Kamina in univerzitetna knjižnica v Ljubljani I! 183307 ONOMIKO, STATISTIKO IN DEMOGRAFIJO Pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dosedanji razvoj, stanje in perspektiva prebivalstva SR Slovenije Ljubljana, decembra 1963 INSTITUT ZA EKONOMIKO STATISTIKO IN DUMO GRAH JO pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dr. Dolfe Vogelnik DOSEDANJI RAZVOJ, STANJE IN PERSPEKTIVA PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE Ljubljana, decembra 1963. If 183307 /vtfg j /<= KAZALO Uvod NAMEN RAZISKAVE VIRI IN LITERATURA GLAVNI REZULTATI Prvo poglavje: Smrtno st RAZVOJ SPLOŠNE SMRTNOSTI SMRTNOST PO STAROSTI PODALJŠANJE SREDNJEGA TRAJANJA ŽIVLJENJA PROGNOZA GIBANJA SMRTNOSTI SLOVENIJE 1961-71 Drugo poglavje: Plodnost RAZVOJ SPI,0ŠN3 RODNOSTI (NATALITETE) GIBANJE PERTILNOSTI PO STAROSTI ŽENE VELIKOST DRUŽINE SINTETIČNE MERE REPRODUKCIJE PREBIVALSTVA PROGNOZA GIBANJA PERTILNOSTI SLOVENIJE 1961-71 Tretje poglavje: Zunanje selitve ZUNANJE SELITVE V RAZDOBJU 1857-1914 ZUNANJE SELITVE MED OBEMA VOJNAMA ZUNANJE SELITVE V RAZDOBJU 19 53-1961 PRIMERJAVA POVOJNIH SELITEV S PREDVOJNIMI PERSP iKTIVA MIGRACIJE 19 61-71 Četrto poglavje: Razvoj 'prebival st RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE KOT REZULTANTA GIBANJA SMRTNOSTI PLODNOSTI IN SELITEV GIBANJE PREBIVALSTVA SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z GIBANJEM PREBIVALSTVA V EVROPI IN JUGOSLAVIJI Peto poglavje: Prognoza razvoja prebival s t v a. 1961-1971 OSNOVNI REZULTATI STAROSTNO-SPOL NI KONTINGENTI ZA 1961-1966 PO LETIH IN ZA 1971 Šesto poglavje: Staranje prebival s Spremembe v starostni strukturi POJEM STARANJA PREBIVALSTVA IN NJEGOVO MERJENJE SITUACIJA V SVETU IN PRI NAS RAZVOJ PROCESA STARANJA VZROKI STARANJA PREBIVALSTVA POSLEDICE SPE CI NIČNE SPREMEMBE SPOL NO - STAROSTNE PREBIVALSTVA SLOVENIJE V ZVEZI VOJN STRUKTURE MI Stran 1 2 3 7 7 9 13 15 17 17 2o 22 23 27 29 29 31 36 39 42 v a 43 43 48 5o 5o 5o t v a 55 56 56 57 59 60 63 Uvod in glavni re zultati NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave v smislu naročila in pogodbe je prikaza¬ ti dosedanji razvoj, stanje in perspektivo prebivalstva SR Slo¬ venije za desetletje 1961-71 o V prvih treh poglavjih smo podrobneje obdelali dosedanji razvoj smrtnosti fertilnosti in zunanjih selitev ter perspektivo tega razvoja za desetletje 1961-71. Retrospektivni pregled ob¬ sega obdobje zadnjih dvesto let. Tako daleč nazaj je bilo mogoče iti zaradi tega, kar je dr. Žifrer pregledal in preuredil osnovno gradivo popisov in vitalne statistike stare Avstro-ogrske monar¬ hije. dlaborat, ki ga je financiral Kidričev sklad, je ostal za sedaj v rokopisu v treh izvodih ter je podrobneje označen v pre¬ gledu Virov in literature. Razen tega smo uporabili za zgodovinski del ocene o nataliteti in mortaliteti, podatke do katerih je pri¬ šel za razdobje pred letom 1857 dr. Zvvitter v svojem znanem pio¬ nirskem delu o zgodovinskem razvoju, slovenskega prebivalstva . - Za novejši čas (od 1921. dalje) smo uporabili uradne statistične podatke,- Prognozo o verjetnem bodočem razvoju smo napravili po¬ sebej za vsakega od omenjenih treh osnovnih elementov gibanja prebivalstva, in sicer v treh variantah: v minimalni, maksimalni in srednji. Potem, ko smo v prvih treh poglavjih podali in analizira¬ li razvoj vsakega izmed treh bistvenih elementov gibanja prebival¬ stva, smo v četrtem, poglavju strnili delovanje vseh treh elemen¬ tov in prikazali, kako se je kot rezultanta njihovega razvoja spreminjalo prebivalstvo Slovenije. Peto poglavje je posvečeno perspektivi prebivalstva Slo¬ venije, izračunani za razdobje 1961 do 1971.Perspektiva je bila izdelana na podlagi standardne analitične metode, ki se praktično edina uporablja pri podobnih računih v svetu, ter se naslanja na hipoteze o verjetnem bodočem gibanju smrtnosti po staro stno- , spolnih skupinah, fertilnosti ženskega prebivalstva po starosti in zunanji migraciji. Te hipoteze smo razvili v prvih treh pog¬ lavjih. Zadnje , šesto poglavje, podaja analizo osnovnih sprememb v spolno-starostni strukturi našega prebivalstva. V njej se kaže že zelo napredujoči proces staranja prebivalstva Slovenije. Temu poglavju je dodan še' prikaz in analiza specifičnih posledic, ki sta jih imeli obe zadnji svetovni vojni na anomalije v spolni in starostni strukturi našega prebivalstva. VIRI IN LITERATURA Razen uradnih publikacij statistike bivše Avstro-ogr ske , Splošne državne statistike predvojne Jugoslavije in publikacij Zveznega Zavoda za statistiko sedanje Jugoslavije, smo uporabili predvsem naslednjo literaturo (najprej navajamo domačo, nato pa nekatera standardna dela iz tuje literature). BARIČ MARIJA, Selitve prebivalstva 1954-56. Prikazi in študije. Ljubljana 1958 Selitve prebivalstva 1956-196o. Prikazi in študije. Ljubljana 1962. MACURA MILOŠ, Stanovništvo kao činilac privre dnog razvoja Jugo¬ slavije, Beograd 1958. NJIGlČ RADMILA; Proces staranja stanovništva Jugoslavije. Stat. revija, Beograd VIII, št. 2-3, 1958. ŠIFRER ŽIVKO; Izseljevanje s slovenskega ozemlja. Prikazi in Štu¬ dije, Ljubljana 1962. TASIČ DRAGOLJIJB; Dugoročne promene starostne strukture stanovništ¬ va Jugoslavije, Stanovništvo, januar-mart 1963, Beograd. VOGELNIK 330LFE: Demografska statistika, Skripta. Ljubljana 1961. ; Obim i neke karakteristike unutarnje migracije u Jugoslaviji u razdoblju 1953-61. ekonomska anali¬ za, Beograd 1962 št. 2/3. ZWITTER FRAN; Prebivalstvo na slovenskem od XVIII stoletja do da¬ našnjih dni. Ljubljana 1936. •»•o« STATISTIČNI INSTITUT pri Ekonomski fakulteti: Prebivalstvo Slove¬ nije; Knjiga I: Prebivalstvo po naseljih v razd. 1869-1953 Knjiga II: Družbena in ekonomska struktura prebivalst va po popisih od' 1857 - 1910 . Knjiga III; Naravno gibanje prebivalstva v razdobju 3 857-1914. (Rokopisno gradivo). JAFFE A.J.: Handbook of Statistical. Mathods for demoraphers. V/ashing. 1951. PREŠ SAT R.: L 5 Analyse demographique . Pariš 1961. UNITED NATIONS: Mathods for Population Projections by Sex and A ge. New York, 1956. : The Aging oi Populations and its Economic and So¬ cial implications. Nev; York 3.956, : Damo graphic'Yearbook (v si le tniki). 3 GLAVNI REZULTATI RAZISKAVE Poglavitno rezultate podajamo po glavah., kot si slede v samem elaboratu. I. Smrtno st Glede splošne smortnosti smo bili pred dvesto leti s prib¬ ližno 34 promilami nad evropskim, povprečjem, zdaj pa smo z nekaj pod lo promilami na evropskem povprečju. V smrtnosti dojenčkov pa smo dosegli nivo 3o promil, ki je značilen v evropskem, kot sve¬ tovnem merilu za prebivalstva z nizko smrtnostjo dojenčkov. Glede toga smo napredovali. Vendar s sedanjim stanjem smrtnosti nikakor ne moremo bi¬ ti zadovoljni, in sicer: 1) Čeprav je smrtnost dojenčkov v Sloveniji relativno nizka in naj nižja v jugoslovanskem merilu, je v vrsti evropskih držav (CSSR, Finska, Švica, Vol. Britanija), smrtnost dojenčkov za tretjino nižja (2o$o), da ne govorimo o evropskih državah (Nizozemska, Svod ska), kjer je smrtnost dojenčkov celo za polovico nižja od naše' (15 ioo), Pri tem moramo omeniti, da gre pri Sloveniji za razmeroma majhno teritorialno prebivalstveno področje, dokaj homogeno, in za radi tega lažje dosežemo v povprečju nizko smrtnost, kot pa v več¬ jih in velikih držav. Nivo smrtnosti dojenčkov je predvsem odraz stopnje splošne izobrazbe, še posebej izobrazba žena ter nege, za¬ ščite in skrbi za otroka in mater. Zaradi naših specifičnih raz¬ mer pa menimo, da nivo smrtnosti dojenčkov 3o e /°o ni tisti nivo, s katerim bi mogli biti zadovoljni in na katerem bi lahko obstali. 2) Slabo pa je s smortnostjo starega prebivalstva (6o in več let). Pri tem prebivalstvu na-le , da smrtnost ne pada (kot se to dogaja z ostalimi starostnimi skupinami), AMPAK SE Je SMRTNOST V DESET¬ LETJU 19 5o-6o CELO POVEČALA. To je še tem bolj zaskrbljujoče , ker se j j pri tem odstotek starega prebivalstva v zvezi s procesom staranja našega prebivalstva v zadnjih sto letih povečal od 8,5 na 14,6. Menimo, da se pri tem naraščanju smrtnosti kaže premajhna skrb, ki je posvečena tej, številčno čedalje močnejši kategoriji prebivalstva. II. Pertilnost (plodnost) Padanje natalitete (rodnosti) kot posledica zavestnega množičnega omejevanja rojstev oziroma števila otrok, ki si jih družine žele, "se začenja pri našem prebivalstvu proti koncu pre¬ teklega stoletja, približno 4o let pozneje, kot pri. razvitih za¬ hodnoevropskih prebivalstvih. Tudi v splošni nataliteti (številu živorojenih na looo prebivalcev) leti s približno 35 primilami nad smo bili prod približno dvesto evropskim a '/' .račjem, zdaj pa 4 sino s 17 promilami na evropskem 'povpreč ju. Pri tam moramo pouda¬ riti ta-le značilnosti: a) Medtom, ko s a je pri številnih, zahodnoevropskih prebi¬ valstvih nataliteta v času med obema vojnama preobrnila ter je pri nekaterih evropskih prebivalstvih (Avstrija, Švica, Belgija, Združeno kraljestvo) v povojnem razdobju v porastu, naša natali¬ teta vztrajno pada. b) Prebivalstvo Slovenije teži vedno bolj k tipu družin z dvema otrokoma. c) Takšno stanje je zaskrbljujoče, ker ne zagotavlja eno¬ stavne reprodukcije prebivalstva. Sedanje stanje fertilnosti no¬ si v sebi dolgoročno težnjo k demografskemu izumiranju, v kolikor se ne bodo bistveno spremenile ferilnost in smrtnost. d) V zadnjih dveh letih (19 61 in 19 62) se je vendar pa¬ danje splošne natalitete zaustavilo ter se celo malo dvignilo. Ne moremo še oceniti, ali je to prehodni pojav, ali pa se za tem skriva preobrat v osnovnem razpoloženju našega prebivalstva glede želenega števila otrok. Vsekakor menimo, da bi nizko stanje fertilnosti skupaj z relativno občutnim izseljevanjem ter ne zadovoljujočim nivojem smrtnosti, zahtevalo zavestno populacijsko politiko, s posebnim ozirom na zavestno in večjo skrb za mater, otroka in družino ter za starega človeka. III.Zunanje selitve. Raziskava je prišla do presenetljive ugotovitve, da je ob¬ seg našega neto izseljevanja Iz Slovenije tudi po drugi svetovni vojni ostal v absolutnem številu in relativno (na looo prebivalcev) zelo visok (med 5 in 6 tisoč' letno). Če se ozremo na celotno raz¬ dobje zadnjih dobrih sto let, odkar se je začelo množično izselje¬ vanje, vidimo, da se v vsem razdobju, vključno povojna doba, neto tok izseljevanja v povprečju ni znižal. Pač pa se jo spremenila notranja struktura zunanjih selitev in to v več smereh: a) Medtom, ko je bilo pred vojno približno isto neto šte¬ vilo izseljevanja (okoli 5ooo letno) rezultt razmeroma majhnega bruto priseljevanja in odseljevanja, se je po vojni obseg bruto pri- in odseljevanja občutno povečal. Zunanje selitvena mobilnost prebivalstva Slovenije se je močno povečala. V 19 53/61 se je odse¬ lilo približno 64.000 oseb, priselilo pa loo.ooo. » b) Pred vojno se je okoli 7o $ vseh odselitev usmerilo v tujino in le okoli 30 $ v druge kraje naš- države. Po vojni o.dse- ljevanje v tujino le nekoliko presega odseljevanje v druge dele države. Priseljevanje pred vojno in tudi po vojni pa je pretežno iz drugih delov države. c) Predpostavlja se(kar hi hilo treba s posebno raziskavo, ki je v načrtu, preveriti), da se priseljuje v Slovenijo pretežno nekvalificirana ali manj kvalificirana delovna sila, odseljuje pa visoko ali višje kvalificirana. Zunanje selitve so tako v preteklosti kot zdaj zaradi svojih posledic, na medlo rast našega prebivalstva in na spremem¬ bo v strukturi prebivalstva zelo pomembne. Temu problemu bi mora¬ li posvetiti vso pozornost. IV. Razvoj .celotne g'a prebivalstv a. Rast prebivalstva Slovenije je med najbolj počasnimi v tvropi in Jugoslaviji. Medtem, ko se je evropsko prebivalstvo pomnožilo v zadnjih.dve sto letih za 3oo se je prebivalstvo Slovenije povečalo le za 7 o odstotkov (od približno 900.000 le¬ ta 1760 na I600.000 leta 1961 ). V zadnjih petdesetih latih, ko se začenja tudi pri evropskem prebivalstvu pojavljati zaostajanje rasti, se je evropsko prebivalstvo še vedno povečalo za 4o pre¬ bivalstvo Slovenije pa le za 2 o Okoli 1760. je prebivalstvo Slovenije predstavljalo 0,62 odstotka prabovalstva Dvrope, leta 1961 pa le še o ,25 odstotka. V primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi prebivalstvi je rast prebivalstva Slovenije še manj ugodna. V razdobju 19 oo do 196 o se je prebivalstvo v sedanjih mejah Jugoslavije povečalo za okoli 60 fo, prebivalstvo Slovenije pa le za 2 o leta 19 oo je prebivalstvo Slovenije predstavljalo 12 $ prebivalstva, biva¬ jočega ne sedanjem področju Jugoslavije, leta 1950. se je ta od¬ stotek znižal za eno četrtino, namreč na 9. Razlog za tako počasno napredovanje sta nizka fertilnost in pa zunanje odseljevanje. V. Prognoza razvoja 1961 - 71 . Izdelana sta dva tipa tabel, ki se nanašata na prognozo prebivalstva; a) Prvi tip (Tab. 52 ) daje prognozo razvoja prebivalstva Slovenije po petletnih starostnih skupinah, pos bej za moško in posebej za žensko prebivalstvo, za stanje v letu 1966 in v letu 1971 , in sicer v treh variantah, minimalni,' maksimalni in srednji. b) Drugi tip tabele (Tab. 53 ) to najbolj uporaben aa našo operativo (plansko-gospodarsko, šolsko, zdravstveno itd). Izbra¬ nih je bilo 17 za prakso najbolj zanimivih starostnih kontingentov 6 (kot na pr, dojenčki, jasliški otroci, predšolski, šoloobvezni, mladina, prebivalstvo v delovni starosti, staro prebivalstvo, fertilno žensko prebivalstvo itd.) ter je izračunana za vsake izmed teh 17 starostnih skupin prognoza, posebej za moške, za ženske in skupne, za vsako leto od 1961 do vključno 1966, ter še za leto 1971. Tako lahko iz teh tabel takoj odčitamo, kolikšno bo po oceni, recimo v letu 1964, šoloobveznih otrok ali pa prebi¬ valstva v delovni dobi itd. VI. Staranje prebivalstva. Podrobneje je prikazan proces staranja prebivalstva, nje¬ govo bistvo, vzroki staranja, njegov razvoj, sedanje stanje in po sledice. Prebivalstvo Slovenije je prešlo v kategorijo starega prebivalstva še med obema vojnama. Med jugoslovanskimi prebivalst¬ vi je proces staranja zajel prebivalstvo Slovenije v največji me¬ ri. Prebivalstva Hrvatske, Ožje Srbije in Vojvodine so prešla med stara prebivalstva šele po drugi svetovni vojni, ostala prebival¬ stva Jugoslavije pa sploh še niso na meji starega prebivalstva - prebivalstvo Kosmata se celo pomlaja. Na koncu je podana analiza specifičnih posledic prve i.n druge svetovne vojne na spolno in starostno strukturo prebivalstva Prikazane so generacije prebivalstva, ki so številčno izredno šibke, deloma kot posledica neposrednih vojnih izgub, deloma zarad izpadlih rojstev. Prikazano je, kako se te okrnjene generacije s časom pomikajo v starejše letnike in katere letnike bodo prizade¬ le v perspektivi do 1971. - 7 - PRVO POGLAVJE Smrtnost RAZVOJ SPLOŠNE SMRTNOSTI V sliki 11 je prikazan razvoj splošne smrtnosti (t.j. števila umrlih na looo prebivalcev) v Evropi v zadnjih dve sto letih« Očita je splošna in močna tendenca padanja smrtnosti. Smrtnost, ki se je sredi 18. stoletja gibala v Evropi na viši¬ ni okoli 3o promilov, se je v dveh sto letih znižala za dve tretini in se suče danes (okoli leta 1960) na nivoju lo promi¬ lov. Ta silen padec je neposredno posledica izrednega poleta mod.ieip.skih znanosti pa socialnega zdravstva -in skrbstva, pos¬ redno pa izraz naglega razmaha proizvodnih sil, gospodarstva in življenjskega standarda? ki ga je 'Evropa v tem razdobju doživela Še eno splošno ugotovitev lahko takoj napravimo. Razlike v nivoju splošne smrtnosti so bila pred recimo sto leti (okoli l875-8o) še izredno velike. Primerjaj smrtnost Norveške in Šved¬ ske s smrtnostjo Madžarske in Španije; razpon iznese 15 do 2o promilov. Sedaj tako velikih razlik več ni. Najnižja smrtnost v Evropi redko pade pod 8 promilov in najvišja redko prestopi mejo 12 promilov. Svojčas so dežele živele dosti bolj izolirano, ni bilo medsebojne pomoči, ni bilo mednarodne pomoči. Zadnje sto let je in predvsem zadnjih petdeset let pa je dovedlo do vedno tesnejše povezanosti med državami. Dosežki razvoja zdravstva in javnega skrbstva se niso mogli zapirati v ozke okvire £ ne same države. Na jraznovr stne jše oblike meddržavnega in mednarodnega so delovanja so doživele izreden razcvet in vprav na področju zdravstva in higiene sta meddržavna in mednarodna pomoč dosegli v razmeroma kratkem času posebno pomembne uspehe. Poglejmo sedaj, kako se je gibala smrtnost Slovenije v orisanem evropskem okviru. Predvsem lahko ugotovimo, da se je smrtnost našega prebi valstva gibala pred sto in dve sto leti nad evropskim povprečjem danes pa se nahajamo v tem pogledu na evropskem povprečju, kar pomeni nedvomno določen napredek. Da smo se pomaknili v pogledu smrtnosti iz gornje polovice evropskih držav v njihovo sredino, je bila posledica tega, da je v zadnjih šestdeset, predvsem pa L EG EN DA - 8 - zadnjih trideset let naša smrtnost pada ja hitreje kot pa smrt¬ nost tistih evropskih držav, ki so dosegle že popre je nižjo smrtnost, kar se lepo vidi iz slike 1. Padanje smrtnosti našega prebivalstva vendar ni poteka¬ lo enakomerno. Prvih petdeset let, tja do predmarčne dobe (1817), osta¬ ja smrtnost izredno visoka ter n • kaže tendenca po zniževanju. Giblje se na ravni okoli 35 promilov -- podatki v ostalem niso zelo zanesljivi. To je razdobje vojn in lakota; najpreje avst- rijsko-ruske vojne s Turki, zatem od 1792 do 1815 francoskih vojn, in ne kraju, po dokončanih francoskih vojnah se pojavi lakota. V tridesetih letih miru, ki slede francoskim vojnam,od 1817 do marčne revolucije 1948, k d do prvega občutnega padca smrtnosti, kar je nedvomno posledica dejstva, da so nehala de¬ lovati posebne okolnosti, ki sc p-preje pogojevale visoko smrt¬ no st, Za tem sledi tja do sed -r d...v, j e smrtnosti zaustavi - morda stih let razdobj : , ko se pa~ . mogli zaznamovati celo rahel km smrtnosti. Gre za obdobje, ko je bila končana osvoboditev . ko je bila uvedena popolna svoboda obrti, ko je stekla priča prodoru kapitalistič- Slovensko prebivalstvo po naših tleh prva železnica 1 n j. h oblik gospodarjenja na nas vendar ni bilo nosilec tega razvoja, nase gospodarstvo se je raz¬ vijalo kot privesek avstrijskega in srednjeevropskega gospodarst¬ va. Zato prodor kapitalizma ni vrine sel v tem svojem prvem nava¬ lu naši deželi gospodarskega poleta, ampak nasprotne njeno gospo¬ darstvo, zaščitene z raznimi vezni, močno omajal. Železnica je uničila prevozništvo in brodarstvo, tuji in cenejši industrijski proizvodi, ki so prodirali na naš trg, sc uničevali obrt in fu- žinarstvo in zemljiška odveza je kmalu potisnila našega "osvobo¬ jenega kmeta v roke oderuhov. Kot bomo videli kasneje, je to deba, s.o začenja množično izseljevanje našega življa v tujino. Menimo, da je vprav zastoj v padanju smrtnosti odnosno celo ra¬ hel dvig smrtnosti pri nas izraz- in posledica težavne gospodarske situacije, ki je tedaj vladala Sloveni ji. Proti koncu stoletja pa .nagli razvoj medicine in javnega zdravstva, konsolidacija gospodarstva in dvig življenjske ravni, L.i ga je bilo deležno'tudi naše prebivalstvo, pretrgajo stagna¬ cije- smrtnosti in njeno stab.ilizaci jo ' ns za tedanje razmere prilič- n;, v-so kem nivoju, ter sprožijo ponovno padanje ki ga v se do dana s -• z izjemo kratkih razdobij prve in druge svetovne vojne - 9 - i nič ni uspelo zaustaviti. Padanje smrtnosti je najpreje zmerno (v dva j se tlet ju 1890/1900 do 19oo/lo za 15 $), da Tei ..ostalo v razdobju stare Jugoslavije (19 21 do 1939) in nove Jugoslavije (po 1946 ) izredno močno (za eno tretino v vsakem od t.h dveh razdobij). V jugoslovanskem okviru je smrtnost Slovenj.je med naj- nižjimi - skupaj s smrtnostjo prebivalstva ožje Srbije , Vojvo¬ dine in Hrvatske. ddino smrtnost prebivalstva Črne gore leži še niže. Tudi v Jugoslaviji smo priča sličnemu pojavu, ki smo ga ugotovili pri orisu evropske smrtnosti. Še pred tridesetimi leti so bile razlike v nivoju smrtnosti med jugoslovanskimi predeli zelo velike, kot to kaže dodatni diagram, ki je vrisan v glavni diagram slike 1 z desne, ki so v njem posebej prikazana smrtno¬ sti v republikah odn. republiških področjih (ožja Srbija, Kosmet Vojvodina). Razpon je šel od 14 promilov (v Črni gori) do preko 2o promilov (Kosmeta), okoli leta 196o je nivo smrtnosti ^ vseh področjih precej izravnan. Če izvzamemo Kosmet, se giblje smrt¬ nost v Jugoslaviji med 9 in 12 promilov, Sdino padanje smrtnosti na Kosme tu je zelo počasno. Smrtnost na Eosmetu ostaja še vedno ne le najvišja v Jugoslaviji, ampak je med najvišjimi tudi v evropskem in svetovnem merilu. SMRTNOST PO STAROSTI Če želimo globlje spoznati činitelje, ki neposredno dolo¬ čajo raven in gibanje smrtnosti, moramo preiti od opazovanja splošne smrtnosti na opazovanje smrtnosti v okviru posameznih starostnih skupin. Starost je osnovni faktor, ki vpliva na ve¬ likost smrtnosti. V najbolj zgodnjem detinstvu, v prvih dneh in tednih življenja, je smrtnost izredno visoka. Potem naglo pada in doseže svoje najnižje stanje med lo in 2o letom starosti. Kas¬ neje se pričenja dvigati, sprva rahlo, potem nagle je, dokler ne doseže v visoki starosti svoj drugi vrh. V borbi za znižanje smrtnosti moramo zato vedeti, na ka¬ terem mestu, v katerem starostnem razponu se smrtnost najbolj u- pira našim naporom za njeno znižanja in kje moramo v danem tre¬ nutku zastaviti vse svoje sile. Ni vseeno, ali so to rana otroš¬ ka leta, ali pa pozna starost. Sredstva, ki jih moramo izbirati v tej borbi, pa tudi izgledi na uspeh so, kot bomo videli, dokaj različni. Poznavanje razlik v smrtnosti po starosti in razvojnih tendenc v okviru starostnih skupin so še posebej za to pomembne, ker moramo prognozo o verjetnem bodočem razvoju smrtnosti (ki je potrebujemo kot element izračunavanja prebivalstvene perspektiva) lo nujno nasloniti na nivoje in razvojne tendence smrtnosti po sta¬ rostnih skupinah. Kot smo že dejali, je smrtnost v najbolj rani starostni dobi, namreč v prvem letu, izredno visoka. Zato se bomo pri tej takozvani otroški smrtnosti ali smrtnosti dojenčkov (do enega leta starosti) posebej zaustavili. Za tem bomo razmotrili skupaj vse ostale starostne skupine in smrtnosti, ki se v njih javlja. a)Otroška smrtnost (smrtnost dojenčkov) Smrtnost dojenčkov (do enega leta) je na sploh eden od zelo pomembnih in občutljivih pokazateljev splošnih življenjskih prilik; nekega prebivalstva. Poleg tega radi svoje višine močno vpl.iva na celotno smrtnost prebivalstva. Smrtnost dojenčkov me¬ rimo s številom umrlih dojenčkov na looo živorojenih v istem 3.6 tu. V sliki 12 je prikazan grafično razvoj smrtnosti dojenč¬ kov v Sloveniji od 192o dalje s prekinitvijo petih medvojnih let. Uporabljena je pollogaritemska mreža, da bi prišla tendenca kon¬ stantnega relativnega padanja smrtnosti jasneje do izraza. Pog¬ led na sliko nam takoj razkrije, da imamo opravka v okviru zadnjih 4o lat z dvema, po svoji osnovni razvojni tendenci bistveno raz¬ ličnima razdobjima; p-rvo obsega obdobje stare Jugoslavije, drugo pa obdobje no _7 e Jugoslavije po letu 1945. Skupna tendenca pri obeh razdobjih je vsekakor konstantno padanje smrtnosti dojenčkov pravtako lahko ugotovimo, de potekata predvojni in povojni trend v osnovi linearno, t.j. v obliki premico, kar pomeni z drugimi besedami, da je padala smrtnost v okviru predvojnega in v okviru predvojnega in v okviru povojnega razdobja iz leta v leto relativ no konst; rtno, t.j. za isti odstotek. Bistvena razlika pa je v tempu padanja. V predvojnem raz¬ dobju 2o let je bilo padanje raztnenotna počasno. Smrtnost dojenč¬ kovi'; ki je znašala v prvih povojnih letih (19 21-23) povpi-ečno lSo promilov, je padla do 194o na okroglo llo promilov, t.j. za približno 3o $ v dvajsetih latih ali za 1,5 i° povprečno na leto. V povojnem razdobju 1946 do 1961, t.j. za 15 let. pa je padla smrtnost dojenčkov od okoli 96 promilov v letih 1946/48 na 3o promilov v letu 1961, to je za domala 7o odstotkov, ali na le¬ to povprečno za 4,7 odstotka. To je izredno močan padec, ki ga ni zabeležila po vojni nobena druga evropska država. Smrtnost dojenčkov v Sloveniji je bila po svojem nivoju po prvi svetovni vojni - dejali smo, da je znašala ca l6o promi¬ lov - med najvišjimi v vsej Bvropi. Hazdbbje med obema vojnama pomeni po vsem svetu razdobja močnega padanja smrtnosti dojenčkov SLIKA 12 SMRTNOST DOJENČKOV SLOVENIJE 1920 -60 ŠTEVILO UMRLIH DOJENČKOV NA 1000 ŽIVOROJENIH 19 2 0 1 930 1 940 19 5 0 19 6 0 naglo se širijo zaščitne higienik- msre, materi se v sveča po¬ sek na skrb, javlja se že prva uspalna mednarodna pomoč. Vendar kaže smrtnost dojenčkov v Sloveniji ob koncu tega razdobja tik ob začetku druge svetovn vojne čl. vedno presenetljivo visoko raven. Smrtnost dojenčkov v Sloveniji presega tedaj loo promi¬ lov' s čimer se uvršča Slovenija med vropske dežele z zelo vise:: v pogledu smrtnosti dojenčkov •n rtno st jo do jenčkov. Nagel padec smrtnosti dojenčkov pri nas po vojni je ša¬ lo znižal našo smrtnost dojenčkov na nivo, ki lcarakt erizira ta¬ ko v evropskem kot svetovnem okviru rebivalstva z nizko smrt¬ nostjo dojenčkov. Vendar z doseženim stanjem ne moremo biti za- devljni. ločim ima Slovenija okoli 1960 vedno smrtnost do¬ jenčkov v višini 30 promilov s kaže o la vrsta evropskih držav v istem času smrtnost dojenčkov, ki je za tretino nižjo (CSR, Finska, c vica, Velika Britanija, Francija imajo 2 c>' promilov smrtnosti dojenčkov), smrtnost dojenčkov v tem pogledu najna- pre dne jših dežel , kot Nizozemske, Islandija in Šved sl 3 pa je ;a polovico nižja od smrtn -jti dojenčkov v Sloveniji. sko V jugoslovanskem okviru Slovenija daleč pr.dnjači glede srni ostalimi področji. Če vzamemo eta 1962) stoji na enem koncu i . jenčkov, na drugem pa Ko smet trm'st dojenčkov 130 promilov, kar ampak celo v svetovnem merilu 'zave. V "sredini” se razvrščata ■ dr- ' j ; Vojvodina, 'žja Srbija, .11 ter Bosna in Hercegovina z evropskega vidika 60 promilov : jenčkov, pa je 9 r promilov že ■Ijivostjo dojenčkov. Jugoslovan¬ ke vse te bistvene razlike .vprečja nad 80 promilov zabri in prikazuje prebivalstvo Jugoslavije kot .prebivalstvo z visoko smrtnostjo dojenčkov. b) Smrtno st ( s t a 1 i h. starost¬ nih skupin Razvoj smrtnosti po o sta .ih starostnih skupinah je pri¬ kazan nazorno v sliki 13 , kjer so vrisane verjetnosti smrti iz treh živl jenjskih tablic za Slovenijo po stanjih 1931/33, 1952/54 in 19 & 0 / 6 I. Verjetnosti smrti pomenijo verjetn« sti, da b' s ba, ki je doživ 3 la začetek d,.: starostne petletna skupine nrria v T^rihodnjih petih letih (z izjemo verjetnosti smrti za starostno sle: upi no 1 do 4 lot k jo : 1 sa verjetnost smrti razteza na 4 leta). SLIKA 13 VERJETNOSTI SMRTI ( q x ) ZA MOŠKO PREBIVALSTVO SLOVENIJE NA 1000 MOŠKIH LETA STAROSTI 12 - Grafikon nam kaže nazorno osnovno dejstvo; borbo pro¬ ti smrtnosti smo vodili v zadnjih tridesetih letih uspešno pri najnižjih starostnih skupinah ter v srednji skupini tja do šti¬ ridesetega leta starosti. Brez uspeha in celo neuspešno pa se je razvijala borba proti smrtnosti - pravzaprav lahko rečemo, da uspešne borbe sploh ni bilo - v višjih starostnih skupinah in še prav posebno v najvišji, od 60 leta starosti navzgor. V tem pogledu preseneča zaskrbljujoča ugotovitev, da se padanje smrtnosti "starega" prebivalstva v starosti 60 in več let v zad¬ njem desetletju 195 o- 6 o ne le ni nadaljevalo, ampak se je smrt¬ nost ter za nas čezdalje pomembnejše skupine prebivalstva (o če¬ mer bo obširneje govora v poglavju o staranju prebivalstva) v zadnjih desetih letih celo povečala. S tem smo zapravili en del uspeha v borbi proti smrti, ki smo ga izvojevali v prejšnjih dvajsetih letih 193°-5o. Menimo, da moramo iskati vzroka za takšno stanje zlasti v dveh okoliščinah; Najpreje v oddaljenejših posledicah druge svetovne vojne. Generacije, ki dosegajo in presegajo v letu 196o šestdesto leto starosti, spadajo med generacije, ki so nosile neposredno vso težo druge svetovne vojne in revolucije, in si zrahljale v občutni me¬ ri svoje zdravje in so zato izpostavljene večjemu riziku umiranja* Poleg tega in ne glede na to pa se po našem mnenju kaže v povečani smrtnosti starega nrebivalstva PREMAJHNA BRIGA, KI JO NASPLOH PCSV2ČAM0 STARO JOB MU IN STAREMU PR 0 BIVAL ASTVU,. Premalo se še zavedamo dejstva, da je slovensko prebivalstvo v zadnjih šestdesetih letih zajel proces staranja. Proces staranja se si¬ cer razvija počasi, skoraj neopazno, a ima na dolgo dobo gledano svoje neizostavne posledice. Staro prebivalstvo narašča po svoji številnosti tako absolutno kot tudi relativno. Spodnji pregled nam nudi v tem pogledu osnovne podatke. Številke so vse dane v tisočih, a pod starim prebivalstvom podrazumevarno prebivalstvo od 60 in več let: Podatki se nanašajo vseskozi na sedanje področ¬ je Slovenije. Počii^ se je v zadnjih sto letih celokupno prebivalstvo Slovenije (na sedanjem področju) povečalo samo za 67 se je ''staro" prebivalstvo povečalo za 160 $ ter naraslo od približno - 13 - loo tisoč, kolikor ja štelo lata 1869, na blizu 2oo tisoč lata 1961 tar se bo po v sv. j verjetnosti povačalo po naši perspektivi v 1 j tu 1971 na 25o tisoč, kar znese 15 $ celotnega prebivalstva. Vsak sedmi prebivalec Slovenije bo v tem času pripadal kategori¬ ji "starega" prebivalstva. Staro prebivalstvo postavlja pred družbo tako po svoji številnosti kot po kvalitativnih, razlikah, ki jih kaže napram ostalemu prebivalstvu, specifične .probleme, ki terjajo neizbežno posebnih mer družbene politike, Naraščanje smrtnosti v tej kate¬ goriji prebivalstva kaže na to, da se tega problema naša družba doslej ni v dovoljni meri zavedla. PODALJŠANJI SR1DNJ3GA TRAJANJA ŽIVLJENJA Splošna mera smrtnosti, ki smo z njo spremljali gibanja smrtnosti za dolgo razdobja zadnjih dvesto let, ima eno občutno slabost: ena predstavlja zanesljivo merilo smrtnosti s mo pod predpostavko, da se starostna struktura prebivalstva v opazova¬ nem r zdebju ni bistveno spremenila. Pri. mnogih prebivalstvih in zlasti pri tistih, ki jih je zajel proces staranja, pa prihaja do pom ') robnih' sprememb v starostni strukturi. Tudi slovensko prebi¬ valstvo je tipičen primer starajočega se prebivalstva. V takšni situaciji mera splošne smrtnosti pri starem prebivalstvu preuve- ličuje resnično stopnjo umiranja v odnosu na mlajše prebivalstvo. Zato S'- povsod tam, kjer imamo opravka s primerjavami smrtnosti med prebivalstvi z različno starostno strukturo, zatekamo k dru¬ gemu sintetičnemu pokazatelju nivoja smrtnosti, namreč k srednjemu trajanju življenja (tkzv. življenjskemu pričakovanju) ob rojstvu. Srednje trajanje življenja ob rojstvu nam pove, koliko let lahko pričakuje novorojeno dete, da bo v povprečju živelo, pod predpo¬ stavko, da bo izpostavljeno v vsem svojem bodočem življenju za¬ konitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku. Ta pokazatelj tor j izraža trenutno stanje vseh ciniteljev, ki vplivajo na umi¬ ranje ter predpostavlja, da bodo -stali ti čini tel ji ves čas živ¬ ljenja nespremenjeni. Srednje trajanje življenja je neodvisno od te ali one posebne starostne strukture ter predstavlja zato naj¬ bolj primerno sodobno metodo merjenja smrtnosti različnih prebival¬ stev. V metodološkem pogledu je srednje trajanje življenja eden od ključnih pokazateljev življenjskih tablic; Za področje Slovenije imamo takšne tablice za povprečja 1931/33 (tablice I. Laha), 1948/52 ( - ablice I. Blejca), 1992/54 (tablice Zvezne“ga zavoda za statistiko) in 1960 / 6 I (tablice, ki smo jih posebej v namene te raziskave sestavili). V spodnji ta¬ beli 1 smo zbrali podatke o srednjem trajanju življenja, ločeno po spolu za prebivalstvo Slovenije ob različnih časovnih interva- SLIKA 14 SREDNJE TRAJANJE ŽIVLJENJA OB ROJSTVJ (ex) SLOVENIJE / JUGOSLOVANSKIH _ PODROČIJ TER NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAV V letih O CD O lD (Ti O 4 -* 0 > 14 lih f za prebivalstva republiških področij Jugoslavije ter za prebivalstva glavnih .evropskih držav, v sliki 4 pa so glavni podatki nazorno prikazani« Pogled na grafikon nam omogoča, da napravimo za razvoj smrtnosti zadnjih trideset lot nekatere dodatne in precizne jše ugotovitve napram onim, ki sme jih postavili poprej s pomočjo primerjave gibanja pokazatelja splošne smrtnosti. Če vzamemo za izhodišče rdeče vrisano črto, ki predstav¬ lja gibanje srednjega trajanja življenja prebivalstva Slovenije, nam ta črta razdeli država na dva dela. V državah, ki leže nad slovensko črto, so dosegla prebivalstva ugodnejše pogoje glede na trajanje življenja, dočim imajo države in republiška področ¬ ja, ki leže pod slovensko črto v tem pogledu manj ugodne pogoje. Tempo rasti slovenske črte poteka kot vidimo v glavnem vzporedno s tempom rasti črt,ki predstavljajo v pogledu umrlji¬ vosti naprednejše dežele, dočim potekajo črte manj razvitih dr¬ žav bolj strmo. To tendenco, da se namreč znižuje smrtnost v za¬ ostale jših deželah v hitrejšem tempu kot pa v razvitejših deže¬ lah, smo spoznali že popre je, venda,r nam sedanji diagram jasno kaže, da stanje v Sloveniji v tem pogledu ni zadovoljivo. Srednje trajanje življenja prebivalstva Slovenije je v evropskem okviru nekje v sredi, vendar se dviga slovenska črta prepočasi, če naj se približujemo standardu dolgosti življenja razvitejših evrop¬ skih držav. Manj razvite države, katerih črta teko pod našo čr¬ to, se dvigajo bolj strmo ter nas v zadnjem času z uspehom dohi¬ tevajo . Tabela 1 SR3DNJS TRAJANJI ŽIVLJTNJA OB ROJSTVU Prvi navedeni podatek ljenja moškega, drugi podatek se nanaša na srednje trajanje živ- na srednje trajanje življenja žen- - 15 3 v r c p s k s države Austri ja (1949/51) Belgija (1946/49) CSR (1958) Banska (19 51/55/ Finska (1951/55) 61,9-67?o Italija (1954/57) 62.0- 67, 3 Nizozem.(1953/55) 67,2-72,3 Norveška(1951/55) 70.0- 72,6 Poljska (1958) 63,4-69,8 Portug. (1957/58) Francija (1960) s 67,2-73,8 Vzhodna Nem.(55/58)s 66,l-7o,7 Zah.Nemcija(59/6o) s 66,7-71,9 Madžarska(1958) : 65,1-69,4 Irska (l9 5o/52) ; 64,5-67,1 c vedska (19 59 ) Švica (1948/53) Anglija (1960) Škotska (l96o) Jugo slavi ja (52/54) 65.8- 7o ,0 71.0- 73,9 71.1- 74,7 62.8- 68,9 59.8- 65,2 71,7-75,2 66,4-7o,9 68.3- 74,1 66.4- 71,9 56.9- 59,3 V odnosu napram ostalim republiškim področjem se sploš¬ na slika, ki smo jo že spoznali pri primerjavi splošnih mer smrtnosti, ne spremeni, vendar nam daje primerjava pokazateljev srednjega trajanja življenja realnejše odnose, ker s-; pri tej primerjavi izloči moteči vpliv razlik v starostni strukturi pre¬ bivalstev. Ker so prebivalstva Kosmata, Bosne in Hercegovine in Makedonije ''mlada prebivalstva", prebivalstvo Slovenije (in Ož¬ je Srbije, Hrvatske in Vojvodine) pa "staro" prebivalstvo, nam primerjava s pomočjo splošnih mer smrtnosti, kot smo že dejali, pri mladih prebivalstvih podcenjuje, pri starih prebivalstvih pa precenjuje resnično stanje smrtnosti. Tudi na tej sliki lahko ugotovimo, da so smrtnosti Makedonije, Bosne in Hercegovine in zlasti Ko smeta daleč pod evropskim povprečjem. Posebej je treba reči, da je nivo srednjega trajanja življenja Kosmata na višini (odn. točneje nižini), ki je sicer karakteristična za nivoje a- zijskih in južnoameriških nerazvitih področij. Naj še povdarimo redko značilnost pri Kosmetu, da ja srednje trajanje življenja za žensko prebivalstvo nižje od onega za moške, kar kaže še po¬ sebej na neugoden položaj, ki ga ima na tem področju žena. PROGNOZA GIBANJA SMRTNOSTI SLOVANI Jv 1961-1971 Prognozo gibanja smrtnosti prebivalstva Slovenije za prihodnjih deset let nismo izvršili globalno, ampak pc posamez¬ nih starostnih skupinah. To je bi3_o potrebno radi tega, kar ka¬ že vsaka starostna skupina svojo specifično razvojno tendenco. Metoda, ki smo jo uporabili, je na kratko ta-1-. Najpreje smo raziskali za vsako starostno skupino (in v okviru nje posebej za moške in posebej za ženske) razvoj njene Umrljivosti od 1953 leta dalje, odkar imamo na razpolago letne podatke. Zatem smo izračunali za vsako serijo podatkov po meto- - 16 di najmanjših kvadratov linearni trend. Tudi v tem primeru kot preje pri gibanju smrtnosti dojenčkov, je v diagramu uporab¬ ljena pollogaritmična mreža tar so bile trendne vrednosti raču¬ nana na podlagi logaritmov prvotnih podatkov, kar pomeni, da smo izhajali iz predpostavke, da so relativni prirasti odn. upadi smrtnosti v okviru vsake starostne skupine konstantni. Pogled na grafikon nam kaže, da je ta predpostavka upravičena, saj se li¬ nearni trendi na splošno dobro prulogajo logarimom prvotnih po¬ datkov . Na kraju smo s pomočjo izračunanega linearnega trenda izvršili njegovo ekstrapolacijo do 1 ta 1971 ter smo šteli ekstra- polirane vrednosti kot prvo varijanto prognoze. Ta varijanta je predstavljala v primerih, kjer jo kazal trend tendenco padanja, minimalne vrednosti bodočega razvoja smrtnosti. Poleg te "mini¬ malne" varijante pa smo postavili tudi maksimalno varijanto. Kot taksno varijanto smo dosledno izbrali trendne vrednosti iz leta 1961 ter s tem predpostavili, da po letu 1961 pa vse' do 1971 ne bo prišlo do nobenega zniževanja smrtnosti. Nedvomno je to preveč • pesimistična varijanta ter ni verjetno, da se bo ostvarila. Ima Pa svoj smisel v tem, da nam daje gornjo mejo, ki jo smrtnost v bodočem desetletju ne bo prestopila. Na kraju smo kot aritmetično sredino obeh izračunali še srednjo varijanto bodočega gibanja smrtno sti. V tistih primerih, kjer je kazal trend naraščajočo ten¬ denco, pa seveda, predstavi ja jo minimalno varijanto konstantne vrednosti trenda na nivoju 1961, maksimalno varijanto po vred¬ nosti, ki slede iz ekstrapolacije linearnega trenda. Vse te tri varijante so vrisane v diagrame sirke 5 (a dc c) s črtkano črto. (odgovarjajoče številčne vrednosti trendov so dane v tabelarnem dodatku). Izračunane trendne vrednosti za razdobje 1961 do 1971 so nam služila kasneje za izračun perspek¬ tivnega razvoja prebivalstva Slovenije 1961 do 1971 (Glej poglav¬ ja 4). Naj še dodamo, da smo pri ekstrapolaciji trondnih vredno¬ sti vselej predhodno preiskali, kako je potekal razvoj smrtnosti v ustreznih starostnih grupah v drugih evropskih državah. V veči¬ ni primerih smo lahko ugotovili, da so druge evropske države že v preteklosti dosegle nivoje smrtnosti v ustreznih starostnih sku¬ pinah, ki jih napovedujejo naše e sktrapolirane trendne vrednosti tako da so se nam zdele v te j luči naše prognozirane vrednosti ■vsaj kot minimalne odnosno maksimalne varijante sprejemljive. ¥ reka# primerih pa se je pokazalo, da bi nas trendne skstrapolira- ne vrednosti pripeljale v razdobju 1961-1971 do vrednosti, ki ni¬ so bile v evropskih državah nikoli 'dosežene in za katere je povsem neverjetno, da bi jih.dosegel razvoj našo smrtnosti,V teh primerih Razvoj starostjo specifične smrtnosti Slovenije 1953-196* IN PERSPEKTIVA RAZVOJA 1961 - 1971 °/oo SLIKA 15 (nadaljevanje) RAZVOJ STAROSTNO SPECIFIČNE SMRT • STI SLOVENIJE 1953 - 1961 IN PERSPEKTIVA RAZVOJA 1961 197 "T 5 H 2-i 10-1 44 LET r. 45 - 49 LET 1961 1971 1953 1961 1971 1961 SLIKA 15 ( ne -JaIjevonje ) Ra:'VOJ STAROSTNO SPECIFIČNE SMRTNOSTI SLOVENIJE 1953 200 100 80 - 84 LET -4 O O 1953 1961 _I 1971 - 17 •• smo morali prognozo deloma spremeniti v tem smislu, da smo maksi¬ malne odn. minimalne evropske vrednosti vzeli kot meje, ki jih tudi naše smrtnosti v opazovanem razdobju ne bodo presegle. V diagramih slike 5 so prikazane umrljivosti samo za moško prebivalstvo. Razvoj smrtnosti za žensko prebivalstvo se giblje analogno, vendar s to razliko, da so nivoji smrtnosti ženskega prebivalstva vseskozi nižji od nivojev ustrezne smrt¬ nosti za moško prebivalstvo ter da v nekih primerih ženska umr¬ ljivost po svoji osnovni razvojni tendenci pada, dočim kaže gi¬ banje moške umrljivosti naraščajoči trend (takšna je situacija v starostnih skupinah 45-49, 6o-64, 75-79 in 8o-84). DRUGO POGLAVJE Pio dno st RAZVOJ SPLOŠNE RODNOSTI (NATALITETE) — Splošna rodnost prebivalstva - merimo jo s številom ži¬ vorojenih na looo prebivalcev - je v nasprotju s splošno smrt¬ nostjo stabilnejša. Ceni se, da znaša maksimalna, fiziološka možna rodnost med 5o in 6o promilov. Tako visoko rodnost sreča¬ mo še danes v nekaterih predelih nerazvitih dežel , posebej pri muslimanskem prebivalstvu. Tudi v Jugoslaviji imamo še področja, katerih rodnost prebivalstva se približuje fiziološko maksimalni rodnosti. V XVII stoletju se je gibala rodnost evropskih prebival¬ stev nekje med 35 in 4o promilov. Da je bila rodnost v Evropi že takrat, pa verjetno tudi prej , za okoli lo promilov nižja, kot jo srečujemo danes v nerazvitih delih sveta, je pripisati, kot menijo, v glavnem okolnosti, da se poroke sklepajo v Evropi kas¬ neje pa tudi manj. pogosto, kot v nerazvitih deželah v svetu. Padanje rodnosti kot posledica zavestnega množičnega orne- javanja rojstev se je začelo v Evropi v drugi polovici preteklega stoletja, približno sto let kasneje, kot se je začelo padanje smrt¬ nosti, Izjemo predstavlja Francija, kjer se je padanje smrtnosti in rodnosti začelo skoraj istočasno. Na sliki 21 je prikazano gi¬ banje rodnosti za zadnjih dve sto let v nekaterih evropskih drža¬ vah, v Sloveniji in - za zadnje razdobje, ko imamo podatke, tudi za ostala jugoslovanska republiška področja. Kot vidimo se zače¬ nja padanje rodnosti v Sloveniji kasneje kot v ostalih razvitih državah Evrope, nekako proti koncu preteklega stoletja. Zakasni¬ tev znaša okoli 4o let. Čeprav se zapaža rahlo nazadovanje rodno¬ sti v Sloveniji že v osemdesetih letih preteklega stoletja, pri¬ čenja nagel padec šele k XX. stolet jem, ter se nadaljuje vse do da¬ nes. o in 18 - Pri zapadnih razvitih prebivalstvih je prišlo v sredini trid setih let, okoli 19 35? nekje malo prej , nekje malo kasne¬ je, do povsem nepričakovanega dviga rodnosti (glej sj-iko 22). Težko je ugotoviti pravi značaj tega preobrata, ki se ga ni nihče nadejal, ter oceniti, ali je bil izraz neke prehodne, kratkotraj¬ na konjunkturne situacije ali pa je šlo za strukturno spremembo v osnovnem razpoloženju prebivalstva po več otrokih. Teoretsko stvar še vedno ni razčiščena in pojasnjena. Predno bi se moglo namreč iz samega nadaljnjega potoka rodnosti zaključiti na nje¬ gov prehodni ali daljši vek, je izbruhnila druga svetovne vojna, ki je ,ognala s svojimi specifičnimi efekti povsod . rodnost kvišku, tudi pri prebivalstvih, ki preobrata v rodnosti niso poz¬ nala, Nekaj let po končani vojni, okoli leta 1948, potem ko so so izživele neposredne posledice kompenzacijskih efektov vojne- odlagane poroke se nakopičijo in pravtako odlagana rojstva- pa pride do ponovnega preobrata, in to do preobrata navzdol, pri večini evropskih razvitih držav, ki so doživele renesanse rodno¬ sti v tridesetih letih (Panska, Finska, Francija, Norveška,šved¬ ska). Pri ravnokar naštetih državah, je v zadnjih dobrih desetih letih, tja do 196o, zdrknila rodnost pod povprečno stanje iz raz¬ dobja 19 25/29 in večji del tudi že dosegla, ponekod celo preseg¬ la najnižjo točko izza dobe med obema vojnama, od koder je začel te-danji preobrat. Pri teh državah je bil "čudež tridesetih let" kot lahko sedaj post festum ugotovimo, samo srednjetrajna epizo¬ da, ki js osnovno tendenco padanja rodnosti, ki se vleče že več kot sto lat, le začasno prekinila. Neke od držav, ki so poznale preobrat rodnosti v tride¬ setih letih (Avstrija, Belgija, Švica in Združeno kraljestvo) pa sa ponašajo na svoj način. Tudi pri njih je prišlo okoli 1948 do sprevržen ja naraščajoče rodnosti v padajočo. Vendar samo za nekaj let. Okoli 1952 pride do ponovnega preobrata navzgor, ki še vse do danes traja. Do preobrata v rodnosti med obema vojnama pa ni prišlo pri vseh evropskih državah, ampak samo pri tistih, katerih rod¬ ne st je bila ža tedaj na zelo nizki ravni in ki predstavljajo obenem gospodarsko razvite dežele. Pri ekonomsko manj razvitih evropskih državah, katerih rodnost se je sukala med obema vojna¬ ma Se ne prilično visokem nivoju (okoli 3o promilov), do. kakega preobrata sploh ni prišlo. Pri nji 1 prevladuje vseskozi tendenca Padanja rodnosti z edino izjemo kratkega razdobja nekaj let med in takoj po vojni, ko se je rodnost radi znanih pred- in po¬ vojnih kompenzacijskih efektov prehodno zvišala. Gre za države evropskega juga, jugovzhoda in vzhoda; Albanije, Grčije, Bolga¬ rije, Romunije, ČSR, Poljske, Madžarske, Portugalska, Španije in Italije. Vse te države kažejo tudi v povojnem raz -obju vse do danes nezadržno padanje rodnosti. SUKA 22 RAZVOJ NATALITETE EVOPSKIH DRŽAV IN SLOVENIJE 1920 - 60 ŠTEVILO ŽIVOROJENIH OTROK NA 1 00 0 PREBIVALSTVA - 19 Rodnost Slovenije in pravtako rodnost ostalih re puhtiš-' kih področij v Jugoslaviji sledi v svojem splošnem razvoju gi¬ banju rodnosti v pravkar omenjenih manj razvitih državah Evro¬ pe. Vendar je treba razlikovati v jugoslovanskem okviru nivo in gibanje’ rodnosti Slovenije, Ožja Srbije, Vojvodine in Hrvatske od nivoja in gibanja rodnosti v ostalih področjih. Rodnost Slo¬ venije je tako po nivoju kot gibanju zelo sorodna rodnosti Hr¬ vatske, Vojvodine in ožje Srbije (glej desni del slike 21). Pri vseh je očita močno naglašena tendenca padanja, vse te rodnosti, so v zadnjih desetih letih že dosegle in presegle nizko mejo 2o promile v. Opozoriti je potrebno vendar na zanimiv preobrat, ki ga kaže rodnost Slovenije v zadnjih dveh letih. Počim je še leta 1960 rodnost Slovenije z 17,6 promilov bila skupaj z rodnostjo Vojvodine med najnižjima rodnostima v Jugoslaviji, ter kažejo rodnosti Vojvodine, Ožje Srbije in Hrvatske nadaljnje padanje v letih 1961 in 1962, se rodnost prebivalstva Slovenije v letu 1961 preobrne in poskoši od 17*6 na 18,4 ter ostane na tem ni¬ voju tudi v letu 1962. Za razumevanje značaja toga preobrata in še prav posebej za postavitev prognoz bodočega gibanja bi bilo važno preiskati njegovo ozadje in zlasti važno ugotoviti, ali se je izvršil obrat rodnosti v vseh starostnih skupinah in pri vseh družinah, ne glede na to, koliko otrok že imajo, ali pa samo pri specifič¬ ni starostni kategoriji žena odnosno samo recimo pri družinah z enim ali dvema otrokoma. Iz tega bi se namreč dalo sklepati na karakter preobrata. Na žalost je naša zvezna statistika dokaj kasna v objavljanju podrobnejših, po republikah razčlenjenih de¬ mografskih podatkov. Zadnji, najbolj sveži podrobnejši republiški podatki, ki z njimi razpolagamo, so iz leta 1959, torej še ne zajemajo dobe zadnjih treh let, ko je do preobrata prišlo. Edi¬ no iz Statističnega koledarja za leto 1963, ki je izšel februar¬ ja 1963 , a prinaša samo sumarne podatke, razvidimo, da se koefi¬ cient sklenjenih zakonskih zvez (število zakonskih zvezana looo prebivalcev) zadnja štiri Ma stalno povečuje, in to samo v Slo¬ veniji in (v manjši meri) v Črni gori. Leta 1959 je znašal 8,7, naslednja tri leta 1960 , 1961 in 1962 pa zapovrstjo 8,9 - 9,2 - 9,3. To povečavanje sklenjenih zakonov bi moglo vsekakor vsaj deloma pojasniti dvig rodnosti, vendar je zanesljivejšo analizo nemogoča izvršiti, dokler ne bodo znani popolni in podrobni po¬ datki po republikah za leta 1960 do 1962. Povsem drugačno sliko od tiste, ki smo jo spoznali za Slovenijo, Vojvodino, Ožjo Srbijo in Hrvatsko, pa nam nudijo glede na. rodnost Kosmat, Makedonija, Bosna in Hercegovina (Cr~ 2 o na gora ja nekje v sredi). Njih. rodnost so giblje še vedno na nivoju rodnosti nerazvitih dežel v svetu. Pri tem je še posebej značilno, da rodnost prebivalstva Kosmata zanakrat sploh še ne kaže nobenih znakov padanja, pa tudi zmanjševanja rodnosti v Bo srd. in Hercegovini in Makedoniji je v zadnjih desetih letih še zelo medlo. GIBANJE FERTILNOSTI (PLODNOSTI) PO STAROSTI ŽENE —• Za globlje razumevanje procesa padanja rodnosti moramo pr iti - podobno kot smo to storili pri analizi smrtnosti - od splošnih mer rodnosti na starostno-specifične mere fertilnosti (plodno sti ). Fertilno st celotnega prebivalstva jo namreč bist¬ vene odvisna od starostne strukture. V tabeli 21 in na sliki 23 lahko sledimo, kako se je gi¬ bala fertilnost ženskega prebivalstva Slovenije po starostnih petletnih skupinah. V tabeli so v oštevana vsa živa rojstva,ta¬ ko zakonska kot nezakonska, in temu ustrezno vse ganske prebi¬ valstvo, tako poročeno, razvezano in vdovelo kot samsko, števil¬ ke pomenijo, koliko otrok, ki so se rodili v vsak-m letu od ma¬ ter dane starosti, odpade na looo žensk iste starosti. Šte vilke ttj ti pove do z drugimi ,b.i so dami, koliko živih otrok rodi v povpreč¬ ju v teku vsakega leta looo žensk dane starostne skupine. Kot vidimo na prvi pogled, lahko povsem zanemarimo pri analizi fertilnosti ženske, ki še niso dosegle 15 lat starosti, in tudi tiste, ki so starejše od 49 let. Tudi ženske v starosti 45 do 49 let praktično ne igrajo nobene vloge pri reprodukcij¬ skem procesu prebivalstva; saj od looo žensk te starosti rode otroke v teku enega leta povprečno samo tri. Iz tega razloga tu¬ di štejemo fertilno starost pri ženskah od 15 do 49, ali pa celo samo do 45. leta. V okviru fartilne dobe pa vidimo, da je fertil¬ nost bistveno povezana s starostjo 0 , najvišjo fertilnost dosežejo ženske med 2o in 3o letom, zatem pada fertilnost postopoma med 3o ir 4o letom ter postane primeroma že zelo majhna med 4o in 45 letom, približno enako šibka kot pred 2o letom starosti. Treba je takoj dostaviti, da so novejša raziskavanja pokazala, da je starost samo pri takozvanih nemaltuzijanskih prebivalstvih, kjer poteka proces reprodukcije povsem nagonsko, odi čilsn faktor. Na tej stopnji se nahajajo danes še vsa pre¬ bivalstva nerazvitih področij v svetu. V Jugoslaviji so tipičen primer nemaltuzijanskih prebivalstev prebivalstva Kosmeta, Make¬ donije ter Bosne i Hercegovine. Prebivalstva razvitih področij v svetu ter v Jugoslaviji prebivalstva Slovenije, Hrvatske, Ožje Srbije in Vojvodine pa predstavljajo tipičen primer tkzv. maltu- STAROSTNO - SPECIFIČNE MERE FERT7LNOSTI SLOVENIJE 1953 - 1959 ŠTEVILO ŽIVOROJENIH OTROK NA 1000 ZENSKEGA PREBIVAlSTVA USTREZNE STAROSTI 6S61 esc>l 21 zijanskega prebivalstva, kjer stoji fertilnost pod pretežnim vplivom zavestnega reguliranja in - vsaj v fazi, ki se v njej nahajamo - zavestnega omejevanja porodov. Starost žene je od¬ ločujoči faktor samo v toliko, v kolikor postavlja spodnjo in zgornjo mejo, izven katere žena ni več rodna (pri moškem so te ms je manj določne, zato se tudi fertilnost po navadi računa na ž&nsko prebivalstvo). V okviru teh meja pa starost ne igra več odločujoče vloge. To kar odločuje, je določen, od družbe formi¬ ran ter od mnogih socioloških, zgodovinskih ter ekonomskih o- kolnosti pogojen velikostni standard družine, Če se je takšen standard pri danih pogojih recimo ustalil pri velikosti druži¬ ne s tremi otroki, potem bo za oceno intenzitete fertilnosti odločilna ne starost žene, ampak že dosežena velikost družine. To se pravi, žena, ki je brez otrok, bo z izredno visoko ver¬ jetnostjo ne glede na starost (pod pogojem fiziološka zmožnosti) rodila prvega, pa zatem drugega in tretjega otroka. Za ženo pa, ki že ima tri otroke, pa bo obstajala zelo majhna verjetnost, če tudi je še mlada in sc nahaja recimo v starosti med 2o in 24 le¬ tom, ki kaže najvišjo fertilnost, da bo rodila četrtega otroka. Če torej obstoji pri slovenskem prebivalstvu določen si¬ cer neuzakonjen, vendar stvarno nič manj veljajoč družbeni stan¬ dard, ki postavlja velikost družine na povprečno dva otroka, po¬ tem dejstvo, ki ga nam kaže tabela 21, da je starostno specifič¬ na fertilnost žene najvišja pri starosti 25 do 29 let, ni izraz tega, da bi bile žene v te j starosti najbolj fertilne, ampak posledica okolnosti, da ima njih večina v tej starosti (radi pri meroma kasnega stopanja v zakon) šele največ enega otroka, da torej še ni dosegla družbenega standarda, h kateremu teži, in si zato zavestno želi še enega otroka ter zato zavestno ne uporabij nobenega od kontracepcijskih postopkov, (odnosno so ne odloči za splav v primeru spočetja). Tabela 21. SPECI UČNI MERE FERTILNOSTI PREBIVALSTVA SLOVENIJE ZA 1953-59 IN PERSPEKTIVA ZA 1961-66 TER 1966-71 Število živorojenih ctrok na looo žensk dane star. skupine a) Razdobje 1953-59 22 - 1961/66 1966/71 V3LIK0ST DRUŽIN S Postavljata se zato dve vprašanji. Najpreje, ali lahko ugotovimo, kakšen je družbeni standard, družbeni "ideal 11 glada števila otrok v družini v danem razdobju. In drugič, kakšna je razvojna tendenca v tem pogledu. Na prvo v rašanje nam odgovarjajo podatki o velikosti družine, ki nam jih dado popisi prebivalstva. Zaenkrat lahko koristimo v to namene samo podatke popisa iz 1953» V tabeli 22 so podane številčne vrednosti o tem, koliko odstotkov ženskega prebivalstva, ki ja bilo staro ob popisu 1953 od 45 do 49 lot, ni imelo v svojem življenju nobenega otroka, koliko od njih ene¬ ga, koliko dva itd. Vzeta je starostna kategorija žensk od 45. do 49. le ta zato, ker je v ta j starosti njihova fertilnost že zaključena,tako da ne moremo pričakovati, da se bo število živo¬ rojenih otrok, ki so jih navedle da jih irnaj ob popisu 1953 ) v bodoča še spremenilo. Tabela 22. ŽENSKO PR SBI VAL ST VO SLOVENI J3 V STAROSTI 45-49 IRT PC ŠTEVILU ŽIVOROJENIH OTROK Popis 1953« Odstotne vrednosti. £ tevilo - 23 - Da "bi takoj videli bistvena razlike med prebivalstvom Slovenije, ki je kot smo dejali, tipičen primer maltuzijanskega prebivalstva, in nekim nemaltuzijanskim prebivalstvom, smo v isto tabelo vpisali še analogne podatke za Ko smet. Slika 24 po- nazoruje obe distribuciji* Iz tabele in še jasneje iz diagrama se vidi povsem oči- to, da se je izoblikoval pri prebivalstvu Slovenij-e standard družine z dvema otrokoma kot najpogostejši tip družine, pri pre¬ bivalstvu Ko srn'ta pa tip družina s sedmimi otroki. Ker gre v na¬ šem primeru za' generacijo ž nsk, starih ob popisu 19 53 od 45 do 49 let, se to pravi, da se v diagramu odn. tabeli zrcali tendenca o velikosti družine, ki je prevladovala v generaciji žensk, roje¬ nih. med 19o3 in 19o9* Ker pa pade glavni del fertilne dobe, ki je odločilen za porajanje otrok, med 2o ,in 3o .letom starosti, od¬ raža torej gornja tendenca razpoloženje družbe v koledarskem raz¬ dobju od 19 23 č!o 19 39 , to se pravi v razdobju med obema vojnama. Ali se je od tedaj naprej "ideal” velikosti družine me- n Dal, in če se je, v kakšni smeri? Podatki o velikosti družine iz popisa 1961 še niso bili objavljeni, tako da te najnovejše neposredne informacije ne more¬ mo koristiti v te namene. Pač pa lahko iz drugih podatkov sklepa¬ mo posredno na spremembe in: njihovo smer. Oglejmo si sliko 25,na kateri so prikazane grafične spremembe v številu živorojenih otrok po vrsti rojstva v zadnjih letih. Osnovna razvojna tendenca se zelo jasno vidi. Odstotki prvih in drugih rojstev naraščajo, od tretjega rojstva dalje pa odstotki pojemajo, in to tem močneje čim bolj se pomikamo k rojstvom višjih dimenzij. Če bi namesto odstotkov vz -li absolutne vrednosti, bi dobili isto sliko padanja absolutnega števila tretjih, četrtih, petih itd. rojstev. Iz tega sledi povsem nedvoumno, da se že popre je začeta tendenca k omeje¬ vanju števila živorojenih otrok na dva otroka vzdržuje in nadalju je vse do najnovejšega časa. SINTETIČNE MORE .1-PRODUKCIJ? PREBIVALSTVA _ Z vidika biološke reprodukcije prebivalstva je tendenca k omejevanju družine na dva otroka vsekakor zaskrbljujoča. Res Ul 2 : CD O * z Ul 0 > K-- CO -J 1 QD Uj Qr. CL o * Ul z Ul ■N Ul CD 'J Ul en o o: -J 'c 5 SgS šs =* w a § u ir o m > u er — o d ur > U) Ui z I—■ Ul 10 *fsl O a ~r~ o «— < -> ►— en -J m Ul CL CL < O Ui z a * 0 _l Ul u 1 i= u; u) o o a i— h- T~ -j- Csi O O LO ŠTEVILO ŽIVOROJENIH OTROK SUKA 25 ŽIVOROJENI OTROCI PO VRSTI ROJSTVA V SLOVENIJI 1953 - 59 ŠTEVILO PRVIH . DRUGIH.TRETJIH IT D. ROJSTEV V ODSTOTKIH CELOKUPNEGA ŠTEVILA ŽIVOROJENIH OTROK V DANEM LETU. 1953 1955 1957 1959 24 je sicer, da ima po stanju iz 1953 skoro polovico ženskega pre¬ bivalstva še vedno več kot dva živorojena otroka. Vendar gre tu za starjše generacije, ki še niso bile v tej meri maltuzijansko razpoložene. Te generacije so v izumiranju, kot smo pravkar spoznali. Popis 1961 nam bo nedvomno pokazal, da se odstotek žensk, ki so rodile več kot dva živa otroka, zmanjšuje. Družine s samo dvema otrokoma, v kolikor postajajo vedno bolj prevladu¬ joč tip družin, ne zagotavljajo več niti enostavne reprodukcije prebivalstva. Upoštevati moramo namreč, da so precejšen del že¬ na ne poroči, pa tudi v kolikor se poroči, ostaja brez otrok. Ne smemo se pustiti zavesti od okolnosti, da imamo še vedno iz leta v leto pozitivni naravni prirastek v višini okoli 15 tisoč pre¬ sežka živorojenih nad umrlimi. Ta presežek gre na račun pravkar omenjenih starejših, manj maltuzijansko razpoloženih generacij. Ce štejemo povsem približno za "starejše" generacije tiste, ki so imele ob zadnjih popisih 1953 in 1961 od 3 o.do 4 o.leta, za "mlajše" (maltuzi j anske) tiste od 2 o.do 3 o .leta starosti (omeju¬ jemo se samo na starostni kontingent od 2 o .in 4 o .letom, ki je glede za svojo fertilnost odločilen), potem imamo zadnjih deset let z vidika reprodukcije ugodno stanje, da se starejše (manj maltuzijanske) generacije številčno večajo, mlajše (maltuzijan- ske) pa zmanjšujejo in da starejše generacije okoli leta 1961 v absolutnem številu prevladujejo. Absolutno število (v tisočih) ženskega prebivalstva v teh za reprodukcijo odločilnih starostnih skupinah znaša ob popisih 1953 ter 1961 in v perspektivi, ki smo jo izračunali za 1966 in 1971: Razlog takšnega nenavadnega gibanja v številčnem odnosu ženskega prebivalstva starostnih skupin od 2 o do 29 ter od 3 o do 39 let leži v prav tako izjemni starostni strukturi ženskega prebivalstva, o čemer bo govora obširneje v petem poglavju, ki raziskuje starostno strukturo prebivalstva in proces staranja. Iz slike o starostnih strukturah našega prebivalstva ob zadnjih popisih ter ob izračunanih perspektivah, ki je dana v tem poglav¬ ju (gl. sliko 63 ) se vidi, da se vprav skozi starostne skupine od 30 do 39 let gibljejo leta 1953 okrnels generacije izpadlih rojstev v zvezi s prvo svetovno vojno in da se leta 1961 te okr- nele generacije že nahajajo v starostni skupini nad 4o let. Močno zmanjševanje "mlajših" fertilnih starostnih kontingentov ( 2 o - 29 let) od lota 19 53 do 1961 pa je posledica konstantnega in moče¬ nega zmanjševanja rodnosti iz predvojnega razdobja 193o - 39 , na- 25 daljnji številčni padec od 1961 do 1966 pr . .osladica okolnosti, da prihajajo / -it aro etn. letnik, od 2o . o 29 let kraje genera¬ cije izpadlih rojstev radi druge svetovne vojne. Po letu 1966 pa se že uveljavlja v najmlajši fertilni starostni skupini (2o- 24 let) kompenzacijski ,! haby boom" iz ne p sr dni h povojnih lot 1947 do 1952. Vsekakor lahko pričakujemo p' 1.tu 1966 zopet ab¬ solutno številčno nadmočnost "mladih" starostnih skupin (od 2o- 29 let) nad starejšimi letniki (3o in pr:.!-) in s tem definitivni prodor maltuzijanskega razpoloženj a*mladih generacij tudi v na¬ ravni prirastek, ki se bo močno skrčil in bo povsem razbil more¬ bitne iluzijo o dejanski situaciji v po.gl-:> du reprodukcije naš. ga prebivalstva, ki jo trenutno prikrivajo pr hodne, anomalije sta¬ rostne st ruk ture. Kakšn je torej resnična situacija glede na reprodukci¬ jo, če odmislimo prehodni in moteči vpliv osebnosti starostne strukture in zlasti kakšna je perspektiva razvoja pod predpostav¬ ko, da se obstoječe maltuzijansko razpel' Sanjo našega prebivalst¬ va ne preobrne, ampak se še poglobi? 0’ t j m nas pouče takozvane mere bruto in neto reprodukcije prebivalstva. Pri njih predvsem, odmislimo v s. roteče vplive nekih posebnosti v starostni struktu¬ ri prebiva3-stva, kot jih poseben teoretski model stvo se jemlje radi tega, v odvisnosti od starosti ki je nastal na ta način, zlasti povzročaj v.jne. Zamislimo si ženskega prebivalstva (žensko pre i.val- kor jo pri nje;,- varijacija fertilnoetj določnejša kot pri moškem prebivalstvu) da se vsako leto rodi Iroo J da doraščajo, se poročajo, rodijo otroke in umirajo natanko t-- ko, kot to "predpisujejo" obstoječe tablic smrtnosti in tabli¬ ce fo rt Unesti. Koeficienti neto r j redukcije izmerijo. In-j 'd klic bo v v sem"svo jem živij en ju (t j.praktično , do 49 latq) v ■ovpreč-u rosila v saka od zamišljene gei sije looo de klic. Če 1 bo znesel k' efioient neto reprodukcije t Z ,o, potem 'n da ena takšna zamišljena deklica v svojem živijeiaju rodi točno eno novo deklico, to se pravi z drugimi be ..dami, da točne repro¬ ducira samo sebe. Novorojena generacija deklic, ki bo izšla iz prvotne zamišljene generacije deklic, bo torej številčno enako močna, šlo bo z; j no stavno reprodukcijo prebivalstva. Če bo zne¬ sel koeficient neto reprodukcije več kot rrp recimo 2-,o, bo to pomenilo razširjeno r.produkcijo prebivalstva: vsaka deklica bo v svojem življenju dala življenje dvema d k icama, prebivalstvo se bo v tem primeru v eni generaciji podvojilo. Nasprotno pa bo šlo z d skr če m reprodukcijo v primerih, kjer bo koeficient neto reprodukcije izpadel manjši c d l,o. stvo Slovenije se vidi iz tab znašajo koeficienti neto r r-. čukci je za prebival- in za prebivalstva ostalih r publiških podr- olj. le 23. v Sloveniji sr.,o re st- .ili mejo eno stavne 26 reprodukcije leta 1958 ter se z 0,98 gibljemo prav na tej meji. V analogni situaciji, vendar še slabši glede na reprodukcijo prebivalstva, se nahajajo še Ožja Srbija in Vojvodina, ki sta prešli to mejo že 1955 ? neto koeficient reprodukcije pa znese komaj o, 8 o; in pa Hrvatska s koeficientom neto reprodukcije o,92. Povsem drugačno je stanje v Kosmetu, kjer se koeficient neto redprodukcije še vedno vrti okoli 2 ,o, kar pomeni da vodijo obstoječe zakonitosti smrtnosti in fertilnosti njegovo prebivalst¬ vo v podvojitev v toku ene generacije. Koeficienti neto reproduk¬ cije so pravtako zelo visoki v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni Gori. Poleg koeficientov neto reprodukcije se računajo tudi koeficienti bruto reprodukcije prebivalstva. Za jugoslovanska področja so podani v gornjem delu tabele 23. Koeficienti bruto reprodukcije zasledujejo isti cilj, kot koeficienti neto repro-r dukcije, vendar abstrahirajo od vpliva smrtnosti. Koeficienti bruto reprodukcije nam povedo, koliko deklic bi v povprečju ro¬ dila ena novorojena deklica v svojem življenju, če bi bila iz¬ postavljena dani zakonitosti v pogledu fertilnosti in pri na- daljni predpostavki, da bo dosegla vsaka od njih 49 leto, to so pravi, da bo v polni meri izkoristila svojo fertilno dobo,, S tam da se eliminira vpliv smrtnosti, pridejo razlike v fertilnosti \ močneje in čiste je do izraza. Razlike med neto in bruto koefici¬ enti reprodukcije niso posebno velike pri Sloveniji, Hrvatski, Ožji Srbiji in Vojvodini, se pa zelo povečajo pri ostalih repub¬ liških področjih, kjer je smrtnost še primeroma visoka, V tem po¬ gledu imajo prebivslstva Kosmata, pa tudi Bosne in Hercegovine in Makedonije občutne rezerve za perspektivno povečanje neto koeficienta reprodukcije preko zniževanja smrtnosti, dočim si v Sloveniji od nadaljnjega zniževanja smrtnosti ne smemo preveč obetati glede na zvišanje reprodukcije. Če si želimo zavarova¬ ti v večji meri demografsko reprodukcijo našega prebivalstv.^ vsaj na ravni enostavne reprodukcije, potem vodi edina pof/avx- ganju fertilnosti prebivalstva, Tabela 23, KOEFICIENTI BRUTO IN NETO R .PRODUKCIJE .JUGOSLAVIJE v razdobju 1953-1959 a) Koeficienti bruto reprodukcije - 27 - podlagi nekih hipotez je vsekakor dosti bolj delikatna stvar,kot postavljanja prognoze za bodoči razvoj smrtnosti. Glede smrtnosti smo lahko prepričani, da vse človeštvo, vsaka družba pa tudi vsak posameznik teži k njenem znižanju; smer razvoja smrtnosti v bodo¬ ča zato ne more biti sporna, razlike morejo nastopiti le glede tempa razvoja. Drugačna je stvar pri fartilnosti. V kolikor gre za nemal- tuzijanska prebivalstva, ki imajo še zalo visoko fertilncst, in če vemo odnosno lahko, predpostavljamo, da bodo v razdobju, za katerega postavljamo perspektivo, zajeta v močan tok industrializa¬ cije in urbanizacije, potem smemo domnevati, da so bo pojavila tendenca po zniževanju fertilnosti, Vendar tudi v tem primeru reakcija fertilnosti na ekonomski in družbeni razvoj ni nujno zelo nagla, zakaj potrebno je po navadi dolgo časa, da se prene¬ se delovanje faktorjev ekonomskega razvoja preko vmesnih členov sociološkega in psihološkega značaja na neposredne demografske fertilnosti činitelje. Celoten sklop faktorjev in okolnosti, ki delujejo na fertilnost, je pri nerazvitih prebivalstvih zelo kon¬ zervativne narave 'ter se močno upira spremembam, zlasti naglim sprem rabam, Kot bližnji primer lahko navedemo Kosmst, kjer nedvomno delujejo socio-ekonomski faktorji na znižanje fertilnosti, a so konzervira joče sociološke in psihološka sila tako močne, da so 28 se vse doslej kakršnikolim spremembam v pogledu fertilnosti uspešno upirale. Zato pri nem.al.tuzi janskih prebivalstvih, ka¬ terih gospodarstvo je potegnjeno v nagel tempo razvoja, lahko na dolgo roko z veliko verjetnostjo napovedujemo padanje fer¬ tilnosti; na kratko razdobje recimo desetih lat pa reakcija fertilnosti na gospodarski razvoj ni tako gotova, razen v koli¬ kor bi s posebnimi državnimi in družbenimi zave stnimi m-e-rami takšen razvoj fertilnosti forsirali. Pri maltuzijanskih prebivalstvih, kakršno je tudi prebi¬ valstvo Slovenije, kjer je fertilnost dosegla že prilično nizko stopnjo, pa nam trend, izračunan za prošlo razdobje, ne daje zanesljive osnove za prognozo bodočega razvoja, saj tu ne obsto- jj v ozadju neka bilo naravna ali pa družbena sila, ki bi delo¬ vala konstantno na nujno zniževanje fertilnosti, niti ni to ne¬ ki cilj, h kateremu bo človeštvo odn. neka družba težila. Tudi mednarodna skušnja nam v tem pogledu ne more dosti pomagati. Popre je smo videli, kako je potekala splošna rodnost v razvitejših evropskih državah v velikem valu, kako se je pa¬ danje fertilnosti v tridesetih letih proti vsem pričakovanjem zaustavilo ter se preobrnilo v naraščanje fertilnosti. To nara¬ ščanje se je potem pomešalo s specifičnimi efekti, ki jih ima vsaka vojna in povojna doba na fertilnost. čez nekaj let po voj¬ ni pa se je pri večini razvitih evropskih prebivalstvih zopet pojavila poprejšnja tendenca padanja. Vendar smo pravtako videli, da to ne velja prav za Vsa evropska razvita področja. Ponekod (Avstrija, Švica, Združeno kraljestvo) se je tendenca naraščanja vzdržala in se vzdržuje vse do danes. Potem smo spoznali še tret¬ ji karakterističen tip razvoja fertilnosti pri manj razvitih ev¬ ropskih prebivalstvih. Pri njih do nekega preobrata v padanju fertilnosti niti pred,niti po vojni ni prišlo. 0 specifičnem ka¬ rakterju delnega d'.'iga fertilnosti v zadnjih treh letih pri slo¬ venskem prebivalstvu pa tudi .ni mogoče ugotoviti nič zanesljive- V takšni situaciji smo izbrali pri prognozi fertilnosti za 1961 do 1971 tri varijante: minimalno, maksimalno in srednjo, analogno, kot smo ravnali pri prognozi smrtnosti. Vondar če smo pri prognozi smrtnosti šteli srednje vari j ant 3 kot najverjetnej¬ še. si tega ne bi upali trditi za srednjo varijanto pri fertilno¬ sti. 0e stoji za preobratom fertilno-sti v zadnjih treh letih bist¬ vena sprememba" v razpoloženju prebivalstva do večjega tevila otrok, potem je bolj verjetno, da bo šel potek fertilnosti v raz¬ dobju 1961-71 po maksimalni varijanti. Ce pa pomeni omenjeni pre¬ obrat samo prehoden v slučajen pojav, in se bo zopet prebila seku¬ larna tendenca padanja fertilnosti,‘bo drsela fertilnost v pri¬ hodnjih de s tih letih po minimalni varijanti navzdol. 29 - Sicer pa je/el računski postopek prognoze fartilnosti povsem po analognih kolesnicah, ki smo jih že spoznali pri prognozi smrtnosti. Kot pri prognoziranju smrtnosti smo tudi pri prognoziranju fertilnosti izračunali trende za vsako sta¬ rostu. skupino posebej. Pokazalo se je, da se linearni trendi dobro prilegajo logaritmom prvotnih vrednosti, Ekstrapolacija linearnih trendov je dala v primeru naraščajočih trendov mak¬ simalno, v primeru padajočih trendov minimalno varijanto. Ne spre menjona vrednost trenda iz leta 1961 je v primeru naraščajočih trendov dala potem minimalno varijanto, v primeru padajočih tren dov pa maksimalno varijanto. Od tega splošnega pravila smo napra vili izjemo edino pri starostni skupini 25 - 29 let, kjer kot maksimalno varijanto nismo vzeli konstantno vrednost trenda iz 1963., ampak smo predpostavili, da se bo fertilnost dvignila v le tu 1973. na 14o promilov, to je no. višino, ki so jo kazale mnoge evropske države v tej starostni skupini pred vojno, ko se je p~ danje fartilnosti zaustavilo in preobrnilo, Pri vsaki ekstra- polaciji. smo - slično kot smo to napravili pri 3sktre.polaciji mortalitetnih trendov - najpreje preiskali, ali do s.že ekstra- po3.irana vrednost za leto 1971 stopnjo, ki jo je šteti v luči evropske skušnje za verjetno, če ja bila akstrapolirana vred¬ nost za 3.eto 1971 prenizka v tem smislu, da ja doslej še nobena evropska država ni dosegla, potem sme. padanje fertilnosti zau¬ stavili na nivoju doslej najnižje poznane evropske fertilnosti v dani starostni skupini. Minimalne in maksimalne varijante za povprečja 1961/66 in 1966/71 so za vsako starostno kategorijo fertilnosti dane v tabeli 21. TRETJE POGLAVJE Zunanje s e 3. i t v e _ ZUNANJE SELITVE V RAZDOBJU 1857-1914. Kot ugotavlja Zwitter, se je pričelo izseljevanje na¬ šega prebivalstva v tujino v pomembnejši meri šele po letu 1948. Glede na to, da v razdobju pred prvo svetovno vojno znatnejša pri se '• je vanja v Slovenijo ni bilo, to pomeni, da predstavlja izselitvehi (negativni) saldo, ki se pojavlja v vsem tem razdob¬ ju, obenem približek celotnega bruto izseljevanja. Neposredni podatki o izseljevanju s področja sedanje Slovenije za predvojno dobo ne po sto ja. Zato si pomagamo s po¬ sredno metodo, s tem, da ugotavljam-’' takozvani selitveni saldo, to je pozitivni ali negativni presežek priseljencev nad odsel- jenci. Selitveni saldo dobimo računsko kot razliko med dejanskim prirastkom in naravnim prirastkom prebivalstva med dvema popi¬ soma« Ker so podatki o popisih pa tudi o živorojenih in umrlih za opazovano razdobje v dokajšnji meri zanesljivi, zato lahko gledamo z zaupanjem v računsko iz tih podatkov pridobljeno oce¬ no o zunanji neto migraciji na področju Slovenije. Dr. šifrer je prišel po pravkar orisani metodi za raz¬ dobje 1857 do 1914, omejujoč se na ozemlje sedanje Slovenije do rezultatov, ki so prikazani v tabeli 31 . Številčni pregled' tabele 31 nam dovoljuje nekatere po¬ membne splošne ugotovitve o našem izseljevanju. Celokupno izgubo v prebivalstvu radi izseljevanja v raz¬ dobju skoro sedemdeset let pred prvo svetovno vojno na sedanjem ozemlju Slovenije lahko ocenimo na preko 3oo tisoč ljudi, ali povprečno 4,6 tisoč na leto. 'Ta številka dobi svoj posebni po¬ men, če jo primerjamo na eni strani s celokupnim naravnim pri-r • ra stkem v istem razdobju, potem, pa še z intenzivnostjo izselje¬ vanja v vsej Avstro-ogrski pa v Evropi. V primerjavi z naravnim prirastkom vidimo, da predstavlja iz selitvena izguba v celotnem razdobju dobro polovico naravnega prirastka, v začetnem razdobju okoli ene tretine, kasneje pa celo do dve tretini, kar je izredno veliko. Slovensko področje je bilo tako v primerjavi z Avstroogrško pa tudi v primerjavi z vso : vropo z izseljevanjem najmočneje prizadeto. Zato se ne bomo čudili, da je v nekaterih delih slovenskega področja v času naj¬ močnejšega izseljevanja prebivalstvo celo v absolutnem številu pojemalo, in da je na splošno rast slovenskega prebivalstva bila v primerjavi z rastjo drugih ev.ropskih prebivalstev izredno po- č a sna. Ker predstavljajo izseljenci v svojem največjem delu gospodarsko aktivno prebivalstvo v svoji najučinkovitejši delov¬ ni starostni dobi, je pomenilo izseljevanje v gospodarskem pogle¬ du efektivno izgubo najbolj dragocene delovne sile, ki je vanjo družba do trenutka izselitve investirala v obliki stroškov za njeno življenjsko vzdrževanje ter šolanje zelo pomembne zneske, ki so šli z izselitvijo povsem v izgubo (če odštejemo relativno nepomembna darila, ki so jih izseljenci pošiljali v staro domo¬ vino). Z demografskega vidika je še povdariti, da zajema izselje¬ no prebivalstvo v svojem največjem dolu fertilni kontingent pre¬ bivalstva, ki je kot smo videli v prejšnjem poglavju, pomemben za njegovo reprodukcijo. Izseljevanje je radi tega slabilo v številčnem pogledu.fertilni kontingent in tako doprineslo svoj delež k že brez 'tega močno upadajoči rodnosti slovanskega prebi¬ valstva. 31 - Talola 31 ZUNANJE SELITVE MIN OBEMA VOJNAMA ' Za razdobje med obema vojnama razpolagamo za področja Slovenije v mejah predvojne Jugoslavije (t.j. za področje dravske banovine) že z nekimi neposrednimi podatki uradne statistike o zunanji migraciji, kar predstavlja nedvomno obogatitev našega znanja. Z druge strani pa lahke koristimo za ugotojvite-v migracij¬ skega salda preko posredne, a bolj zanesljive metod r primerjave dejanskega in naravnega prirastka med dvema popisoma prebivalstva, samo popisa iz 19 21 in 1931. Popis v letu 19 41, ki ja bil predvi' - devan, se radi izbruha druge svetovne vojne ni vršil. Zato imamo za razdobje 1931-39 dosti manj popolno in manj zanesljivo sliko o zunanji migraciji, kot pa za pr^ih deset let 19 21 - 31 . a) Zunanje selitve v razdobju 1921-193o Oglejmo si najprej zunanje selitve v raadobju 1921-1931* Nejanski prirastek tedanje dravske banovine je znašal v desetih letih 1921-31 84 tisoč, naravni prirastek 119 tisoč, tako da sle¬ di iz tega negativni migracijski saldo 35 tisoč prebivalcev. Pov¬ prečno na leto pride torej 3,5 tisoč ali 3,2 na looo prebivalcev srednjega stanja v tem razdobju. Upoštevati je vendar potrebno, da se nanaša ta ocena le na področje bivše dravske banovine. Novoosvobojeni del Primorske,ki je bil po letu 1945 priključen k Sloveniji skupaj s cono B Svobodne tržaške teritorije, je poznal vprav v letih 1921-31 močno izselje¬ vanje. ločnih podatkov o tem ni in ocene jako variirajo. Če vzamemo 32 - Šifrerjevo okroglo niš te vilko 4o tisoč zunanjih selitev za celotno razdobje med obema vojnama in jo enostavno razpolovimo kot oce¬ no za desetletje 19 21-31? se nam negativni saldo za celotno se¬ danje področje Slovenije poveča od 35 tisoč na 55 tisoč, to se pravi na letni povpreček 5?5 tisoč odnosno na 4?1 na looo prebi¬ valcev. Iz selitveni tok se je po svojem neto iznosu napram pred¬ vojnemu vsekakor skrčil, tako v absolutnem, zlasti pa v relativ¬ nem odnosu. Skrčenje je predvsem posledica zapora, ki so jo za¬ čele izvajati ZDA v odnosu na tuje vseljevanje. Poleg tega pa se je izvršila nadvse pomembna sprememba v sami strukturi zunanjih selitev. Z nastankom nove nacionalne države Jugoslavije se je en del zunanje migracije usmeril v 03tala jugoslovanska področja, tako da moramo odslej dalje v okviru zu¬ nanjih migracij razlikovati dve kategoriji: migracije iz Sloveni¬ je izven državnega teritorija Jugoslavije - te migracije bomo imenovali "tuje" migracije; in pa zunanje migracije iz Slovenije v ostale predela Jugoslavije - imenovali jih bomo "jugoslovanske" zunanje migracije, vselej seveda v odnosu na Slovenijo. Pri "tu¬ jih" migracijah pa nam predvojne statistike zopet omogočajo, da ločimo prekomorske migracije od kontinentalnih, migraci j; prve so usmerjene predvsem na ameriško celino, druge pa v ostale evrop¬ ske države. V' tabeli 32 so dane ocene vseh teh kategorij zunanje mi¬ gracije za razdobje 19 21 - 31 . Številke je vzeti samo kot zelo prib¬ ližne orientacijska pokazatelje gleda na način, kako so bile oce¬ njene (glej pripombo k tabeli 32 ). Tabela nam dovoljuje predvsem dve pomembni ugotovitvi. Prva je ta? da se poleg prekomorskih migracij? ki so poprej povsem prevladovale, pojavlja kot enako pomemben migracijski ventil kategorija kontinentalnih migracij. Druga pa v tem, da začenjajo igrati "jugoslovanske" zunanje migra¬ cije, to se pravi odseljevanje iz Slovenije v ostale dele nove države ter priseljevanje iz ostalih delov v Slovenijo, važno vlogo. Tabela 32. ZUNANJE MIGRACIJE SLOVENIJE 1921-19 31 v tisočih - Vrsta migraoi je . Zunanje migracije v odnosu na: tujino prekomorski kontinentalna skupaj tuje Vse zunanje ostale migracije dele Jugo¬ slavije SKUPAJ Priselitve 9,2 ( Odselitve 18,7 ( Saldo -9,5(- POVPREČNO NA LETO Priselitve o,9 ( Odselitve 1,9 ( Saldo -l,o ( LETNO NA 1000 PREBIVALCE Priselitve 0,8 ( Odselitve 1 7 ' Saldo !,7 . '0 , 9 (- 9.2) 38,7) •29,5) o,9) 3.9) 3,o) IV o,7) 2.9) 2 . 2 ) 11,2 (11,2) 2o,4 (2o,4) 24,4 (24,4) 43,1 (63,1) - 13 , 2 (-13,2)-22,7(-42,7) 1,1 ( 1 - 1 ) 2,4 (2,4) 1 ,3(-1,3) 2,0 ( 2 ,o) 4,3 (6,3) 2,3(-4,3) 22,6 ( 22 , 6 ) 43 ,o (43,o 34,9 (34,9) 78 ,o ( 98 ,o -12,3("12;3)”35,o(-55,o) 2,3 (2,3) 4,3 (4,3) 35 (35) 7,8 (9,8) - 1 ) 2 (- 1 ,2) - 3,5(-5,5) 2,1 (1,7 3,9 3,2 32 (26 7,1 (7,3 1,1(- 0 ,9) - 3,2(-4,l 33 Opomba: 1) Kar s3 tiče prekomorskih migracij je podatek 18,7 za odselitve podan neposredno od uradna statistike. Glede prekomor¬ skega priseljevanja pa daje uradna statistika samo vrednosti za razdobje 1924/30 (v višini 5,3 tis.). Za leta 192o-23 poznamo le podatke za vso državo (43,1 tis.), vemo pa tudi, da ja od vseh priseljencev v razdobju 1924-39 odpadlo na Slovenijo 8,2 tis. t.j. okoli 12 i<>. Če ta odstotek uporabimo na prejšnji iznos 43,1, pri¬ demo do približne ocene prekomorskega priseljevanja v Slovenijo za štiriletje 192o/23 v višini 5,2 tis., in če to porazdelimo enakomerno na štiri leta, imamo končno cenitev za triletje 1921- 23 v višini 3,9 tis. Tako pridemo do cenitve za celotno razdobje 1921-3o s seštevkom obeh vrednosti 3,9 in 5,3, kar daje 9,2. 2) Kar se tiče ocene za konti na n talno odseljevanje, nam daje uradna statistika podatke samo za razdobje 1927-30 (v višini 15,4). Od tega odpade na prvo leto 1927 1,4 tisoč. V kasnejših letih se kontinentalno odseljevanje močno povečuje radi ameriške migracijske zapore. Če postavimo v približku, da se je v razdob¬ ju 1921-26 odselilo letno v Evropo iz Slovenije okroglo 1,5 tisoč ljudi, potem pridemo za teh prvih manjkajočih šest let do ocene 9 tisoč in za celotno desetletje 19 21/31 do ocene 24,4 tisoč (vsota 9 tisoč in 15,4 tisoč). 3) Glede selitev iz Slovenije v druge dole predvojne Jugo¬ slavije ni nobenih neposrednih podatkov. Naše ocene v tabeli so dobljene na naslednji način. Kar se odselitev iz Slovenije v dru¬ ge dele države tiče smo se v osnovi naslonili na podatke popisa 1931 o številu prebivalstva, ki je bilo rojeno v Sloveniji, a je ob popisu prebivalstva bivalo v drugih delih Jugoslavije. Takšnih oseb je bilo ob popisu 19 31 57,2 tisoč. Za vse te (z izjemo ti¬ stih, ki so se oh popisu nahajali v Hrvatski) smo predpostavili v prvem približku, da so se priselili tja iz Slovenije v razdobju 19 21/31. Največ takšnih oseb pa je bivalo ob popisu v Hrvatski (savski banovini), in sicer 34 tisoč. In tu smo napravili izjemo od naše metode. Dr. Šifrer je namreč ugotovil da je bivalo že le¬ ta 191o v Hrvatski 22,3 Slovencev. Ti so se očevidno priselili tja že poprej . Zato smo to številko (22,3 ) odbili od celotnega Števila (57,2) in tako prišli do ocene £seve da zelo približne, orientacijske) odselitev iz Slovenije v druge dele države v raz¬ dobju 1921/31 v iznosu od 34,9 tisoč. Na povsem analogen način smo prišli do grobe ocene pri¬ šel jencev iz drugih delov Jugoslavije v Slovenijo. Kot takšno oce¬ no smo vzeli število oseb, ki so ž:.vele ob popisu 1931 v Sloveni¬ ji, a so bile rojene v drugih delih Jugoslavije. Takšnih oseb je bil' 22,6 tisoč. 34 - 4) Negativni saldo - 35, tisoč je dobljen kot razlika med dejanskim in naravnim, prirastkom v razdobju 19 21/31. 5) Številke izven oklepaja se nanašajo na pr,dvojno Slo¬ venijo v okviru predvojne Jugoslavije (dravska banovina), one v oklepaju na področje sedanje Slovenije. Številke v oklepaju se razlikujejo od onih izven oklepaja samo za ocenjeni znesek preko¬ morskih izselitev iz Primorske v vi ini 2 o tisoč. Kako je dobljen ta znesek, je povedano v tekstu, 6 ) Vsi ostali podatki sl-de računski iz pravkar označenih podatkov. b) Zunanje sslitve v raudobju 1931-39- Za razdobje 1931-39? to je do začetka druge svetovne voj¬ ne, je mogoče najti podatke samo o !, tujih" (t.j. prekomorskih in kontinentalnih selitvah); ni/mcgrče oceniti "jugoslovanskih" zu¬ nanjih selitev (v druge dale Jugoslavije)., kes manjka možnost primerjave popisa prebivalstva iz 19 31 z n^kim. kasnejšim popisom pred začetkom vojne. Na podlagi podatkov tedanje uradne statistike je mogoče sestaviti sumarni pregled tujih selitev, kot je dan v tabeli 33 , Ikjer so radi primerjave ponovljeni podatki iz razdobja 1921 / 31 . Osnovna značilnost tega razdobja je, da so prekomorske selitve praktično povsem prestale, če se omejimo na področje te¬ danje jugoslovanske Slovenije (dravske banovine), V oklepaju so dane cenitve za celotno sedanje področje Slovenije; razlika se javlja samo v odselitvah kjer smo vseh 2 o tisoč odseljencev iz Primorske uvrstili v kategorijo prekomorskih selitev. Cb usihanju izs.ljevanja v prekomorske kraje pa opažamo, da se je odprla nova smer izseljevanja, namreč izseljevanje v evropske države Ta tok izseljevanja ki je bil v prvih povojnih letih verjetno še zelo šibak - podatki se objavljajo šele z letom 19 27 - pa je kmalu do¬ segel in močno presegel prekomorsko izseljevanje. Počim -e je izse lilo v prekomorske kraje v trinajstih letih od 1927 do 1939 vsega skupaj iz predvojne Slovenije (dravske banovine) malo manj od 14 tisoč ljudi, se je v istem razdobju izselilo v evropske države več kot štirikrat toliko, blizu 60 tisoč oseb. Kontinentalno iz¬ seljevanje je torej povsem nadomestilo izseljevanje v prekomorske dežele. Val izseljevanja v tujino, se v prvem desetletju po prvi svetovni vojni stalno širi in do s.-že svoj višek leta 19 3o. Svetov¬ na kriza je zaustavila tudi izseljevanje v tujino, tako da se nagi. skrči na četrtino svojega najvišjega stanja. Od leta 1934 dalje pa začenja zopet naraščati in doseže leta 1939 ? tik pred dru go svetovno vojno s 16 tisoč izseljenci svoj drugi vrh (glej tahe lo 34). 35 - Predvojna uradna statistika je pričela od 1929 dalje ob¬ javljati tudi strukturo izseljencev po deželah kamor so se izse¬ ljevali. Od prekomorskih držav se je tok izseljevanja usmeril prvenstveno (za okoli 60 fo) v ZDA, potem pa še v Kanado (21 fo) in Argentino (14 f),od evropskih držav pa sta absorbirali največ izseljencev Francija (46 fo) in Nemčija (42 fo) . Nekoliko več pod¬ robnosti nam daje spodnja tabela 35 . Tabela 35. IZSELJEVANJE IZ SLOVENIJE V TUJINO PO DEŽELAH DOSELJEVANJA Razdobje 19 29-39 * a) Prekomorsko izseljevanje b) Kontinentalno izšel je Vnnje Tabela, 33 ZUNANJE MIGRACIJE SLOVENIJE V ODNOSU NA TUJINO 1921/31 in 19 31/39 (v tisočih) - 36 - Opomba: Številke izven oklepaja se nanašajo na področje predvojne jugoslovanske Slovenije (bivše dravske banovine), številke v ok- lapaju na sedanje področje Slovenije (s priključeno Primorsko.). Tabela 34, IZSELJEVANJE V-TUJINO V PREDVOJNI SLOVENIJI (v tisočih) vioo onega iz leta 1954. To je razumljivo, če pomislimo da gre tu - 37 v glavnem za povratnike, ki so se v prvem valu po vojni vrnili. V bodoče ni verjetno, da se bo to število povečevalo; kdor se ni vrnil doslej, ni mnogo verjetno da se bo sploh vrnil. Prav- tako je zaznavna rahla tendenca upadanja priseljevanja iz drugih republik, čeprav se pokaže v letu 19 60 močan skok. Ali gre tu za nek prehodni, slučajni pojav, ali pa Za trajnejši preobrat, je zaenkrat nemogoče reči« Letni iznos priseljevanja v višini okoli 7 tisoč oseb pomeni pomembno število v primerjavi z našim naravnim prirast¬ kom, ki se giblje okoli 15 tisoč. Kar se odseljevanja tiče, kažejo letne številka povsem izrazito tendenco upadanja. To velja tako za odseljevanje v dru¬ ge republike kot za odseljevanje v tujino. Kot bomo takoj videli, so sicer podatki o odseljevanju bistveno pomanjkljivi; število odseljenih oseb je bilo v opazovanem razdobju občutno višje, kot pa ga izkazuje naša uradna tekoča statistika. Ona vključuje samo prijavljene odselitve; mimo njih pa obstoji precejšen tok nepri¬ javljenega odseljevanja, ki se usmerja odnosno se je usmeril ver¬ jetno v glavnem v tujino. Ne glede na to bistveno nepopolnost, imajo objavljeni po¬ datki o odseljevanju po našem mnenju svojo posebno analitično vrednost. V njih se zrcali če smemo tako reči normalen tok odse¬ ljevanja. S postopnim sproščanjem potovanja in odseljevanja naših ljudi v tujino se nedvomno tudi zmanjšuje število tkzv. ilegalnih odselitev. Zato menimo, da izraža tendenca opadanja odseljevanja, ki jo kažejo številke tabele, resnično tendenco, ki se prebija pri vsej nepopolnosti podatkov. Koliko so iznesle v opazovanem razdobju osmih let od 1953 do 1961 neprijavljene odselitve? Do te ocene moremo priti posredno preko razlike med dejanskim in naravnim prirastkom v razdobju 1953 do 1961. Dejanski prirastek je znašal v teh osmih letih 83 tisoč, naravni prirastek 123 tisoč, iz česar sledi nega¬ tiven selitveni saldo 4o tisoč. Za toliko se je ljudi v tem raz¬ dobju več izselilo kot priselilo. Kot smo videli, pa nam je poka¬ zala tekoča statistika samo 8 tisoč negativnega salda. Razlika gre v bistvu na račun neprijavljenih odselitev, zakaj priselitve so v glavnem zanesljive. Neprijavljenih odselitev je bilo torej okoli 32 tisoč, tako da so znašale celokupna odselitve v letih 1953 do 1961 ne le 64 tisoč, kolikor jih je izkazala tekoča sta¬ tistika, ampak 96,. tisoč. - 38 - Tabela 35. Tabela 36 . ZUN0JE SELITVE SLOVENIJE V RAZDOBJU 19.53/61 ..V ~ PRIMERJAVI Z RAZDOBJEM 19 21/31 Vrsta selitev Il azdobje 1953/61 ^azdobje 19 21/31 Korigirani sumarni pregled zunanjega priseljevanja in od¬ seljevanja v razdobju 1953/61 (pri katerem smo prišteli vso dob¬ ljeno razliko 32 tisoč migrantov odseljevanju v tujino) izgloda torej tako-le (v tisočih): - 39 PRIMERJAVA POVOJNIH S3LIT3V S PREDVOJNIMI_. Po tem zgodovinskem pregledu o številčnem gibanju na šilo. zunanjih selitev se postavlja osnovno vprašanje; Ali se je v po¬ vojnem razdobju v novih družbenih in gospodarskih-.odnosih spreme¬ nil v bistveni meri obseg naših zunanjih selitev in njihov značaj? Radi lažje primerjava s predvojnim stanjem (vzeli smo de¬ setletje 1921/31? kjer razpolagamo z zane sl jive jšimi.,in..,j>opol»e j- šimi podatki kot za razdobje 1931/39) smo preračunali v tabeli 36. vse podatke na letne povprsčke ter jih izrazili še na looo prebi¬ valcev . Prvo, kar lahko ugotovimo na podlagi tabele 36 je, da se tudi po drugi svetovni vojni v razdobju 1953/61, ki ga moremo že šteti v demografskem pogledu za stabilizirano razdobje, pojavlja negativni selitveni saldo, ^roces izseljevanja prebivalstva Slo¬ venije izven meja Slovenije, ki se je začel pred dobrimi sto le¬ ti, se nadaljuje, tudi v sedanjem razdobju. Koeficient letnega neto izseljevanja se je sicer zniial napram razdobju. 1921/31 od 4,1 na 3,3 na looo prebivalcev, vendar ostaja še vedno visok. čeprav se je koeficient neto izseljevanja znižal, se je vendar celokupni obseg zunanjih migracij občutno povečal. Če se¬ štejemo tako zunanje priselitve kot odselitve, dobimo, da je štel celotni obseg zunanje migracija v predvojnem desetletju povpreč¬ no na leto 14 tisoč zunanjih migrantov, v povojnih letih 1953/61 pa kar 19 tisoč letno, dvignil se je torej za dobro tretino. Se¬ litvena mobilnost našega prebivalstva v .anosu na zunanje selitve se je torej močno dvignila. Čedalje več priseljencev prihaja na področje Slovenije in čedalje več izseljencev odhaja iz njega, čeprav je saldo zunanjega izseljevanja, kot smo .idoli, nekoliko manjši. V takšni situaciji je pomembno proučiti strukturo pri- in odseljevanja z raznih vidikov in njen vpliv na spremembo struktu¬ re celotnega prebivalstva. a) Struktura zunanjih migracij glede na smer migracije. Dejali smo že, da moramo pri zunanjih .naših migracijah razlikovati med tujimi zunanjimi migracijami, ko migracijski tok prestopa državne meje Jugoslavije, in pa med jugoslovansko, danes bi mogli reči tudi medrepubliško zunanjo migracijo, ko zunanji migracijski tok sicer prestopi moje republike Slovenije, ali osta¬ ja znotraj državnih meja. Tabela 36 nas pouči o spremembah, ki so se izvršile napram predvojnemu razdobju v tem pogledu. Pred vojno je bilo skoraj enako priselitev iz tujine kot iz drugih predelov Jugoslavije (2 tisoč letno iz tujine napram 2,3 tisočem letno iz drugih predelov države). Po vojni pa je priseljevanje iz tujine praktično skoraj povsem usahnilo, dočim se je priseljevanje iz notranjosti države v Slovenijo izredno močno povečalo, Tudi pri odseljevanju je prišlo v tem pogledu do 'bist¬ vene spremembe. Odseljevanje v tujino se je vzdržalo na približno istem absolutnem obsegu, odseljevanje v druge republike pa se je močno povečalo (letno od 3?5 tisoč na 5,4 tisoč). Čeprav je v osemletju 1953/61 odseljevanje v tujino številčno še preseglo odseljevanje v notranjost države, se vendar obe smeri odseljeva¬ nja že držita v prilični meri v ravnovesju. b) Socio-profesionalna struktura zunanjih migrantov. Pravkar omenjene bistvene razlike in spremembe glede na smer naše zunanje migracije so zelo verjetno povezane tudi z bistveno razliko glede na socio-profesional.no strukturo med ...zuna¬ njimi priseljenci in zunanjimi odšeljenci. Naša (slovenska) urad-, na statistika na žalost v tej smeri ne obdeluje podatkov (čeprav celotna zadevna originalna dokumentacija obstoji), zato lahko o tem vprašanju zaenkrat izrazimo le splošno domnevo. Priseljevanje,, ki prihaja v Slovenijo iz drugih delov države, predstavlja po vsej verjetnosti ne le etnično različno prebivalstvo, ampak tudi prebivalstvo odnosno delovno silo z nižjo kvalifikacijsko struk¬ turo, dočim je več kot verjetno, da se izseljujejo v druge dele naše države, zlasti pa v tujino, osebe z višjo in visoko kvalifi¬ kacijo. Naša zunanja migracija torej vpliva, v kolikor je ta dom¬ neva pravilna, z obeh strani na slabšanje kvalifikacijske struk¬ ture naše delovne sile, tako z vidika dotoka priseljencev, kot z vidika odtoka odšeljencev. c) Starostna struktura zunanje migracije O starostni strukturi naše zunanje migracije prav tako nimamo podatkov, čeprav osnovna dokumentacija o tem obsroji in li bi3_a ločena obdelava posebej za zunanje in notranje migrante in prav take posebej za priseljenca in odšeljence z raznih vidi¬ kov nadvse pomembna. Poslej so bili obajvljeni samo skupne, podat¬ ki o starostni strukturi za leti 19 59 in 196o vseh migrantov, ta¬ ko zunanjih kot notranjih, tako priseljencev kot odšeljencev(glej sestavek Marije Berič v Prikazi in študija, IX letnik, št. 1, str. 21). Star, skupina (leta) 14 6 14 2o Starostni strukturi za obe leti se povsem uje¬ mata. Upajmo, da lahko gledamo v tem izraz stabilnosti starostne strukture naše migracije. V pomanjkanju boljše statistične dokumentacije, dajemo z leve strani odnosne relativne odstot¬ ne vrednosti za posamezne starostne skupine. Posebnosti v starostnem sestavu migrantov bodo 41 Star. skupina (leta) 25 - 29 3o - 34 35 - 39 4o - 44 45 - 49 5o - 54 55 - 59 6o - Skupaj /o 18 lo 5 2 3 2 2 4 loo najbolj vidne, če primerjamo starostno sesta¬ vo migrantov po najpomembnejših, starostnih kategorijah z ustrezno starostno sestavo ce¬ lotnega prebivalstva. Spodaj dajemo takšno primerjavo starostne strukture naših migrantov s starostno struk¬ turo prebivalstva po popisu 1961, Izbrali smo pet karakterističnih starostnih kontin¬ gentov: mlado prebivalstvo v starosti od 0 do 19 let mlado delovno silo v starosri od 2o do 34" zrelo delovno silo, starost 35 do 49 let starejšo delovno silo od 5o~59 let a) D c) d) e ) staro let. prebivalstvo v starosti 6o in več Primerjava med obema starostnima strukturama izpade tako- a) mlado prebivalstvo(0-19 let) b) mlada delov, sila (2o-34 let) o) zrela delovna sila (35-49 let) d) starejša delovna sila (5o-59 let) e) staro prebivalstvo (6o let in več) Vsega Kot vidimo, predvsem ni razlike v odstotku mladega pre¬ bivalstva. Ta ugotovitev je na prvi pogled nekoliko nenavadna, vendar nam odstotka, ki zajemata celotno mlado prebivalstvo,pri¬ krivata pravo sliko. Če razlikujemo med mladim prebivalstvom otroke do 14 let in mladino od 15 do 19 leta, pa se pokaže takoj značilna razlika. Otrok do 14 leta starosti je med migranti 2o $, v celotnem prebivalstu pa 27 odstotkov, dočim je mladine od 15 - 19 leta starosti med migranti 14 odstotkov, pri celotnem prebivalstvu pa samo 8 odstotkov. Starostna skupina 0-19 let je torej z vidika migracije povsem nehomogena, in izenačuje nas¬ protujoče si tendence. Otroci so manj mobilni, kot smo tudi pri¬ čakovali, dočim je mladina že mobilne jša, kar je v zvezi s tem, da se radi šolanja na srednji stopnji ali pa radi prve zaposlitve že mora preseliti iz svojega prvotnega bivališča v drugi kraj. Seveda to velja predvsem za notranje selitve, ki številčno nad zunanjimi prevladujejo. Še značilnejša razlika pa se pokaže v starostni struktu¬ ri pri delovni starosti. Migranti predstavljajo predvsem zelo mlado delovno silo, kot vidimo nazorno iz gornjega pregloda. Sko¬ raj polovica vseh migrantov je starih od 2o do 34 let, dočim 42 - znaša delež te mlade da lovno-starostna skupine v celotnem prebivalstvu komaj an 0 četrtino. Cim više se pomikamo v sta¬ ro sti, tem manj mobilno postaja prebivalstvo« Starejša delovna sila in staro prebivalstvo kot vidimo zelo malo migrira. Čeprav se nanašajo gornji podatki na vse migrante,med katerimi, kot smo že povdarili številčno daleč prednjačijo no¬ tranji migranti, vendar domnevamo, da je tudi starostna struk¬ tura zunanje naše migracije slična tej starostni strukturi.V pomanjkanju boljših podatkov smo zato pri naši perspektivi pre¬ bivalstva za prognoziran obseg neto emigracije uporabili prav¬ kar prikazano s+arostno strukturo. PERSPEKTIVA MIGRACIJE Kot nam je pokazal dosedanji pregled smo imeli v zad¬ njih sto letih povprečno po pet tisoč neto emigracija vsako leto. To velja tako za dobo pred prvo svetovno vojno, za raz¬ dobja med obema vojnama, pa tudi za najnovejšo dobo med zad¬ njima dvema popisoma. Zato je blizu mi se]., vzeti kot prognozo gibanja zunanje migracije za desetletje 1961 do 1971 povprečno letno neto emigracijo v istem iznosu 5 tisoč. Perspektivo pre¬ bivalstva smo izračunali, kot je to običaj (glej naslednje pog¬ lavje) najprej brez ozira na morebitno migracijo, to se pravi pod predpostavko, da zunanje migracije ni. Razlog je v tem, da predstavlja prognoziranje migracije tako nezanesljiv in spre¬ menljiv element celotne prognoze, de. ga raje sproti dodajamo ali pa odvzemamo od perspektive prebivalstva, računane ne gle¬ de nc migracijo, v zavisnosti od tega, kako se konkretno ,migra-. cija dejansko odvija. Od izračunane perspektive našega prebivalstva za leto 1966 bo torej treba na račun neto emigracije odbiti 25 tisoč ljudi, od izračunane perspektive za leto 1971 pa 5o tisoč. Ker je naša perspektva razčlenjena po spolno-starostnih skupinah, je potrebno tudi iznos neto emigracije 25 oziroma 5o tisoč razbiti na analogne spolno starostne skupine« Za razčlenitev prognozirane ento emigracije po staro¬ sti smo uporabili, kot že omenjeno, starostno strukturo celokup¬ ne naše migracije iz let 1959 in 196o, pri čemer ja bilo potreb¬ no prvi dve starostni skupini naše migracijske statistike (o-6 let in 7-14) preuredita v tri enako dolge starostne skupine po pet let (p,4, 5-9 in lo-14), ki jih pozna naša perspektiva. To preureditev smo izvršili tako, da smo celotni migracijski prognozirani kontingent od O do 14 let razbili med omenjene tri starostne skupine po proporcu 32 32 36 Zadnji sta¬ rostni skupini (lo - 14) smo dali nekoliko večjo težo glede na - 43 - to 5 da gre že za nekoliko starejše otroke iz višjih razredov osemletke, katerih migracijska mobilnost je verjetno že nekoli¬ ko višja. Na kraju je bilo potrebno še vsako starostno skupino razčleniti po spolu. Kalkulacija globalnega selitvenega presežka po spolu za razdobja 1953-61 je pokazala, da je v negativnem saldu od 4o tisoč migrantov bilo 43 moških in 57 žensk, Ta proporc, zaokrožen na 4 o ^ in 6 o /o smo držali tudi pri prognozirani nato migraciji, vendar tako, da smo pri starostnih skupinah do 14 let držali enaki proporc med dečki in deklicami; nobenega razloga ni, da bi bili eni ali drugi močneje zastopani. Izračunani rezultati, ki jih bo uporabiti pri končni perspektivi celokupnega prebivalst¬ va, so dani v spodnjem pregledu tab. 37« Tabela 37 PROGNOZA MIGRACIJSKA IZGUBE ZA RAZDOBJE 1.961/GG in 1966/71 V tisočih. Starost 1961 - 1966 1966 - 1971 ČETRTO POGLAVJE Razvoj prebivalstva, RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE 1760-1961 KOT REZULTANTA' GIBANJA SMRTNOSTI, PLODNOSTI IN SELITEV Doslej smo analizirali posebej vsakega od bistvenih ele¬ mentov razvoja našega prebivalstva. To so bili smrtnost, plodnost 44 in selitve „ Katerikoli činiielji, ki vplivajo tako ali drugače na gibanje prebivalstva, vplivajo nanj samo posredno s tem, da spreminjajo enega od naštetih treh neposrednih oinitoljov in samo v kolikor spreminjajo le-te, vplivajo tudi na gibanje prebival stva. V tem poglavju bomo prikazali, kako se povezujejo ti trije elementi pri skupnem določanju gibanja prebivalstva Slo¬ venije in kakšna je bila v medsebojnem odnosu vloga vsakega od njih. Celotnemu prikazu gibanja prebivalstva Slovenije v raz,^ dob ju zadnjih dve sto let kot rezultaiftl^itS^fiosti, plodnosti in migracije sta posvečeni dve tabeli 41 in 42 ter njuni gra¬ fični ponazoritvi v slikah 41 in 42, Tabela 41 in slika 42 prikazujeta medsebojni odnos in rezultanto tega odnosa treh prej omenjenih neposrednih čini-fce- 1 jev gibanja prebivalstva. Slika 41 nam daje še bolj kot številč¬ na tabela neposredno predstavo o vlogi, ki so jo igrali ti či¬ ni tel. ji pri razvoju prebivalstva Slovenije, Tabela in slika 42 pa prenašata rezultanto gibanja smrtnosti, plodnosti in selitev, kot se kaže v de janskem prirastku na spremembe v številčnem ob¬ segu prebivalstva,. Najbolje je, če obe tabeli in sliki motrimo vzporedno . V sliki 41 predstavlja črna ploskev intenzivnost umiranja, bela zadnja ploskev, ki jo črna do neke višini prekriva, pa in¬ tenzivnost porajanja. Oba pokazatelja, smrtnost in plodnost, sta prikazana v relativnih merilih, na looo srednjega preb!valstva, da se tako omogoči točne jša predstava o spremembah, ki jih doživ¬ ljata v času. Kar ostane bele ploskve, ki jo razmejuje krivulja mere splošne rodnosti, iznad črne ploskve, ki jo obroblja krivu¬ lja splošne mere smrtnosti, predstavlja presežek rojstev nad smrt¬ mi, '-Prva borba v odnosu na rast prebivalstva se vrši med tema-dve¬ ma krivuljama odnosno pojavoma, ki stojita za njima, Če črna ploskev preseže belo, kot se je to zgodilo v letih, vojne in la¬ kote začetkom devetnajstega stoletja, potem pride dejansko do presežka smrti nad rojstvi ali, kot pravijo demografi? do negativ¬ nega presežka rojstev nad smrtmi oziroma do negativnega naravnega prirastka, Zaenkrat odmislimo nastop tretjega osnovnega činitelja ? to je migracije, ki se kaže na sliki v pojavi črte neto migracijske mere, ki razmejuje grafirano ploskev, ter sledimo samo medsebojni igri mere smrtnosti in mere rodnosti, bele in črne ploskve. SLIKA n GIBANJE NARAVNEGA IN SELITVENEGA PRIRASTKA SLOVENIJE 1760 - 1960 0S6t 0061 0S8L 0081 0 0 - dejanski prirastek - 45 - Tabela 41 GIBANJE NARAVNEGA IN SELITVE. NE GA PRIRASTKA SLOVENIJE Tabela 42 ANALIZA GIBANJA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 1760-1961 v tisočih 1®^° Stanje Celokupni pr'.- Povprečni letni Razdobje preb. rastek prirastek prirastka de jan.narav . .selita, dej . nar a v-selit. V prvem razdobju, ki sega tja do konca francoskih vojn, do približno l82o, mera smrtnosti močno fluktuira, se zdaj dviga, zdaj pada pod mero rodnosti, tako da v povprečku ne pušča nobene¬ ga naravnega prirastka, ki bi povečava! prebivalstvo. Radi veli¬ kih. izgub, ki jih je prebivalstvo v tem času utrpelo v zvezi z vojnami in lakoto, je celo nazadovalo, Zato se tudi nagiba čr¬ ta o številu prebivalstva iz slike 42 v tem razdobju navzdol. Po letu 192o pride do prvega mečnega padca smrtnosti. V resnici so nehali delovati specifični razlogi (vojne, lakote), ki so v prejšnjem času držali smtrnost nenaravno visoko. Ker je ostala rodnost na isti višini, je padec smrtnosti takoj povzro¬ čil občuten dvig naravnega prirastka. Na sliki 41 se pojavi mo¬ čan presežek belega pasu nad črno ploskvijo, ki poteka z manjši¬ mi spremembami v isti širini tja do sedemdesetih let preteklega stoletja (če, kot rečeno, zaenkrat ignoriramo nastop izseljeva¬ nja, to se pravi pojavo šrafirane ploskve). Mera naravnega pri¬ rastka se dvigne, kot nam kaže tabela 41, v razdobju do I 880 do višine 8 promilov letno, absolutna masa naravnega prirastka, kot razberemo iz tabele 42 , pa znaša letno okoli loo tisoč presežka živorojenih nad umrlimi. _ 0 d l 82 o, ko je prišlo do preobrata v smrtnosti, pa vse do 1857 , ko se pojavi nov faktor, migraci je, je dvig naravnega prirastka povzročil močno povečanje števila prebi¬ valstva Slovenije, kar se tudi jasno odrazi na sliki 42. 5e se ne bi pojavilo radi težke gospodarske situacije, ki jo je naša zem¬ lja doživljala v naslednjem razdobju, množično izseljevanje, bi številčna rast našega prebivalstva hitro napredovala zlasti po - 47 - letu l88o. Tedaj je namreč tudi pri nas prišlo do pojava, ki se je izvršil drugje v Evropi in na zapadu v velikih dimenzijah že sto let poprej : SMRTNOST JE ZAČELA PADATI OB NESPREMENJENI EERTILNOSTI, ali pa, če gledamo na vso stvar še s širšega časov¬ nega vidika: PADANJE EERTILNOSTI JE ZAOSTALO ZA PADANJEM SMRTNO¬ STI ZA PRIBLIŽNO STO LET. Ta razkorak v gihanju fertilnosti in smrtnosti, ki je do njega prišlo v preteklem stoletju samo pri razvitem prebivalstvu evropskega izvornega kroga, je povzročil prvo populacijsko eksplozijo: silen skok števila prebivalstva. Nekaj sličnega smo sicer doživeli tudi mi od 1830 dalje , ko je po končanih vojnah smrtnost močno padla. Vendar je ta padec smrt¬ nosti imel specifične razloge (vojne, lakota) in ni bil del sploš nega vala, ki je začel radi izboljšanih higienskih, življenjskih in gospodarskih pogojev potiskati v vsej Evropi smrtnost konstant no navzdol. Padanje smrtnosti se je pri nas po močnem skoku navz¬ dol, takoj zaustavilo - v naslednjih dveh desetletjih je začela smrtnost celo polagoma rasti, iz razlogov, ki je bilo o njih go¬ vora v poglavju o smrtnosti. Šele od l88o, in še izraziteje od 1890 dalje pričenja tudi pri nas iz sličnih razlogov kot v osta¬ li Evropi, vendar z zakasnitvijo skoro sto let, konstantno pada¬ nje smrtnosti, ki se vse do danes ni zaustavilo. Da konstantno padanje smrtnosti pri nas ni dovedlo do naglega številčnega porasta prebivalstva, kot drugje v Evropi, sta dva razloga, ki sta delovala kumulativno. Prvi je v sami zakasnelosti začetka tega sekularnega pa¬ danja smrtnosti. Smrtnost je začela padati šele proti koncu pre¬ teklega stoletja, fertilnost pa že začetkom dvajsetega stoletja. Zaostajanje v padanju fertilnosti izza smrtnosti je znašalo pri našem prebivalstvu komaj kakih dvajset do trideset let, dočim je pri večini evropskega prebivalst-va (z izjemo Francije) zaostanek obsegal sto let. Naše prebivalstvo je bilo tako deležno efektov evropskega procesa zaostajanja padanja fertilnosti izza smrtnosti le za pri¬ meroma kratko razdobje. Po letu iglo je namreč pri nas začela tu¬ di fertilnost tako naglo padati, da je mestoma celo prehitela pa¬ danje smrtnosti, na splošno pa je potekala vzporedno s padanjem smrtnosti, kar se dobro vidi na sliki 4-1, če motrimo paralelni tok obeh krivulj mere smrtnosti in rodnosti od 191 o dalje. Iz razlike v tempu padanja rodnosti in smrtnosti zato naše prebival¬ stvo po letu 191o ni moglo napajati svojega številčnega porasta. Vendar do številčnega poleta našega prebivalstva ni priš¬ lo niti v kratkem razdobju razkoraka med gibanjem smrtnosti in fertilnosti, to je med 1880 in ' 191 o. - 48 Pojavil se je namreč nov faktor, ki je že itak skromen vir številčnega naraščanja prebivalstva Slovenije zaprl, namreč naše masovno izseljevanje. Na sliki 41 je ta pojav ponazorjen s pojavo krivulje iz selitvenega presežka in šrafirane ploskve, ki se od 1857 leta dalje zajeda v beli pas naravnega prirastka ter ga več kot prepolovi. To kar še ostaja belega pasu in kar predstavlja razliko med naravnim prirastkom in negativnim izse- litvenim prirastkom, to je iz selitveno izgubo, ostane edini vir, iz katerega črpa prebivalstvo svoj dejanski prirastek. Dejanski prirastek je v povprečju zadnjih sto let za okoli polovico nižji od naravnega prirastka. Tako močno se je vanj zajedlo izseljevanje-*. Ob obeh vojnah in neposredno po njih, ko je radi povečane smrt¬ nosti naravni prirastek posebno nizek in ko je iz prehodnih raz¬ logov močno porastel tudi iz selitveni (negativni) prirastek, je postal dejanski prirastek celo negativen. Naše prebivalstvo je doživelo v tem času absolutno zmanjšanje, kar se nazorno vidi na obeh slikah 41 in 42. GIBANJE PREBIVALSTVA SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z GIBANJEM PREBIVAL VA V EVROPI IN JUGOSLAVIJI Kot rezultat opisanega razvoja lahko ugotovimo, da je prebivalstvo Slovenije v zadnjih dve sto letih, številčno izredno malo napredovalo. To bomo najbolje uvideli, če postavimo razvoj prebivalstva Slovenije v evropski okvir. Oglejmo si v tabeli 43 za razdobje od 175o dalje, odkar lahko tvegamo številčno oceno prebivalstva Slovenije, kako se je večalo prebivalstvo Evrope in Slovenije, od 19oo dalje pa tudi, kako je naraščalo prebivalstvo ostalih delov Jugoslavije. V Evropi se je povečalo prebivalstvo v zadnjih dve sto letih za preko 3oo odstotkov, v Slovenj.ji pa samo za 65 odstotkov. ( To je osnovno dejstvo, ki nam ga kaže tabela 43. Ko se je pojavil razmak med gibanjem fertilnosti in smrtnosti, to je od 175o dalje pa tja do konca preteklega stoletja, je prišlo pri evropskem pre¬ bivalstvu do silnega številčnega poleta, prebivalstvo Slovenije pa skoro stagnira. V petdesetih letih 175o do l8oo ja evropsko prebivalstvo poraslo za 34 odstotkov, prebivalstvo Slovenije pa samo za 2 odstotka; v drugem petdesetletju l8oo do l85o, ko se je prebivalstvo Evrope povečalo za 43 odstotkov, je znašal porast prebivalstva Slovenije samo 14 odstotkom. In ko je v tretjem pet¬ de setlet ju l85o do 19oo porastlo prebivalstvo Evrope celo za 54, odstotkov,, je porast prebivalstva Slovenije znašal komaj 2o odstot¬ kov. - 49 Spričo takšnega razvoja je seveda prebivalstvo Sloveni¬ je v odnosu napram celokupnemu prebivalstvu Evrope zelo oslabilo, Ce je tvorilo prebivalstvo Slovenije okoli 175o leta o,62 odstot¬ ka evropskega prebivalstva Evrope, je predstavljalo leta 195o samo še o,25 odstotka. Tabela 43. GIBANJE PREBIVALSTVA V EVROPI, SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Brebivalstvo Evrope je podano v milijonih, prebivalstva Sloveni¬ je in Jugoslavije v tisočih. Ista tabela 43 nam pokaže tudi primerjavo razvoja prebi¬ valstva Slovenije napram ostalim, prebivalstvom Jugoslavije za zadnjih petdeset let (19oo-195o). Tudi v jugoslovanskem okviru kaže prebivalstvo Slovenije v zadnjih petdesetih letih najpočas¬ nejše napredovanje. Rast vseh jugoslovanskih prebivalstev je v tem času nad povprečkom rasti evropskega prebivalstva, z izjemo prebivalstva Hrvatske, ki je ravno na povprečku, in prebivalstva Sloveni je,ki je globoko pod povprečkom. Ločim se je prebivalstvo Bosne in Hercegovine ter Srne gore skoraj podvojilo, in je prebi¬ valstvo Makedonije poraslo za tri četrtine, Srbije pa za dve tre- tini svojega stanja iz 19oo, se je povečalo prebivalstvo Sloveni¬ je komaj za eno petino, Radi takšnega odnosa se je tudi nujno zmanjšal delež prebivalstva Slovenije v celokupnem prebivalstvu Jugoslavije od 12 /o na 9 Orisani razvoj številčne rasti prebivalstva Slovenije, ki ima svoj izvor kot smo videli v izseljevanju in pa v zelo niz¬ ki fertilnosti, vsekakor postavlja pred nas, posebej še v zvezi s problemom staranja prebivalstva, ki bo o njem govora v šestem poglavju, vprašanje, zavestne populacijska politike. 5o PETO POGLAVJE Prognoza razvoja prebivalstva 1961 - 1971 O SNOVNI RE ZULTATI V prejšnjih poglavjih smo razvili sve elemente, ki iz njih lahko izračunamo verjetni bodoči razvoj prebivalstva Slo¬ venije v desetletju 1961-71« Metoda, ki smo jo pri tem uporabili, je standardna me¬ toda izračunavanja prebivalstvenih perspektiv ter se na tem me¬ stu ne bi spuščali v podrobnosti. Glej zadevno pripombo v UVODU. . Prognoza bodočega razvoja smrtnosti in fertilnosti v treh vari jantah, ki smo jo postavili v prejšnjih poglavjih, je omogočala, da smo izračunali tudi perspektivo prebivalstva v treh varijantah, v srednji, maksimalni...in .minimalni. Osnovni rezultati po petletnih starostnih skupinah., po-- sebe j za moško in žensko prebivalstvo, so dani v tabelah 51 in 52„ V tabeli 51 je prikazana srednja varijanta z izhodiščnim stanjem v letu 1961, s perspektivo za 1966 in 1971. V tabeli 52 Pa sta podani v okviru vsake starostne skupine minimalna in mak¬ simalna varijanta. Kakor vidimo, se pojavlja pomembna razlika samo v zvezi z različnima vari jantarna v fertilnosti v prvih dveh starostnih skupinah, do čim razlike v varijantah glede na smrtnost v kratkem razdobju desetih let praktično ne pridejo do izraza. STAROSTNO SPOLNI KONTINGENTI ZA 1961-1966 PO LETIH IN ZA 1971. Poleg splošna perspektive, ki je dana po standardnih petletnih intervalih za 1966 in 1971 smo za operativne potrebe uporabnikov perspektive izračunali in prikazali v tabelah 53 z;a prakso najpomembnejše starostne kontingente. Ocenili smo jih po¬ sebej (na podlagi linearne interpolacije) v okviru prvega pet¬ letnega koledarskega razdobja 1961 do 1966 posebej za vsako ko¬ ledarsko leto, pa še za 1971 , Izbrali smo naslednje teoretsko in praktično pomembne starostne kontingente! a) Dojenčke, t,j, otroke do prvega leta starosti. Poleg pomembnosti z ekonomskega gledišča (radi ocenjevanja specifičnih potreb z vidika o,troske nege in nege matere) je ta kategorija važna tudi z demografskega vidika. Umrljivost dojenčkov je izred¬ no visoka in borba proti smrtnosti je najučinkowtejša prav na primeru borbe proti smrtnosti dojenčkov. Od tega, koliko od novo- 51 nojenčkov t>o preživelo prvo leto starosti, zavisi v bistveni meri jakost vseh nadaljnjih starostnih skupin, in še prav pose¬ bej ohseg prebivalstva v delovni dohi. b) Mali otroci, to je otroci od 1 do 3 let. Včasih se imenujejo ti otroci tudi jasliški otroci. Kot že ime samo pove, gre za kategorijo otrok, ki pomenijo za mater, ki je v delovnem odnosu, posebno brigo. Za te otroke, ki se ne smejo oddvojiti v večji meri od matere, je potrebno preskrbeti za zaposleno mater na samem delovnem mestu posebne ugodnosti. . - * c) Predšolski otroci od 4 do 6 let. Tu se pojavlja poleg vprašanja posebne brige okoli njih v premeru zaposlitve žene, že tudi vprašanje njihove specifične predšolske vzgoje v organizira¬ ni obliki preko otroških vrtcev. d) Šoloobvezni otroci od 7 - 14 leta starosti. 0 pomenu poznavanja števila teh otrok v zvezi s celotno organizacijo na¬ šega obveznega osnovnega šolstva ni potrebno posebej govoriti. Ta kontingent v bistveni meri določa potrebo po šolskem prostoru, po opremi, vzgojiteljskih kadrih itd. Poleg poznavanja celotnega kontingenta šoloobveznih otrok je važno poznati še posebej številč¬ no jakost sedemletnikov, ki določajo v osnovi velikost vpisa v prvi razred osemletke. e) Prehodna kategorija mladine od 15 - 19 lata starosti. V manj razvitih deželah^se vključuje ta kategorija že v katego¬ rijo delovne starosti. Čim razvitejša je dežela, tembolj gre tu za mladino, ki se nujno vključuje še v nadaljnji proces izobra¬ ževanja na drugi, srednji stopnji. Vsekakor gre za mladino, ki se bo nanjo preje ali sleje raztegnila splošna obveza šolanja... To velja prav posebej za kategorijo 15 do 16 let, ki se bo naj¬ prej vključila v šolski sistem desotletke. Zato smo v okviru celotnega kontingenta mladine od 15 - 19 let izdvojeno prikazali kontingent mladine od 15 - 16 let. f) Delovna starost. Meje kontingenta prebivalstva v delov¬ ni starosti variirajo. Kot skrajne meje se postavljajo 15 do 64. let, kar velja pretežno za manj razvita prebivalstva, ki se že zgodaj zaposle in pozno prestanejo z delom. Pri razvitejših prebivalstvih se postavlja delovna doba od 2o do 59 leta« V okvi¬ ru te starosti pa je še koristno izdvojiti: mlado delovno dobo (2o - 29 let), srednjo delovno dobo (30 do 49 let) in starejšo delovno dobo (5o do 59 let). g) Kot posebna prehodna kategorija se zopet pojavlja prebivalstvo od 60 - 64 leta starosti. 52 - h) Kot "staro 11 prebivalstvo se šteje v zvezi s tem, kar smo preje dejali glede spreminjajočih se meja delovne starosti, ali prebivalstvo od 60 leta dalje, ali pa prebivalstvo od 65 le— dalje. Oba kontingenta (širšega in ožjega) smo posebej izka¬ zali . i) Dobro je izdvojiti od starega prebivalstva še prebi¬ ralce, ki so dosegli 80 let starosti, kot starčke in starke. Oni vsekakor potrebujejo prav posebna nege, postajajo pa, kot sploh celotna kategorija "starega" prebivalstva, radi razvijajočega se procesa staranja prebivalstva, vse bolj pomembni. j) Na kraju smo še izdvojili v posebne kontingente pri ženskem prebivalstvu tiste starostne skupine, ki so posebej važ¬ ne z vidika demografske reprodukcije prebivalstva. Kot smo vide¬ li že v poglavju o rodnosti, se šteje fertilna doba od 14 do 49 leta, ali pa samo do 45 leta starosti, V okviru te pa je posebno pomembna starostna doba na j več je fertilnosti od 2o do 39 leta starosti. Te tri kategorije ženskega prebivalstva smo zato prika¬ zali kot posebne starostne kontingente. V tabelah 53 so podani gornji starostni kontingenti dos¬ ledno brez upoštevanja migracijske izgube. Koristnik teh podat¬ kov bo po potrebi sam odbil od prikazanih številčnih vrednosti morebitne izgube radi izseljevanja z uporabo tab. 37. Tabela 51. PERSPEKTIVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE ZA LETO 1966 IN 1971. Srednja varijanta. V .tisočih. Brez upoštevanja migrac.izgube 52 a Nadal D3vanje tal.51 - 53 - CNJ LA CO r—1 0 ) P ra en id m c— -p ra o P ra -p m - 54 - Tabela 53. POMEMBNI STAROSTNI KONTINGENTI PREBIVALSTVA SLOVENIJE 55 - Tabela 53» POMEMBNI STAROSTNI KONTINGENTI PREB. SLOVENIJE (nadalj.) ŠESTO POGLAVJE Staranje prebivalstva. Sprememb v starostni strukturi. Na pojem staranja prebivalstva kot na poseben pojav,ki ga kažejo razvite države in ki ima pomembne družbene in ekonom¬ ske posledice, je opozorila demografska znanost šele v novejšem času. Danes razpolagamo že z vrsto temeljitih raziskav tega fe¬ nomena, ki so korigirala prvotna splosno razširjena zmotna gle¬ danja na vzroke staranja. Med razpravami je omeniti na prvem me¬ stu obširno raziskavo, ki so jo eksperti Združenih narodov iz¬ vršili na pobudo populacijske komisije ZN (The aging of popula- tions and its eOonomic and social implications. UN,New York, 1956). Tudi mi se bomo sklicevali v osnovi na rezultate, ki jih je prinesla ta raziskava.V jugoslovanski literaturi je na prob¬ lem opozorila v svoji razpravi R. Njegic (Proces staranja stanov- ništva Jugoslavije, Stat. Revija 1958, št, 2-3), v zadnjem č a su pa se je dotaknil tega problema tudi D. Tasič v svoji razpravi o dolgoročnih spremembah starostne strukture prebivalstva Jugo sla ‘je (Stanovništvo, januar-mart, 1963). 56 Nam No izhodišče staranje prebivalstva Slovenije. Vendar, <3a bi mogli problem staranja razumeti globlje, bomo postavili, kot smo to storili v prejšnjih poglavjih, pojav staranja prebi¬ valstva Slovenije v jugoslovanske ter evropske (in deloma svetov¬ ne ) okvire. POJEM STARANJA PREBIVALSTVA IN NJEGOVO MERJENJE Počim ja pri posameznem človeku možno primeroma enostav¬ no in nedvoumno odrediti pojem staranja, ni temu tako, če govorimo- o pojavu staranja pri celem prebivalstvu. Vsak človek t>e sicer stara od svojega rojstva dalje, vendar govorimo o starem člove¬ ku šele takrat, ko prekorači določeno, na daljše razdobje sicer spremenljivo, a v danem času po biofizičnih, psihičnih, ekonomskih \ in družbenih znakih odrejeno mejo starosti, recimo 60 ali 65 let, \To mejo je vsekakor šteti za konvencionalno določeno splošno mejo, kjer individualno gledano seveda lahko obstoje .izjeme navzgor in navzdol. Tudi pri opazovanju in analizi procesa st&ranja celotne¬ ga prebivalstva se bomo morali držati nekih konvencionalnih sta¬ rostnih meja. Za razliko napram staranju posamezne osebe, kjer postavimo samo eno zgornjo mejo, postavljamo pri procesu s aranja celotnega prebivalstva dve starostni meji: gornjo in spodnjo.Pre- l živalstvo se namreč lahko stara "na vrhu" s tem, o. se veča delež starega prebivalstva, lahko pa se stara tudi od spodaj , iz. baze" s tem, da se manjše proporc mladega prebivalstva. Izrazi "na vrhu" in "od spodaj" so vzeti v naslonitvi na znano grafično ponazoritev spolno-starostne strukture prebivalstva v obliki sta¬ rostne piramide (ali starostnega drevesca). Oba procesa staranja tečeta po navadi pri določenih pogojih vzporedno, vendar temu ni nujno vsslej tako. Pojav staranja merimo po navadi z dvemi merili:(a) z od¬ stotkom "starega" in "mladega" prebivalstva v celokupnem številu prebivalstva; (b) z indeksom staranja, ki predstavlja ulomek med starim in mladim prebivalstvom. SITUACIJA V SVETU IN PRI NAS Ce vzamemo zadnje razpoložljive podatke (za čas okoli le¬ ta 1960 ). ootem lahko predvsem ugotovimo, da je odstotek starega in mladega*prebivalstva po deželah v svetu in pri paa zelo razli¬ čen. Odstotek starega prebivalstva variira od 1 do lo, mladega prebivalstva pa od 2o do +5. Pravtako seveda niha močno tudi in¬ deks staranja (tj.■število starih na loo mladih), saj se vzpenja od 1 pa tja do blizu 2 o. k\ A A 7 [ %0 ~~ (o vi. ki - i o - 57 - Slika 61 daje nazorno predstavo razlik, ki obstoje med d 0 Žalami v svetu glede na odstotek starih in mladih v vsem prebi¬ valstvu. Abscisna os služi kot merilo za odstotke starih, ordi- hatna os pa meri odstotke mladih. Vsaka dežela je tako označena v diagramu z eno točko, katere abscisa predstavlja odstotek starih., ordinata pa odstotek mladih. Radi preglednosti nismo vpisovali v diagram poleg točk oznake za dežele, ki se nanje točke nanašajo, e dino pri jugoslovanskih republiških področjih smo točke označili 'tudi z ustreznimi kraticami? KM za Kosmet, BH za Bosno in Hercego¬ vino, M za Makedonijo, GG za Črno goro, OS za Ožjo Srbijo, H za Hnvatsko, S za Slovenijo in V za Vojvodino. Motreč sliko lahko predvsem ugotovimo, da obstoji precej "tesna zveza med odstotkom starih in odstotkom mladih pri prebival¬ stvih, kar smo tudi pričakovali. Čim večji je delež starih, tem manjši je delež mladih in obratno. Proces staranja teče torej vz¬ poredno, tako pri vrhu kot na dnu. Vse dežele na svetu se razvrščajo zelo očito na dve veli¬ ki skupini. Roj točk v gornjem levem delu diagrama predstavlja tipično "mlada" prebivalstva z nizkim odstokom starih in zelo vi¬ sokim odstotkom mladih, Tu gre za nerazvita področja v svetu in pri nas. Drugo veliko skupino predstavljajo evropska prebivalstva in prebivalstva evropskega izvora (ZDA, Kanada, Australija, Nova Zelandija poleg Evrope ). Njih odlikuje visok odstotek starih in majhen odstotek mladih. To so stara prebivalstva, prebivalstva razvitih področij. Jugoslovanski republiški predeli so kot vidimo iz slike razdeljeni med obe gornji veliki kategoriji. Kosmet, Makedonija, Bosna in Hercegovina so v skupini mladih prebivalstev, Ožja Sr- bij a Vojvodina in Slovenija med starimi prebivalstvi, Črna gora nekje v sredi in predstavlja prehodni tip prebivalstva v procesu staranja. Prebivalstvo Slovenije posebej šteje po deležu starega prebivalstva med naj starejše jugoslovansko prebivalstvo. RAZVOJ PROCESA STARANJA. Če pogledamo sliko 62 ki prikazuje spremembe v starostni Piramidi Slovenije v razdobju zadnjih sto let, lahko ugotovimo, da je pred približno sto leti bila starostna piramida prilično regularne oblike: ima široko osnovico ter se znižuje, zlasti, kar se desne "ženske" strani tiče, enak merno proti vrhu. Moška stran kaže, poleg nekih neenakomernosti, ki gredo bržčas na račun vojn koncem osemnajstega in začetkom devetnajstega stoletja in njihovih neposrednih in posrednih učinkov, že rahlo izdolbenost, ki se vle¬ če zlasti od 2o leta pa tja do 4o leta starosti: menimo, da moramo 45 40 35 30 25 20 SLIKA 61 NIVO OSTARELOSTI PREBIVALSTVA V SVETU IN JUGOSLAVIJI STANJE OKOLI 1960 \ v • ^OZJA SRB # HR V A SLOVENIJA 9 •• • VOJVODINA •<* • « • • • « o T~ °/ o starih 10 -T —I— 15 58 - gledati v tem neposredne posledice začenjajočega se množičnega izseljevanja našega življa. Čez 4o let, leta 191o, je osnovica ostala še široka, vdolbina v srednjih letih pa zajema tudi desno "žensko" stran - tok izseljevanja, ki je bil započet pretežno po moških-pionir- jih, je kot izgleda zajel tudi žensko prebivalstvo. Poleg tega kaže vrh piramide že oblejšo obliko: pričel se je proces stara¬ nja predvsem pri vrhu. Na to nam kaže tudi tabela 61 o odstotkih starega in mladega prebivalstva. Odstotek mladega prebivalstva ostane vse do 191o v glavnem isti; iz drugega poglavja vemo, da je pričela fertilnost upadati v hitrejšem tempu šele okoli tega leta. Pač pa se odstotek starega prebivalstva sicer počasi ali vendar konstantno zvišuje. Preobrat nastopi šele po prvi svetovni vojni, in sicer ne v gibanju odstotka starega prebivalstva, ki še kar naprej raVr nomerno narašča, ampak v odstotku mladih, ki se pričenja močno zniževati, V petdesetih letih, od 191o, do 1961, se zniža odsto¬ tek mladih od 35 na 27, t.j. za 2o starega prebivalstva, kot zrela tista, kjer se giblje ta odstotek med 5 in 7, kot stara prebivalstva pa tista, kjer odstotek starih prekorači mejo sedem, lahko ugotovimo, da je bilo prebivalstvo Slovenije pred približno sto leti ravno na meji med mladim in začenjajočim se zrelim prebivalstvom, da pa je prestopilo prag v staro prebivalstvo nekje med obema vojnama, okoli 1931. Od ostalih jugoslovanskih prebivalstev imamo podatke o starostni strukturi šale za dobo po prvi svetovni vojni (gl. Tabelo 62). ' ek 61 ) A-ČTvvOc /V '-A. 59 Ča sa držimo gornjega kriterija, vidimo, de so s a sla - venskemu prebivalstvu, ki sa ja zrcalo prvo starati, pridruži¬ la šala po drugi svetovni vojni prebivalstva Vojvodine in Hrvat- ske in pa Črne Gore, in sicer’ okoli lata 1953. Ostala prebival¬ stva ostajajo še v kategoriji zrelih prebivalstev z .zjemo pre¬ bivalstva Ko sme ta ? Bosne in Hercegovine , ki sta še izrazito mladi prebivalstvi, pri čemer je še opozoriti na posebnost v gi¬ banju prebivalstva Ko smeta, ki kož zaenkrat celo obratno tenden¬ co, tendenco pomlajevanja. Tabela 62. STARANJI JUGOSLOVANSKIH PREBIVALSTEV Odstotki prebivalstva starega 65 in več lat. VZROKI STARANJA PREBIVALSTVA Opazovanje sprememb starostne strukture prebivalstva v Sasu je pokazalo - kar je bilo kasneje tudi teoretsko izvedeno- da se starostna struktura ne spreminja mnogo s samim, padanjem smrtnosti, da pa reagira močno na. padanje rodnosti. To lahko vidimo tudi na primeru razvoja rodnosti in smrt¬ nosti prebivalstva Slovenije Iz prejšnjega grafikona v sliki 41 kjer ja prikazano gibanje rodnosti in smrtnosti hkrati, če ga povežemo z gibanjem odstotka starih pa se z oblikp starostnih piramid, ki smo jih pravkar spoznali, lahko ugotovimo, da ja do bistvenega porasta odstotka starih in do bistvene, preobrazbe starostne piramide prišlo šele potem, ko je v pričetku tega sto¬ letja pričela rodnost močno padati. Padanje smrtnosti, katere t začetek sega že v šestdeseta leta preteklega stoletja, ni pomemb¬ no vplivalo na proces staranja. Tudi ponašanje prebivalstva Ko smeta vodi do analognega zaključka. Tudi v Kosmetu je padala smrtnost; vendar ker ni priš¬ lo do bistvene spremembe v rodnosti (ta se je, kot smo videli celo povečala), se to prebivalstvo ni počelo starati. Tudi teoretsko je bilo dokazano s konstrukcijo stabilnih prebivalstev pod raznimi postavkami (stalna fertilnost in padajo¬ ča smrtnost, stalna smrtnost in padajoča fertilnost, padajoča smrtnost in padajoča fertilnost), da je osnovni faktor, ki povz¬ roča staranje prebivalstva, padanje fertilnost!, ne pa, kot je 6o vladalo popre je zmotno mišljenje, padanje smrtnosti. Vprašanje perspektivnega razvijanja procesa staranja v "bodoče zavisi zato od "bodočega razvoja fertilnosti. Če lahko pričakujemo, da ho v prebivalstvu Slovenije fertilnost še v bo¬ doče padala, potem se bo proces staranja pri našem prebivalstvu še naprej razvijal. Edino stabilizacija fertilnosti na sedanjem nivoju ali pa njen dvig bo zaustavil staranje prebivalstva Slo¬ venije . POSLEDICE Ne moremo se spuščati na tem mestu v podrobnejšo analizo socialno-ekonomskih posledic staranja prebivalstva, ker bi to zahtevalo posebno Študijo. Zato se bomo omejili na to, da neka—, žemo glavne smeri, v katerih vpliva staranje prebivalstva. a) Vpliv na obseg delovne sile Staranje prebivalstva vpliva predvsem na obseg dslovne sile, in sicer na ta način, da spremeni delež prebivalstva, ki se nahaja v delovni dobi. I Ob se g delovne sile pri nekem prebivalstvu merimo z dele¬ žem aktivnega prebivalstva v celokupnem prebivalstvu. Aktivnost prebivalstva pa zavisi v pomembni meri od starosti in starostne strukture, V mladih letih (o~14 let) je aktivnost povsem minimsa>- na to se pravi, da je v tej starosti samo zelo majhen del pre¬ bivalstva aktiven. Pri prebivalstvu Slovenije je znašala aktiv¬ nost v tej starosti leta 1953 n.pr. samo 3 odstotke. V naslednji starostni skupini od 15 - 19 let - ta odstotek naglo poskoči na preko 8o in se giblje nekaj izpod loo % v celotni delovni Pil gTTi st ni dobi tja do 5o, leta. Na to počasi pada ter ostaja tudi še pri starem prebivalstvu (preko 65 let) še vedno na pov¬ prečni višini 45 Staranje prebivalstva, kot smo videli, po¬ teka tako pri vrhu kot na dnu starostne piramide, kar pomeni da povečuje delež starega in zmanjšuje delež mladega prebivalstva. Ker pa' je pri mladem prebivalstvu aktivnost minimalna, pri sta¬ rem pa kar upoštevanja vredna, privede staranje prebivalstva v končnem rezultatu do povečanja relativnega deleža aktivnega pre¬ bivalstva - pod pogojem seveda, da aktivnost prebivalstva po sta¬ rostnih skupinah ostaja nespremenjena. b) Staranje delovne sile. Staranje prebivalstva vpliva tudi na staranje delovne sile. Dočim bomo šteli povečanje relativnega obsega delovne si¬ le vsekakor k pozitivnim učinkom procesa staranja prebivalstva, ocena ni tako nedvoumna v pogledu staranja delovne sile. Rela¬ tivno povečanje starejša delovne sile ima z ene strani svoje 61 - pozitivne strani, zakaj starejša delovna sila je izkušenejša, zrelejša. Z druge strani pa seveda more izgubljati na elastič¬ nosti v prilagojevanju novim situacijam, v dinamičnosti in iz¬ najdljivo sti. Na primeru prebivalstva Slovenije je mogoče demonstrira¬ ti učinke staranja v obeh pogledih, tako glede na relativno po¬ večani delež aktivnega prebivalstva kot na staranje delovne si¬ le, samo v splošni tendenci, -ker sa od 1931 dalje pojavljajo moteči vplivi neposrednih in posrednih učinkov prve in druge svetovne vojne na starostno strukturo prebivalstva. 0 tem bo še posebej govora na koncu tega poglavja. Vpliv staranja na obseg delovne sile lahko vidimo iz tabelo 61 če motrimo, kako se je spreminjal delež odraslega pre¬ bivalstva v delovni doti, t.j. od 15 do 64 let v teku časa. Ta odstotek se, kot lahko ugotovimo, zadnjih sto let stalno pove¬ čuje. Seveda ne smemo pozabiti, da razen vpliva, ki ga ima na obseg delovne sile proces staranja prebivalstva, deluje zlasti še drug faktor, namreč odstotek aktivnosti. Z ekonomskim razvo¬ jem pa odstotek aktivnosti glede na starost prebivalstva deluje v nasprotnem pravcu na obseg delovne sile. Radi podaljševanja obveznega šolanja in radi razširitve drugo in tretje stopenjskega šolanja se aktivnost prebivalstva v mladih letih, tja do 2 o le¬ ta starosti in ^čez , jako zniža. Prav tako pa se zmanjša aktiv¬ nost prebivalstva tudi pri starem prebivalstvu, ker mu širjenje socialnega in pokojninskega zavarovanja omogoča, da stopi prej. ' v pokoj. Končni rezultat obeh procesov, to je staranja prebi¬ valstva in zmanjševanja aktivnosti v mladih in starih letih za¬ to lahko dovede do zmanjšanja aktivnega prebivalstva v celokup¬ nem prebivalstvu, vendar je do tega prišlo radi tega, ker je drugi vpliv bil močnejši od prvega. To pa seveda ne spremeni na ugotovitvi, da izolirani vpliv staranja prebivalstva deluje na povečanje relativnega deleža aktivnega prebivalstva. Vpliv procesa staranja prebivalstva Slovenije na stara¬ nje delovne sile smo prikazali v spodnji tabeli 63, ki daje spre¬ membe v starostni strukturi delovne sile v zadnjih sto letih. tabela 63 . STARANJE DELOVNE SILE SLOVENIJE Starostna struktura prebivalstva Slovenije v delovni dobi. 62 - Staranje delovne sile torno merili z odstotkom "starejše” delovne sile, recimo z odstotkom delovne sile, ki je stara 5o in veš let. V splošni tendenci se je ta odstotek povečal v zad¬ njih sto letih od 2o na 25* lo, da ta odstotek v perspektivi 1971 pade, ja posledica delovanja specifičnih posledic obeh svetovnih vojn. 0 kr ne le generacije iz prve svetovne vojne (izpadla rojstva), ki so bile dodatno zmanjšane še radi neposrednih izgub, ki so jih doživela v drugi svetovni vojni, stopajo v razdobju po letu 1961 glede na svojo starost v kategorijo "starejše delovne sile." c) Vpliv procesa staranja prebivalstva na potrebe ter povpraševanje Povsem očiten je vpliv staranja prebivalstva na obseg in asortiman potreb prebivalstva in s tem tudi na spremembo obeaga in strukture povpraševanja. Znano je, da so potrebe tako po obse¬ gu kot strukturi v pomembni meri odvisne od starosti. Otrok po¬ trebuje manj in druge stvari kot odrasel, ta pa zopet več in dru¬ ge stvari, kot star človek. Ne da bi se spuščali v po drobno srti, naj - omenimo da so teoretske študije, ki so bile delane s pomočjo modelov stabilnega prebivalstva, pokazale, da staranje prebivalstva povečuje potre¬ be prebivalstva, spreminjajoč vendar obenem njihovo strukturo. Staranje prebivalstva pa obenem zmanjšuje breme, ki ga nosi aktiv-- no prebivalstvo glede na vzdrževanje neaktivnega prebivalstva, ia učinek staranja prebivalstva nam bo razumljiv, če pomislimo na to, da smo malo preje videli, da staranje prebivalstva poveču¬ je relativni delež aktivnega prebivalstva. Oba gornja učinka staranja prebivalstva moremo oceniti z ekonomskega vidika kot pozitivna, saj večanje potreb in s tem v zvezi večanje povpraševanja ter sprememba strukture povpraše¬ vanja stimulira proizvodnjo, zmanjšanje obremenitve aktivnega prebivalstva glede na vzdrževanje neaktivnega prebivalstva pa dvi¬ ga življenjski standard odnosno sprošča prej vezane delovne sile. d) rruge posledice staranja prebivalstva. Poslej smo omenili predvsem pozitivne posledice, ki jih ima (lahko) staranje prebivalstva zlasti z ekonomskega vidika. Staranje prebivalstva pa more sprožiti tudi razne negativne ten¬ dence posebej s sociološkega in socialno-psihološkega vidika,ki Pa seveda tudi niso brez vpliva na ekonomsko, pa tudi družbeno življenje. Naj v tej zvezi samo omenimo misel, ki jo je povdaril znanj, francoski ekonomist, demograf in sociolog Alfred Sauvy. On krivi prav proces staranja prebivalstva, ki se je začel v Pran- - 63 - ciji ge zelo zgodaj? v veliki meri za silni konzervativizem, neiniciativno st, nepripravljenost do žrtev in zbirokratizira- nost, ki so kaže v mnogih, straneh francoskega družbenega živ- ’ Ijenja. Če se radi procesa staranja delež mladih stalno krči, delež starih pa povečuje, potem to lahko povzroča na eni stra¬ ni pri starem in starejšem prebivalstvu občutek ne o groze no st i , monopolnosti. Ker ja mladina vedno manj, se njen pritisk ne ču¬ ti. Z druge strani pa postaja tudi mladina ne le manj številna, ampak hkrati tudi manj iniciativna. Nj; ne skrbi v tej meri bo¬ doča zaposlitev, saj ja v družbeni hierarhiji mest napret.ek, celo več kot bi jih mogla s svojo maloštevilnost jo zasesti. Z njene strani takšna situacija ne vzpodbuja k tekmovanju, k konkurenoi in potrebni selekciji. Ker pa pomeni proces staranja obenem proces podaljševanja srednje življenjske dobe, ima to za posledico, da se starejša generacija, ki nosi vse odgovornejše položaje in mesta, noče umakniti iz teh položajev, ker se čuti še dovolj sposobna, da jih vrši. Medtem pa mlada generacija, čakajoč na to, da se bo starejša in stara generacija umaknila, sama ostareva in izgublja na svoji živosti, iniciativnosti, boj^— benosti in svežini, še pre dno je prevzela vodstvo družbe v svo¬ je roke , SPECIFIČNE SPREMEMBE STAROSTNE STRUKTURE PREBIVALSTVA SLOVENIJE V ZVOZI Z VOJNAMI. Na kraju se bomo ozrli še za specifičnimi spremembami, ki sta jjh v starostno strukturo prebivalstva zarezali obe sve¬ tovni vojni. Posledice obeh svetovnih vojn na strukturo prebival¬ stva so namreč izredno močne, tako da na kratko razdobje desetih let gledano vpliv teh izjemnih faktorjev na starostno strukturo prebivalstva daleč prevaga nad vplivi preje omenjenih osnovnih in trajno delujočih faktorjev, ki se kažejo šele na doljši čas. Pri analizi sprememb v starostni, strukturi doslej nismo posebej upoštevali razlik v spolnem sestavu prebivalstva, ker za to ni bilo potrebe. Pri analizi učinkov obeh vojn na starost¬ no strukturo prebivalstva pa moramo nujno vključiti v naše raz- motrivanje hkrati s starostno strukruro tudi spolno strukturno, zakaj učinki obeh vojn so zapustili bistvene disproporce ne le v starostni, ampak tudi v spolni strukturi prebivalstva. Oglejmo si najprej spolno-starostno strukturo prebival¬ stva Slovenije po stanju leta 1931. Nazorno je spolno-starostna struktura prebivalstva po tem stanju in po stanjih 1953, 1961 in za perspektivo 1971 prikazana v sliki 63, Starostno piramido smo predstavili v tej sliki nekoliko drugače kot običajno. Moško 1971 - 64 - stran piramide, ki se ponavadi vrisuje z leve strani razpolov¬ ni ce piramide, smo prevrgli na desno stran, tako da imamo na isti strani prikazano tako moško kot žensko starostno struktu¬ ro, Prednost takega načina prikazovanja je v tem, da nam takoj pokaže, ali in v katerih, starostmi;.pskupinah žensko prebivalstvo presega moško prebivalstvo, dejstvo, ki je iz-mnogih ozirov, zlasti pa glede na poročno možnost ženskega prebivalstva, zelo pomembno. Motreč starostno piramido za 1931-leto na sliki 13, nam padeta takoj v oči dve značilnosti odn. posebnosti: 1) V starostnih skupinah od 3o do 6o let so močni presežki ženskega prebivalstva. Presežki žensk so po sledioa iz¬ gub, ki jih je prebivalstvo v teh starostnih letnikih utrpelo na moških radi neposrednih posledic v prvi svetovni vojni. Kot vidimo iz vertikalnega merila s strani diagrama_ gre za genera¬ cije moških, rojenih od l87o do 19oo, to je za generacije ki so bile stare sredi prve svetovne vojne od 16 do 46 let, ki so torej nosile glavne 'breme vojne. Ti starostni letniki, ki so bi¬ li prizadeti radi neposrednih izgub v vojni, so označeni z desne strani diagrama z enojno rahlo upognjeno črto. 2) Pruga izredno močna udolbina v starostno piramido se kaže v starostnih letnikih od 12 do vključno 15 let. Gre za krne generacije 1915 do 1918 radi izostalih rojstev kot posle¬ dica prehodno pa tudi trajno razdrtih družin med prvo svetovno vojno in kot posledica preloženih pa tudi sploh izostalih porok v tem času. Pa tu ne gre za neposredne izgu.be (smrti) se vidi že na prvi pogled po tem, da se v teh starostnih letnikih ne po¬ javljajo presežki ženskega prebivalstva, ampak se kažejo okrne- losti enako pri moškem kot pri ženskem spolu. Pomaknimo se za 22 let naprej ter se zaustavimo pri spolno-starostni strukturi ob popisu leta 1953. Pa bi olajšali primerjavo v času, smo tudi v pogledu časovne razvrstitve upora¬ bili poseben način grafične konstrukcije diagrama. Namesto., da bi risali vse starostne piramide, kot je to običaj, na isti vo- doravnici, smo pomaknili vsako naslednjo starostno piramido navz dol za toliko let, kolikor je preteklo od prejšnje piramide. Na ta način smo dosegli, da so iste generacije, to se pravi isti rojstni letniki . 0 vrisani vselej na istnh vodoravnih čr¬ tah. Primerjava posebnosti, ki jih kažejo starostne piramide in ' izvirajo iz iste prvotne situacije (recimo iz posledic prve svetovne vojne), je s tem zelo olajšana, Z merilne skale na le¬ vi strani vsake starostne piramide lahko tudi takoj odčitamo, za koliko so še dane generacije med tam postarale. 65 - Za Isto 1953 lahko torej najpreje ugotovimo, da so se radi neposrednih vojnih izgub okrnele generacije pomaknile za 22 let navzgor, da zadevajo starostne skupine od približno 52 let do 82 let> Rana, ki jo je prizadejala prva svetovna vojna glede teh generacij, že počasi izginja. Vsekakor se v ekonomskem pogledu ta izguba ne občuti več močno, saph-scnjse te oslabele ge¬ neracije že pomaknile v starostno dobo, ki večji^dei ne_j? red stav- lja več aktivnega prebivalstva, torej ne slabi obsega delovne s e. le r. Povsem drugače je z o krnečimi, ge na racijami radi izpadlih rojstev. Te so se pomaknile v najbolj živo dobo mladega delovnega prebivalstva, v starostne letnike od 34 do 37 let. Rasen teh izgub v prebivalstvu Slovani je pa se pojavijo nove, ki -lih je povzročila druga svetovna vojna. Tudi karakter teh. -izgub ^ je dvojen. V gsneracijah, rojenih od 19 28 leta pa nazaj tja do okoli 1895 leta, se pojavijo novi močni presežki-žejs«koga prebivalstva, zopet znak, da gre tu za neposredne vojne izgube, mi so bile ori moškem prebivalstvu vsekakor dosti večje kot pri ženskem. Te*izgube, ki smo jih označili na diagramu za leto 1953 z dvema rahlo zaokroženima črtama z desne strani. piramide, se vleže jo kumulativno na že obstoječe oziroma podedovane izgube iz prve svetovne vojne, Radi tega postanejo moške, generacije, ki so bile leta 1953 v" starosti od nekaj preko 2 o let pa tja do 55 leta, ki."tore j obsegajo glavnino delovne starosti prebivalstva, prav posebej številčno šibke in ustvarjajo hude disproporce tako v med¬ sebojni! odnosih, kot tudi v odnosu napram isti ali pa po starosti sorodni ženski generaciji. Takšna situacija ni mogla biti brez poz" adio tudi na fertilno sposobnost prebivalstva in je nedvomno doprinesla svoj delež h konstantnemu padanju rojstev, ki smo ga lahko ugotovili za razdobje okoli 1953 in pa vse do leta 196 o. Drug značaj pa imata močno okrnela starostna letnika 7 in 8 let, ki sta' podobne kot v primeru prva svetovne vojne, izraz izostalih rojstev. Gre za generaciji rojstnih letnikov 1944 in 1945 ," ki sta bili iz tega razloga najbolj prizadet^. 7se označene anomalije v spolno-st aro st ni strukturi prebi¬ valstva Slovenije se seveda prenašajo naprej na stanje 1961 in se¬ veda tudi na perspektivo 1966 in 1971, samo da se pomaknejo ustrez- ro za osem. let starosti navzgor v odnosu na stanje 1961 , odnosno za 13 do 18 let v odnosu na perspektivi 1966 in 1971. Na starostni piramidi 1961 pa se pojavi še nova značilnost, namreč zmanjšana najnižja starostna skupina o-4 let. To je neposred-. na posledica padanja fertilnoati od leta 1951 dalje. 66 - Naj na kraju še opozorimo na številčno povečani najnižji starostni letnik o-4 let, ki se pojavi v perspektivi za 1971. Starostne piramide za perspektivo so delane na podlagi srednje varijante smrtnosti in fertilnosti, zato narasli starostni let¬ nik, ni posledica morebitnega p ro gnozi rane ga povečanja same fertilnosti, v petih letih, ki predhodijo neposredno letu 1971. Do povečanja števila rojstev ho prišlo v lotih pred 1971 tudi pri predpostavki konstantne fertilnosti enostavno iz razloga, ker vse okrnele številčno šibke generacije, ki trpe razen tega še na močnih dispropordh med moškim in ženskim prebivalstvom, do leta 1971 že preidejo v starostno dobo preko 4o let (z edino izjemo onih dveh okrnelih generacij radi izostalih rojstev iz druge svetovne vojne). Na starostni piramidi za perspektivo 1971 se lepo vidi, kako so vsi starostni letniki tja do 4o leta (ki zajamejo torej celotno razdobje najvišje fertilno sti )že, če se ne oziramo na pravkar označeno izjemo, v spolno-starostnem pogledu "normalni" v tem smislu, da se v njih ne kažejo več nobene bistvene po-ela4in&-obeh-'VQjn.^na- spolno-ataJ?astnl seetr-v.