. Glasbo kupujem na internetu, treba je pač biti vedno ažurnirani z novimi komadi, saj tako postane DJ zaželjen in priljubljen. Najraje vrtim v diskotekah, če so znane, še boljše. Najlepše je, ko vidim, da je plesišče polno in da so ljudje navdušeni. Do sodelovanja z Andrejem pa je prišlo na lanskem pustu, ko je bil Andrej navdušen nad mojo masko (oblečen sem bil v Davida Guetto, z lasuljo vred) in me je vprašal, ali bi tako oblečen rad sodeloval v videospotu pesmi Revolucija. Ideja mi je bila všeč, saj se rad lotevam novih projektov in so mi všeč novi izzivi. Videospot smo snemali v kriški Biti, bilo je precej smeha in zabave! Z Damjanom pa se poznava že vrsto let, nikoli pa nisva sodelovala na glasbenem področju. Nekaj časa me je vabil, naj ga obiščem, da skupaj poskusiva sestaviti eno house pesem. No, končno sva dobila čas za to, se usedla in sesta- ferino in klaviature Alberto Bravin. Aranžmaje za orkester je napisal skladatelj in dirigent Valter Sivillotti. Orkester enajstih elementov sva posnela v studiju v Vidmu. Vse ostalo pa sva posnela v Doberdobu. Pri produkciji plošče je zelo pomemben tudi mastering. Obrnila sva se na Gregorja Zemljiča, ki ima mastering studio v Ljubljani in ki je sodeloval tudi z Magnificom, Vladom Kreslinom in Laibachi.« Za grafično oblikovanje knjižice je poskrbel Jakob Jugo-vic, ki se s tem profesionalno ukvarja. Za vse fotografije v knjižici pa je poskrbel Danilo Pahor. Od sanjavih pogovorov v pubii... do glasbenega študija in koncerta. Najbrž je skoraj vsaka oseba, ki se poklicno ali amatrsko nh>arja z glasbo, vsaj enkrat v življenju sanjala, da bi posnela kakšno ploščo in nastopala v živo. Andreja je Klop vprašal, kako se pride do tega. »Moraš biti zelo vztrajen in motiviran«, nam je zaupal in dodal, da je v glasbi kot tudi na drugih področjih pomembno, da se odločiš za stvari, ki te »skozi čas vedno navdušujejo«. Kaj pa finančna plat? Kaže, daje za manj znane glasbene skupine težko priti do plošče, in to bodisi v zamejstvu kot v Sloveniji. CD-jev ne prodajaš. Nekateri dajejo svojo glasbo na razpolago kar na splet. Zato je treba vse dobro preštudirati, od snemanja do koncertov. Andrej in Peter pa sta le prišla do predstavitvenega koncerta, ki je bil pred nekaj tedni v Kulturnem domu v Gorici. Udeležilo se gaje okrog dvesto ljudi. Sama sta poskrbela za profesionalno ozvočenje, luči in projekcije. Priprava koncerta je trajala več dni. Za sodelovanje na koncertu sta prosila prijatelje ali motivirane ljudi, ki so večinoma sodelovali zastonj. Na odru je po predskupini Floating Points iz Gorice nastopilo kar nekaj ljudi. Pevka Martina Feri, gledališki igralec in pevec Danijel Malalan, pevec Bojan Kovic. Spremljali so jih violinist Peter Gus in kitarist Aljoša Saksida. Na bobne je igral Gianluca Solferino, na klaviature pa Iztok Cergol. Bas je igral Peter Gergolet in drugo kitaro Andrej sam. Občinstvo je bilo zelo navdušeno. Andrej in Peter načrtujeta nastop tudi na Tržaškem. Videospoti Na youtubu je že na ogled video za prvi singel Revolucija in tudi video balade Včasih grem, ki sta ga Peter in Andrej sama posnela in montirala s pomočjo Alexa Puriča. Na videu Včasih grem nastopa model Špela Jereb. Oba videospota si lahko ogledate na naši spletni strani na facebooku. V prihodnje bo izšel single Enaka, pesem, ki jo poje Tokac (Dan D). Za to pesem je v pripravi tudi videospot. »Prav pred nekaj dnevi naju je kontaktiral režiser, ki živi v Ljubljani in je slišal zgoščenko. Verjetno bomo skupaj pripravili spot za eno izmed pesmi, ki jo poje Danijel Malalan.« O vsem tem pa več kdaj drugič. vila pesem! Damjan je glasbeno in tehnično zelo dobro podkovan, jaz pa sem imel dobre ideje in nasvete. Mislim, da je Matrix 2k11 kot prva pesem kar dobra, zato jo bom gotovo zavrtel na pustnem žuru! DAMJAN Svet glasbe sem spoznal po končanem prvem letniku višje srednje šole, ko so mi starši kupili moj prvi bas znamke Sakura in majhen ojačevalec. S časom sta se moj stil in glasbeni okus temeljito spremenila. Trenutno se posvečam predvsem elektronski glasbi in v zvezi s tem obiskujem tudi tečaj. V prihodnosti bi želel ponovno sodelovati z Aljošo pri ustvarjanju novih pesmi, s prijateljem Andrejem in tudi s kakšno pridno pevko (npr. Martino: upam, da se ni ustrašila, ko sem ji poslal svoj nov komad) :) Aljošo sem povabil, da skupaj izdelava dance pesmico in pri ustvarjanju sva se zelo dobro ujela. S svojim znanjem tehnologije in glasbe in z Aljošino izkušenostjo sva ustvarila najin prvi skupni komad - Matrix 2k11. Ime Matrix izhaja iz posebnega predmeta, ki se imenuje Controller, s katerim so krmili zvoke v dance komadih in ima obliko matrike. Komad sva naložila na spletno stran www.soundcloud.com, in sicer na svojem (badwolfenstein) in Aljošinem profilu (alyosha-paps). / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2010 - Mladinski pevski zbor Rupa-Peč 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettan-do Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: I raccomandati (v. Pupo) 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appunta-mento 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce bunale di Forum 15.35 Film: Cimarron (western, ZDA, '60, r. A. Mann, i. G. Ford, M. Schell) 16.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.30 Film: L'uomo della pioggia - The rain man (dram., ZDA, '97, r. F. F. Coppola, i. M. Damon) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Dnevnik - Ore 1010.0014.05 Res-ničnostni show: Grande fratello pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio in P. Cortellesi) 23.30 Variete: Chiam-bretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due V Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds ( i. M. G. Gu-bler) 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ul- 6.00 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Kangaroo Jack - Prendi i soldi e salta (kom., ZDA, '03, i. J. O'Connell) 11.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsono-vi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Cafe 15.40 Risanke 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Film: Tutte le ex del mio ragazzo (kom., ZDA, '04, i. B. Murphy) 1.55 Variete: Pokerlmania tima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Par lament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La nuova squadra Spaccanapoli 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.10 Dok.: Cult book 1.40 Aktualno: Aprirai u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Ca-rabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tri- Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.05 Dok.: Cuo-re Tuareg 8.30 Dnevnik 9.00 Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Italia magica 11.25 L'Italia da scoprire 12.40 Italia economia e Prometeo 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Salus Tv 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 80 Nostalgia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Ditelo al Sindaco 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.20 Dok.: Wild Adventure 22.45 Musica, che passione! 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nan.: La saga dei Mc Gregor La l LA 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 2.10 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La signora nel cemento (krim., ZDA, '68, r. G. Douglas, i. F. sinatra, R. Welch) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag -Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche 0.15 Dnevnik 0.30 Aktualno: L'altra meta del crimine: Desiree Pio-vanelli 3.05 Dok.: La7 Doc Slovenija 1 A Kanal A 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. igr. nan.: Bisergora (pon.), sledi Martina in ptičje strašilo 10.30 Risanke 10.40 Kratki dok. film: Steci stran (pon.) 10.55 Enajsta šola - odd. za radovedneže (pon.) 11.30 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Ugriznimo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Risanke 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Duhovni utrip 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.20 Duhovni utrip (pon.) 0.40 Babilon.tv (pon.) I.00 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.301.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.25 Magazin v alpskem smučanju 9.55 Zwiesel: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje II.05 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 11.30 Evropski magazin 12.05 Z glavo na zabavo (pon.) 12.30 Črno beli časi (pon.) 12.55 Zwiesel: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 13.55 Univerza (pon.) 14.20 Circom Regional 14.50 Minute za... 15.25 Presque Isle: SP v biatlonu, sprint (m), prenos 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Na lepše (pon.) 18.10 Presque Isle: SP v biatlonu, sprint (ž), prenos 20.00 Ljubljana: rokomet, tekma lige prvakinj, Krim - Itxako Reyno De Navarra, prenos 20.50 EP v umetnostnem drsanju 21.50 Nad.: Kingdom 22.40 Dok. odd.: Skrivnosti križa - Kdo je ubil Jezusa (pon.) 23.30 Film: Črna knjiga (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Gledalci razpravljajo 8.00 Odbor DZ za zadeve EU, prenos 9.00 Redna seja DZ, prenos 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 22.55 Žarišče 22.00 Črno beli časi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 Film: Lažnivec Billy 17.05 Avtomobilizem 17.20 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vseda-nes - TV dnevnik 19.25 23.35 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Dok. odd.: Emilio Comici 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Objektiv 21.30 skupina A-KAMELA na prireditvi Ona&On (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.10 11.35 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.0516.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (pust. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Talec (krim. drama) 22.05 24UR zvečer, Novice 22.25 Dexter (krim. serija) 23.35 Film: Lov za junakom (akc.) 1.25 Nora šola (anim. serija) 2.15 24UR (pon.), Novice 3.15 Nočna panorama, Reklame 7.35 9.45 Družina za umret (hum. serija) 8.05 Svet, ponovitev, Novice 9.05 11.30, 18.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 10.00 Družina za umret 10.3015.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 11.00 23.50 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.25 16.10 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Dok. drama: Na valovih 17.05 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Francoski poljub (romantična kom; i. M. Ryan) 22.00 Film: Dokaz (drama) 0.20 Film: Pošastno (znanst.-fant.) 1.55 Love TV (erotika) 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 28. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek -Mizica, pogrni se!; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalej-doskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Stari Postojnčani, niz filmov; 11.30 Izšel je šesti ponatis kuharske knjige Andreja Zamejca Nove kuharske bukve iz leta 1850; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA ; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etno-bazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Arber, veleslalom za ženske, 1. vožnja; 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Arber, veleslalom za ženske, 2. vožnja; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.00 Stop pops 20 in novosti; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.0022.00 Nova elektronika, vmes Rokomet, liga prvakinj, Krim-Itxako; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 3. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC -5/6 CELOVEC O -s/4 O -8/6 KRANJSKA G. O -5/5 S. GRADEC TRŽIČ -6/5 o ^ KRANJ V-;? J, LJUBLJANA -3/5 POSTOJNA O-6/5 KOČEVJE REKA 3/12 CELJE -s/7 O MARIBOR O-4/6 PTUJ O M. SOBOTA O-3/6 N. MESTO -4/6 O ZAGREB -3/5 O ÎNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno do pretežno jasno vreme. Možni bodo le tanki visoki oblaki. Zjutraj bo ob morju še pihala šibka burja, nato pa bo ponehala. Ničta izoterma se bo zvečer dvignila do okoli 2500 m nad morjem, kar bo pripomoglo k temperaturni inverziji. Danes bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem okoli 12 stopinj C. J Azorski anticiklon se bo v naslednjih dneh širil proti Italji, in bo zagotovil tudi naši deželi stanovitno vreme s toplim in suhim zrakom v višinah. Konec tedna pa se bo postopoma v prizemlju začel « zadrževati bolj vlažen zrak. Nad večjim delom Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. S šibkim severozahodnim vetrom k nam prihaja toplejši in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 Dolžina dneva 9.52 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 18.58 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najnižje -20 cm, ob 10.31 najvišje 34 cm, ob 16.55 najnižje -54 cm, ob 23.51 najvišje 42 cm. Jutri: ob 0.12 najvišje 39 cm, ob 6.15 najnižje 20 cm, ob 11.29 najvišje 29 cm, ob 17.38 najnižje -38 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo ............50 Forni di Sopra ......... 90 Zoncolan ..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .90 CELOVEC O -s/7 TOLMEČ O -3/13 VIDEM O -2/14 O PORDENON -1/13 TRBIŽ O -s/11 o -6/9 KRANJSKA G. & c- TRŽIČ -s/8 ČEDAD O -1/13 O KRANJ O : GRADEC -s/9 rfc-s/7 S. GRADEC CELJE -s/9 O MARIBOR O-4/9 PTUJ O M. SOBOTA O-3/9 O ^ CUV? LJUBLJANA GORICA 0° N- GORICA -3/7 N- MESTO -4/8 2/14 ^ „„-2/13 ° „ „ KOČEVJE TRST Oltii ¿^H _ O 5/12 ^^ ^-N - o PORTOROŽ O CRNOMELJ 1/11 REKA 2/12 OPATIJA ZAGREB -2/7 O PAZIN O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ko vsej deželi bo stabilno vreme le z rahlo oblačnostjo. Ničta izoterma se bo dvignila do okoli 3000 m nad morjem, kar bo pripomoglo k temperaturni inverziji. Dnevne maksimalne temperature bodo v gorah kar visoke za ta letni čas. Predvsem od večernih ur bo lahko v nižinskem pasu ^nastajala megla. Vetrovi bodo šibki. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo pretežno jasno, le občasno bo nekaj več visoke ko-prenaste oblačnosti. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Predvsem v višjih legah bo precej topleje. avstralija - Povzročil je veliko gmotno škodo, a žrtev ni zahteval Avstralcem odleglo po sorazmerno mirnem pohodu tropskega ciklona Yasi BRISBANE - Silovit ciklon Yasi, ki je prizadel severovzhod Avstralije, ni povzročil takšnega razdejanja, kakršnega so se bale oblasti. Po prvih podatkih ciklon, ki je gosto naseljeno obalo dosegel v sredo malo po polnoči po krajevnem času, ni zahteval smrtnih žrtev ali poškodovanih, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrepi, ki so jih sprejele oblasti pred prihodom tropskega ciklona, so očitno zalegli. Med drugim so zaprli dve bolnišnici v turističnem mestu Cairns in evakuirali več deset tisoč ljudi. Iz nekaterih manjših krajev poročajo o veliki gmotni škodi, je pa ciklon prizanesel Cairnsu, izhodišču za izlete na Veliki koralni greben, saj je na poti do tja že oslabel. Veter je tam podrl več dreves in poškodoval nekaj zgradb. Yasi, ki ga je spremljal veter s hitrostjo do 290 kilometrov na uro, je kopno dosegel pri manjšem kraju Mission Beach, ki se nahaja sredi bogatega kmetijskega in turističnega območja, 180 kilometrov južno od Cairnsa na severu zvezne države Queensland. Čeprav se najbolj črnogledi scenariji niso uresničili, je bil Yasi vseeno najmočnejši ciklon, ki je prizadel Avstralijo v zadnjih desetletjih, celo močnejši od ciklona Tracy, ki je leta 1974 dosegel Darwin in ubil 71 ljudi ter uničil 80 odstotkov hiš. Po jakosti ga primerjajo z orkanom Katrina, ki je leta 2005 prizadel New Orleans. (STA) Opustočena hiša v kraju Tully na severu zvezne države Queensland ansa Pričevanje našega kolega Naš kolega Ivan Žerjal, ki se z družino mudi na obisku v Avstraliji, nam je poslal tole pričevanje: Prišli smo brez problemov in kot nalašč je nova katastrofa prizadela deželo. Zato za tistega, ki se ukvarja s pustošenjem tropskega ciklona Yasi, naj povem, da je to prva novica v avstralskih medijih. Na srečo, pravijo, nevihta ni terjala človeskih življenj, novinarski prispevki pa poročajo o porušenih hišah (večinoma so lesene). Prizadetih nepremičnin je, če sem prav razumel, 180.000, niti starejši prebivalci pa ne pomnijo take nevihte. Kot že rečeno, Yasi na srečo (vsaj za zdaj) ni terjal človeških življenj, je pa povzročil velikansko gmotno in tudi gospodarsko škodo, ker je uničil nasade banan, ki so, kot kaže, pomembna kmetijska panoga. Prizori, ki jih človek vidi po televiziji, kažejo na podrta ali izruta drevesa (tudi precej velika) ali na hiše, ki jih je 300 km/h močan veter dobesedno zravnal z zemljo. Tudi turizem je precej prizadet, saj je nevihta opustošila nekaj priljubljenih turističnih destinacij v severnem Queenslandu. Z družino smo v državi Victoria, kjer je zaenkrat lepo in toplo vreme, čeprav napovedujejo dež, ki pa ne bi smel povzročiti večjih težav. Lep pozdrav! Ivan Žerjal zda - Največji vihar v zadnih desetletjih Američani zasuti pod debelim snegom NEW YORK - Milijoni Američanov so se včeraj poskušali izkopati iz globokega snega, ki ga je nad tretjino ZDA nasul snežni vihar epskih razsežnosti. Največji vihar od 50. let prejšnjega stoletja se je raztezal čez več kot 3000 kilometrov veliko območje od Tekasa do Maina, oblasti pa opozarjajo, da je vožnja v teh razmerah smrtno nevarna. Oblasti v 30 od 50 ameriških zveznih držav so izdale opozorilo pred snežnimi meteži, viharji, ledenim dežjem in mrzlim vetrom, v Lousiani in Mississippiju na toplejšem jugu pa pred nevihtami, tornadi in obilnimi padavinami. V Illi-noisu, Indiani, Missouriju in Okla-homi so razglasili izredne razmere, na pomoč ujetim voznikom pa je priskočila nacionalna garda. V prizadetih zveznih državah je zapadlo od 25 do 40 centimetrov novega snega. Oblasti v New Yorku so prebivalce pozvale, naj avtomobile pustijo doma, železniška družba Amtrak pa je odpovedala vse vlake med New Yorkom in Philadelphio. Eno najhuje prizadetih mest je Chicago, kjer so siloviti vetrovi posrkali ogromne količine vlage iz jezera Michigan. Gasilci se po ulicah vozijo s snežnimi vozili, prvič po 12 letih so zaprte šole. Od srede je v mestu zapadlo 53 centimetrov novega snega. Velike težave so še vedno v letalskem prometu. V sredo je bilo odpovedanih več kot 6300 poletov, kar je približno 20 odstotkov vseh poletov v ZDA. Že v torek je bilo odpovedanih 7000 letov, v ponedeljek pa 800. Na bostonskem letališču so v sredo odpovedali 80 odstotkov letov, medtem ko je na chicaškem letališču O'Hare, enem najpromet-nejših na svetu, pristalo in vzletelo le osem letal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) POREČ