DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek pop.; v »luCalu praznika dan poprej — Uredništvo: LJubl|ann, MtkloSl-Ceva c. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo
Posamezna Številka Din l'5o — Cena: za 1 mesec Din »•-, za Četrt leta Din 13--, pol leta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7 - (meseCno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo Miklošičeva cesta (palaCa Delavske zbornice) 1. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza
Nepozabnemu prijatelju in voditelju.
V današnjem času trpimo povsod na pomanjkanju idealnih ljudi, ki bi s svetim ognjem notranjega prepričanja delali samo za stvar, pozabljajoč popolnoma na sebe. Na močvirju povojnega velekapitalizma cvet čistega idealizma le redko raste. Pred vojno smo pa poznali precej veliko idealistov, ki so držali od začetka do konca, in eden prvih med njimi je bil pred petimi leti umrli Miha Moškerc.
Miha je bil najboljši človek na svetu. Prava srčna dobrota je redka čednost med ljudmi, toda brez dobrote ne more človek ustvariti nič velikega in trajnega, kar hi ljudi dvigalo in ogrevalo. Dela tr-
dega in neusmiljenega človeka, naj bo še tako učen in preudaren, se kmalu zrušijo, kar pa je zasadil dober človek, to raste iz roda v rod in prinaša stoteren sad. Vsak nesebičen človek je dolber in samo nesebični ljudje .morejo zgraditi nekaj, kar zdrži vse pretresljaje in menjave časa. Tak je hil Krek, tak Moškerc.
Miha je vse svoje življenje skrbel za druge, zase pa nič. To je znak otrok božjih, ki jih sicer svet zasmehuje, a stojijo visoko visoko nad njian. Kar se tiče njih samih, kaj bodo jedli in pili, kako se oblačili, kako živeli na stara leta, živijo ii ljudje v brezmejnem zaupanju do božje previdnosti veselo in brezskrbno tjavendan, mučijo se pa z zadevami, skrbmi in vprašanji drugih. Ali bi mogel Miha reči, da je bil en sam dan v njegovem življenju njegov? Gotovo ne. Če ni delal, pa je mislil na drugega, na telesne in duševne pomoči potrebnega bližnjega. Zato ga pa ni strašilo, če se je s svojim delom komu zameril, če je s svojimi idejami zadel na odpor, ampak je šel svojo pol ravno in mirno naprej, ker se pač ni bal za svoj časni blagor in socialni položaj. »Bo že Bog skrbel,« je dejal v takih trenutkih.
Miha je prenašal tako sitnosti, ki so mu jih prizadevali lastni prijatelji kakor druga nasprotstva z izrednim samopre-magovanjem in optimizmom. Gotovo ga je nasprotovanje, dobri stvari bolelo, ker je bil pod trdo skorjo otroško-mehak, bil je pa tako zelo discipliniran, da tega ni tpokazal, oziroma le redko in le med štirimi očmi, ako je komu prav posebno zaupal. Miha je z neko med ljudmi izredno redko in nenavadno sigurnostjo veroval v zmago dobre reči in je zato kmalu prešel preko vsakega zabavljanja, nagajanja in nasprotovanja na dnevni red. Imel je pa zraven tega še eno redko lastnost, da namreč ni v odgovor na taka nasprotstva nikoli zabavljal čez kakšno °sebo, je ni črnil, kaj še, da bi ji skušal osebno škodovati. Kolikokrat, ko so se
njegovi tovariši strašno jezili na koga, ki je pokretu metal kakšn« polence pod noge, se je Miha poredno-ljubeznivo nasmehnil in rekel: »Je pa le fejst fant!« Sploh je imel Miha izreden dar pravične ocenitve človeka in razmer in pa vite-štvo v borbi, v kateri je poznal le fair play, poštena sredstva. V tem ozira je ta preprosta duša prekašala sto in sto takozvanih inteligentov.
Voditeljev, srčno dobrih, nesebičnih,
skromnih, pa neustrašenih kot je bil naš Miha, nam manjka. Glejmo, da se sami vzgojimo do višine Mošlcerčevega čistega in lepega značaja, zlasti naj si ga poleg Kreka vzame za vzor krščanska socialistična mladina! Tudi smo spominu rajnega in pa stvari sami dolžni, da izdamo »Moškerčev zbornik« in da začnemo zbirati gradivo zanj, dokler je še čas. To misel sem hotel ob priliki petletnice njegove smrti vreči med nas.
Novi dogodki.
Bolgarski odgovor Jugoslaviji.
9. avgusta je bolgarski zunanji minister Burov predal poslaniku naše države v Sofiji odgovor na noto naše države od 23. julija. V odgovoru trdi bolgarska vlada, da bolgarski zakon o amnestiji političnih zločincev, ki je pred nedavnim izšel nima nič skupnega s kazenskimi dejanji, ki jih vsebujejo členi 118. do 120. mirovne pogodbe. — Kar tiče neke zapovedi bolgarskega generala Že-kova proti srbski inteligenci, katero jugoslovanska nota citira, izjavlja Bolgarija: General Že-kov je bil amnes-tiran z zakonom o amnestiji iz 1. 1924., proti kateremu ni jugoslovanska vlada vse od tedaj! pa do danes napravila nobenega koraka. — Bolgarija je vseskozi vršila samo pravice suverene države in s tem nikakor ni kršila svojih mednarodnih obveznosti, niti ni dala povoda za kake reklamacije. — Zaradi tega, pravi bolgarska vlada, smo z začudenjem in obžalovanjem sprejeli noto, ki niti po svoji vsebini nima zadostno motiviranih osnov, niti ni v soglasju z napori vseh narodov in vlad, da se pozabi težka zgodovina vojne. Tudi ne more ta nota ničesar doprinesti k ustvarjanju atmosfere medsebojnega zaupanja in spoštovanja dveh sosednih narodov!
Tiskovni zakon bo spremenjen.
Poroča se, da bo v kratkem izšel ukaz
o	spremembi tiskovnega zakona. Spremenili se bodo členi, ki govore o kompetenci, v tej smeri, da bo konfiskacija in pregled tiskovin spadal izključno v pristojnost policije, oziroma njenih organov ter v bodoče državno pravdništvo ne bo imelo s tem opravka. To pa zaradi tega, ker proti konfiskaciji ni pritožbe, d očim je državno pravdništvo šlo s konfiskacijami dosedaj pred sodišče. Na drugi strani pa ima policija tudi ves potreben aparat, ki je popolnejši. Razširili se bodo tudi členi, ki določajo dolžnost predlo^ žitve tiskanih del, tako* da bodo v skladu s členi, ki določajo konfiskacijo.
Obletnica smrti Štefana Radiča.
8. avgusta je minilo leto dni, odkar je umrl v Zagrebu dolgoletni politični voditelj Hrvatov Štefan Radič. Ker je, kakor se poroča, policija izvedela, da nameravajo to priliko izrabiti komunisti, da izzovejo oborožene spopade z organi javne varnosti, so bili prepovedani vsi
obhodi in govori in tudi zbiranje v gručah. — Svečana sv. maša zadušnica je bila zelo obiskana od bivših politikov, zastopnikov organizacij in kmečkih občin. Zadušnice so se brale v vseh večjih hrvaških mestih in vaseh.
Herriot v Jugoslaviji.
Bivši francoski ministrski predsednik socialist Herriot je, gotovo ne brez vednosti francoske vlade, nastopil daljše potovanje po balkanskih državah, da na licu mesta proučava razmere in položaj. Te dni se mudi v Belgradu, nato pa bo šel še v Bukarešto, Sofijo in Atene.
Izseljeniški zakon
Konferenca, sklicana od ministrstva za soc. politiko in ki se je vršila v Splitu, je razpravljala na široko o vprašanju ureditve našega izseljeništva. Poročajo-, da vlada v vseh krogih veliko zadovoljstvo, nad uspehom konference. Upoštevani bodo vsi predlogi, ki so bili stavljeni. Poroča se, da se bo z ozirom na to pristopilo k izdelavi novega iseljeniškega zakona.
Borze dela 1.1928.
Konec leta 1927. je preostalo 2259 moških, 522 žensk, vseh skupaj 2781 oseb (namreč brezposelnih). Tekom 1. 1928. je bilo prijav. 125.730 moških, 13.652 žensk, skupno 139.382 oseb. Tekom 1. 1928. je bilo ponujeno delo 32.590 moškim, 4994 ženskam, skupno 37.584 osebam. Posredovanja so bila izvršena pri 22.110 moških, 3591 ženskah, skupno pri 25.701 osebi. Tekom 1. 1928. je odpadlo 87.240 moških, 9521 žensk, skupno 106.761 oseb. Konec leta 1928. je ostalo nezaposlenih 8639 moških, 1062 žensk, skupno 9701 oseba.
Podpor je bilo v letu 1928. izdanih: Rednih 1,482.408.75 Din in sicer: 12.310 moškim in 2041 ženskam, skupno 14.351 osebam. Popotnih podpor 205.197-55 Din: 1560 moškim, 116 ženskam, skupno 1726 osebam. Popotnih podpor 205.197.55 Din: 2319 moškim, 206 ženskam, skupno 2525 osebam. Kart za polovično vožnjo- se je izdalo za 5,041.693'50 Din in sicer 67.910 moškim, 6602 ženskam, skupno 74.512 osebam. V naturi 50.915-50 Din: 6737 moškim, 70 ženskam, skupno- 6807 osebam. Skupaj se je izdalo 99.921 -osebam (90.836 moškim, 9085 ženskam) 6,948.120.39 Din.
Po svetu.
Konferenca v Haagu se vrši že teden dni. Začela se je z običajnimi ceremonijami, ki pa so bile kaj kmalu pozabljene, kajti pri stvarnih razpravah so si bili diplomati takoj v laseh. Razgovori se vodijo le med Angleži, Francozi in Nemci, male države sploh nimajo- besede. Kot nekak zli duh pa opazuje te pregovore in razburljive prizore zastopnik Amerike in — molči, kajti vse ima »na šp-agci«. Nemcem gre za to, da zbijejo svoje dajatve, kar se jim je z znanim Youngovim načrtom že deloma posrečilo, zaenkrat pa zahtevajo predvsem izpraznitev Porenja, ki ga držijo Francozi res samo še s silo proti volji Angležev, predvsem pa Amerike. Francozi, ki jih stiskata Ame-
rika in Anglija pri dolgovih, hočejo, da bi v skrajnem slučaju nemške reparacije krile vsaj njihove anuitete Angliji in Ameriki. Za izpraznitev Porenja skušajo doseči katerokoli kompenzacijo. Angleži hočejo poleg tega, da jim ostanejo denarne reparacije, dosedanje, doseči tudi spremembo glede nemških stvarnih dobav, zlasti premoga Franciji in Belgiji, pri čemer je močno interesirano angleško p-remogarstvo. Male države bi rade si le zagotovile kolikor mogoče dosedanjo višino reparaciji. — Najbolj vneto se poteguje za svojo državo angleški finančni minister Snowden. Parkrat je nastopil silno ostro, hujše kot v-sak imperialist in so že mnogi mislili, da bo konferenca
V	nedeljo, dne 25. avgusta
se zberemo krščanski socialisti na svoj tabor
1Sla Kumu nad Zagorjem
Po deseti maši govorita tovariš Zdravko Rejc in tovariš Slavko Kranjc
Zopet bomo spregovorili svojo besedo
KREKOVA MLADINA
Pridite, pripeljite svoje s seboj!
doživela fiask-o. Zlasti je imel ostre nastope s francoskim finančnim ministrom. Cez par dni pa sta si bila že zopet prijatelja. Klicala so na po-m-o-č že samega MacDonalda. Delo se vrši predvsem v dveh komisijah: politični in finančni. Kot vse kaže, se konferenca ne bo razbila, ampak bo prišlo vsaj do nekih sklepov. Skoraj gotovo bo You-ngov načrt sprejet, s spremembo glede stvarnih dobav. Porenje bo zopet prešlo v nemške roke. Ustanovila se bo mednarodna banka, ki bo izvrševala prenos reparacijs-kih dajatev in pri tem tudi vodila izplačevanje vojnin dolgev. — Konferenca bo gotovo trajala še precej časa, ker bo treba premostiti sedaj še znatna nasprotstva. — Vseh neštetih konferenc bi prav nič ne bilo treba. Ne samo, da je vojna prizadejala vsemu svetu neizmerno gmotne škode in duševnega gorja, še vedno so tu nasprotstva, ki vsak čas lahko povzroče nove vojne.
Rusi in Kitajci se še niso sporazumeli in pogajanj dosedaj ni bilo nobenih. Kitajci se pripravljajo, da prevzamejo mandžursko železnico popolnoma v svo-jo upravo in se pogajanjem izmikajo. Dasi nnajo Rusi na mej-i pripravljeno svojo dobro oboroženo armado, s-o vendar brez moči proti Kitajcem, ki so tudi postavili na mejo svojo armado. Kajti v slučaju večjega spopada bi bili takoj poleg tudi Japonci. Teh se pa Rusi boje in zato spopadov nočejo izzvati ter samo priganjajo k pogajanjem. Pravijo, da hočejo ohraniti železnico ruskemu in kitajskemu proletariatu, ki bi jo s posredovanjem tretjega izgubila.
Krvava rudarska stavka v Romuniji.
V ponedeljek 5. avgusta med 5. in 6. uro so pričeli stavkati delavci v premogovniku Helena v Lupeniji v dolini 2iu. Število stavkujočih je takoj narastlo na 3800. Stavkujo-či delavci so zavzeli električno centralo in j-o imeli zasedeno vso noč. Vsled prekinjenja električnega toka je bilo tudi prekinjeno funkcioniranje dvigal v^ rovih in strojev za črpanje vode. Zaradi tega so bili izpostavljeni nevarnosti delavci, ki so se nahajali še v rovih, kakor tudi rovi, da bi jih zalila voda.
V stavkovni revir je došla četa vojaštva z državnim pravdnikom, nakar je prišlo do pogajanj med državnim pravdnikom in delavci, ki pa niso uspela. Vojaštvo ie uporabilo orožje in pričelo streljati, pri čemer je bilo ubitih 10 delavcev, 23 pa ranjenih. Vzrok stavke je nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo ukinjenje kolektivne delovne pogodbe s strani podjetja. Stavka ni imela niti malo komunističnega značaja. — Romunski listi so takoj Izrazili dvom, da H je poveljnik vojaškega oddelka pi edhodno pozval delavstvo, naj se razide. Listi tudi vprašujejo, zakaj ni oddalo vojaštvo prve salve v zrak. — Vlada je odredila preiskavo, da se ugotovi, kdo je kriv krvopreli-tja. ■■■■■■■■■■■■■■ Pridobivaj novih članov za lugoslovansho stroli. zvezo!
Mezdni boji v Angliji.
Dne 29. julija se je pričelo že dolgo napovedano izprtje v angleški tekstilni industriji. Okoli 1800 obratov miruje. Pol milijona delavcev je izprtih. Ugodna okoliščina pri vsej težavnosti položaja je ta, da jie nekaj podjetnikov sklenilo še nadalje obratovati pri nespremenjenih delavskih mezdah. Delavsko ministrstvo zasleduje položaj z veliko skrbjo, je pa mnenja, da pri taki situaciji ne more ničesar pravega ukreniti.
Že bivša (konservativna vlada jie delovne pogodbe v tekstilni industriji temeljito proučavala. Baldwin je s voj čas ostro nastopil proti podjetnikom, (ki so prišli pred vlado s predlogom, da bodo znižali delavske mezde za 25 odstotkov. Vlada je imela tedaj za seboj prav vso angleško javnost. Med tem pa so podjetniki prilili vinu malo vode in ugotovili kot »nuijno« 12 in pol odstotno znižanje mezd. Pogajanja so se vodila že dolgo, vendar se že mesece sem grozeča ob-usitavitev dela ni dala preprečiti.
Delodajalci navajajo kot vzrok gospodarske nujnosti znižanja mezd, znatno nižjo ceno delu v tej1 industrijski panogi v drugih evropskih državah. Res je, da izkazuje Anglija med temi najvišjo postavko. To znači, da je v drugih evropskih državah delovna sila znatno cenejša kot v Angliji kljub znani veliki brezposelnosti. Podjetniki hočejo to »razliko« kolikor mogoče zmanjšati.
Toda, ako pogledamo stvari prav do dna, vidimo, da evropska tekstilna industrija ni tisti pravi nasprotnik in da je treba iskati pravega sovražnika nekjie drugje. Bili so časi, ko so bila izvenev-ropska tržišča navezana sikoiro izključno na angleške liferante. Anglija je oskrbovala s tekstilnimi produkti pol sveta. S svetovno vojno pa je prišel popoln preobrat. Zlasti ogromne pokrajine Azije so bile prisiljene k samopreskrbi. In na Kitajskem (predvsem v Šanghaju) so domači še bolj pa japonski in ne nazadnje tudi angleški kapitalisti postavili ogromne tovarne. Na Japonskem samem se je tekstilna industrija povečala v enem desetletju trikratno'.
Ta vzhodna industrija dela s silno ceneno delovno silo. Delo za en funt volne stane na Japonskem pol angleškega šilinga manj kot v najcenejši evropski državi — Italiji, kjer so delavske mezde tudi silno nizke. Funt japonske volne pa stane dvakrat manj kot funt angleške volne.
Pri takih razmerah gotovo ne more biti govora o resni konkurenci. Razumljivo je tedaj, da Japonci korak za korakom izpodrivajo angleški in indijski uvoz na Kitajsko in prodirajo v Indijo samo in si osvajajo vedno nova tržišča.
Ako danes evropska tekstilna industrija ne more nikamor naprej in tarna o krizi, tedaj temu ni vzrok zmanjšanje potrošnje tekstilnih izdelkov. Kajti dejstvo je, da se je svetovna proizvodnja v tej industrijski panogi napram predvojnemu
stanju za 20 odstotkov zvišala, kar vse pa odpade na Azijo in deloma Ameriko. Pri tem je seveda evropski delež močno nazadoval. Pri tej spven.embt pa je bila gotovo prizadeta najbolj t sta država, ki je imela prej skoraj monopol za pol sveta — Anglija. Dejansko je Anglija v produkciji nazadovala za 25 odstotkov.
Kar skoraj neverjetno je tedaj, da bi za dvig angleške tekstilne industrije zadostovalo znižanje delavskih mezd. Uvidevni ljudje zato že leta sem govore, da je treba sanacijo te industrije izvesti z radikalno reorganizacijo, da se vsa podjetja združijo v eno celoto in provede racionalizacija produkcije. Industrija sama pa ne kaže nič kake naklonjenosti tem predlogom in hoče s svojimi zastarelimi metodami še naprej životariti.
Kakor zavzema ta meidni boj široke meje, je vendar gledan z vidika razveja industrije sveta, majhen dogodek iz velikega procesa, ki poteku v naši dobi: industrializacija vzhoda. Približuje se dan, ko fco vzhod s svojim neprecenljivim bogastvom surovin zavojeval svet. Dejstvo je, da je danes Evropa že skoro v vseh gospodarskih panogah podlegla Ameriki. Amerika pa bo bila bo| z Azijo.
Železničarski vestnik
Iz ekspoziture Maribor. Da dosežemo čim tesnejše stike z našim članstvom, se je na zadnji seji sklenilo, da se upe-ljejo za naše člane uradne ure, in to v ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 6—7 zvečer, ob nedeljah pa od 9—11 dopoldne, v našem tajništvu na Koroški cesti št. 1. Člane, ki žele kaka pojasnila odnosno imajo kake prošnje, opozarjamo posebno, da prihajajo ob po-nedeljikih in četrtkih, ker se ta dva dneva nahajata v tajništvu predsednik in tajnik, in sta ob gori navedenih urah zvečer na razpolago članstvu. V tem času naj se plačuje tudi članarina, vendar pa naj vsak član prinese pri plačevanju članarine člansko izkaznico seboj, da se mu plačana članarina v članski izkaznici zaznamuje. — Nadalje se opaža, da nekateri člani zaostajajo s članarino. Ker je uspeh organizacije v veliki meri odvisen od gmotnih sredstev organizacije, zatorej apeliramo na vse tiste, ki se čutijo s tem prizadeti, da čim preje poravnajo članarino. To je tem bolj potrebno, ker ima po poslovniku samo Jtisti član pravico do ugodnosti, ki je v tedu s plačano članarino. — Nekateri člaiji se pritožujejo, da ne dobivajo v redu lista. K temu pripominjamo, da je treba to takoj javiti odboru oziroma tajniku (v gori navedenih uradnih urah), da se zadeva popravi ali razjasni. Vsako izpre-membo stanovanja je treba pismeno; takoj javiti ekspozituri.
Ali je to mogoče? V našem tajništvu se je pred kratkim oglasil neki železni-čar-rentnik iz Zidanega mosta. Je to star, za delo in za vsako pridobivanje
nesposoben možakar in je dokazal z odrezkom poštnega čekovnega urada, da dobiva mesečno po »1.50 Din« mesečne rente, brez vsakih drugih doklad. Imenovani je zadobil v prejšnjih letih v žel. službi poškodbe, da ni bil sposoben za službo, a sedaj, ko bi bil kake pomoči potreben, pa dobi mesečno en dinar in 50 para. Skoro neverjetno, toda resnično!
Tabor za mariborsko okolico in Dravsko dolino. Kakor se je o tem sklepala, se vrši v nedeljo 1. septembra skupen izlet vseh naših organizacij k Devici Mariji v Puščavi (Sv. Lovrenc na Pohorju). Odhod iz Maribora s prvim vlakom. Vozimo se do Fale, od koder jo mahnemo peš v Puščavo. Že danes opozarjamo na to prireditev in skrbite železničarji, da bo naš tabor številno obiskan. Pridite Odbor ekspoziture.
vsi
V	nedeljo, dne 18. avgusta
se zberemo krščanski socialisti na svoj tabor pri
Sv. Trojici nad Vrhniko
Po deseti maši govorita tovariš žužek France in tovariš Langus Jože
Pridimo in pokažimo, da živimo!
KREKOVA MLADINA
Pridite, pripeljite svoje s seboj!
Desetletnica nemške ustave.
Mlada nemška republika je praznot vala 11. avgusta svojo desetletnico. Dne 11. avgusta 1919 je nemška narodna skupščina dala nemškemu ljudstvu ustavo', porojeno iz krvi in bede, iz groze in smrti, iz silnega duševnega in gospodarskega kaosa.
Konec vojne in nato sledeča revolucija so pospravili Hohenzollernce in kne-ževske krone. Cesar je zbežal na Holandsko*. Svet ljudskih poverjenikov je prevzel vladno oblast in izdajal naredbe in zakone. V vrstah socialističnega po-kreta, ki je imel dejansko vso politično moč v svojih rokah, sta se borili za prevlado dve smeri. Ena (Ebert, Scheide-mann, Noske in drugi) je hotela uposita-viti najčistejšo demokracijo s svobodna, splošna in enako volivno pravico in odločitev o bodoči ustavi prepustiti odločitvi vseh državljanov in razpisati splošne volitve za ustavodajno skupščino od ljudstva neposredno izvoljenih zastopnikov. Druga struja (Karl Liebknecht, Roza Lu-xemburg, sploh tako zvani neodvisni) pa je hotela ustvariti republiko po sovjetskem vzoru, dati vso moč v roke od delavcev in vojakov izvoljenim svetom. Bil je tedaj čas, ko je dal socialist Noske streljati na revolucionarne delavce. Kmalu se je sestal v Berlinu kongres delavskih in vojaških svetov, ki se je z večino izrekel za prvo strujo. Svet ljudskih poverjenikov je izdal volilni zakon. 19. januarja 1929 so bile volitve, narodna skupščina se je pa sestala 6. februarja v Weimarju, malem mestecu v sredi Nemčije.
Prvi osnutek ustave	je	bil stroga	centralističen. Razpravljal	se	je dolgo.	Med
tem pa je narodna skupščina postavila s	posebnim zakonom	začasno državno
oblast, državni svet z državnim predsednikom na čelu. Prvi je bil znani Ebert. Poleg tega se je sestavilo državno ministrstvo. S tem je bila revolucija pravno končana.
.Ta državna vlada	je	izdelala	svoj
osnutek ustave, naslanjajoč se na prvega,
kateri pa je bil že v osnovi federalističen. Ko ga je parlament v načelu sprejel, je bil odkazan posebnemu ustavnemu odboru 28 članov. Tako predelanega je sprejela skupščina 31. julija 1919, 11. avgusta pa ga je podpisal državni predsednik.
Nemška ustava je po svojih določbah res ljudska ustava. Toda predstavlja le lepe predpise na papirju predvsem v socialnem pogledu, kajti kapitalizem, ki si je takoj po svetovnem krahu zopet opomogel, ne pusti tega močnega okvira izpolniti s posebnimi zakoni. In že zahtevajo profesorji po univerzah, da se socialne določbe ustave črtajo, ker so svoj pravii smoter: odvrnitev socialistične-proletarske revolucije, dosegle. Ali mora proletariat res vsako trohico svoje svobode in moči pridobiti le s krvjo?
*
V	Berlinu in v celi Nemčiji so z velikimi slovesnostmi praznovali desetletnico ustave. V parlamentu je imel notranji minister Severing govor, v katerem je dejal, da upa, da bo konferenca v Haagu upositavila stvaren mir in likvidirala vojno. Nadaljnja njegova izvajanja pa niso bila nič kaj miroljubna. Pritoževal se je zlasti čez prisiljeno razoroževanje Nemčije, med tem ko so druge države okoli nje do zob oborožene.
Eksplozija v Zagrebu. V noči od 5. na 6. avgusta okoli pol 1 je bil vržen pod akno orožniške vojašnice v Zagrebu eksploziv,, ki je pri razpršenju odbil dele zida okoli okna, poškodoval okna na tisti strani vojašnice in nekaterih sosednih poslopij. Neki vojaški kaznenec, ki je bil zaprt v prostorih na mestu eksplozije, je bil vržen od pritiska zraka na tla ter je dobil lažje poškodbe. Orožniški stražnik, ki je bil v tem času na vhodu pri hišnih vratih, je bil vržen na tla, ni pa bil poškodovan. Atentatorju je uspelo v temi pobegniti.
Čitaj „Delavsko Pravico"!
Atom:
Človek ni blago.
(Delavska okrožnica papeža Leona XIII.)
34. Tule pa se nanaša na bogatine in gospodarje: ne smejo imeli delavcev za sužnje, pravičnost zahteva, da o njih spoštujejo dostojanstvo osebnosti, zlasti ker je poveličana s posebnim znamenjem krščanstva. koristno delo (rokodelstvo uli obrt) ni človeku v sramoto, ampak v čast, bodisi če poslušamo naravno pamet ali krščansko modroslovje, ker muli pošteno možnost, ohraniti si življenje. S r a m o t n o in nečloveško pa je, če kdo \'j udi zlorablja kot blago, za dobiček-, ter j i h n e c e n i v i š j e , k a kor toliko, k o -l i k o r premore j o s svojimi mišica mi in močmi. Enako je zapovedano, da se je treba ozirati na verske dolžnosti in duševno izobrazbo proletarcev. Zato je dolžnost gospodarjev, da ukrenejo, da more delavec p r i m e r n o dobo č a s a p o s v e t i t i s v o j e -mu verskemu čutu, da se človeka ne sme izpostavljati vabam pokvarjenosti in mikom greha; da se ga na noben način ne sme odvračati od skrbi za dom in od ljubezni do varčevanja. 1 stot ako se mu ne sme nalagati več dela, kakor utegnejo prenesti njegove moči, in ne take vrste dela, ki bi ne bilo v skladu z njegovo starostjo in spolom. Med m n o g o š t e v i I n i m i d o I ž n o s t m i g o s p o -d a r j e v pa s e o d I i kuje ona, da s e mor a dati vsakemu, kar je p r a v i č n o. Res je treba preudariti mnoge stvari, da se pravično določi mera plačila, toda na splošno nuj .se spominjajo bogatini in gospodarji, da nobeno božje ne človeško pravo ne dovoljuje stiskati radi lastne koristi siro-
make in uboge in iz tuje bede skušati doseči dobiček. Ogoljufati pa koga za pristojno plačilo, je velik zločin, ki glasno kliče v nebo po maščevalni jezi. »Glejte plačilo delavcev .. ., ki ste ga vi poneverili, vpije in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum« (Jak. 5. 4). Končno naj se bogatini vestno varujejo, da nikakor ne škodujejo prihrankom proletarcev ne s silo, ne z zvijačo, ne z obrestnimi prevarami in sicer to toliko bolj, ker oni niso dovolj zaščiteni pred krivico in nasilnostjo, in je njih imetek toliko bolj nedotakljiv, kolikor manjši je:
Nekoliko ostre so na prvi pogled besede papeževe: »Sramotno in nečloveško pa je, če kdo ljudi zlorablja kot blago, za dobiček, ter jih ne ceni višje, kakor toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi«; toda če stvar premotrimo nekoliko bolj od blizu, moramo priznati, da obsodba papeževa nikakor ni preostra.
Pog lej mo delovno žival. Ona prejme samo del tega. kar je s svojim delom zaslužila, in sicer nadomestilo za izrabljene moči. Ona dobi zdravo in zadostno hrano, da ostane popolnoma pri moči. O kmetu, ki bi pustil, da njegova delovna živina postane mršava, bi po pravici rekli, da je slab gospodar. Konju dajo zdrav, zračen hlev, snažno gorko steljo, odejo, sleherni dan ga očedijo, skrbe, da je dobro podkovan in če zboli, mu skrbno strežejo, pokličejo živinozdravnika in se varujejo, da ga ne bi s prehudim delom ugonobili. Kaj več delovna žival ne dobi; plače namreč ne dobi nobene.
Podobno je bilo s sužnji. Vendar je krščanski nravni zakon zahteval, dokler se mu ni posrečilo suženjstvo sploh odpraviti, da so ga spoštovali kot človeka, ki ima neumrjočo dušo. Dolžni so bili gospodarji, da so jim dovolili ženitev ter skrbeti tudi
za ženo in otroke. Dolžili so bili tudi, da jih niso ovirali v izvrševanju verskih dolžnosti.
Hišni posli dobe hrano in stanovanje in kjer vladajo se lepe stare navade, tudi obleko. Pravico imajo tudi, da se jim dovoli potreben čas za cerkev. Je-li to vse, kar jim mora delodajavec nuditi? Vsaka služkinja bi pač zelo začudeno pogledala, če bi komu padlo v glavo, da bi rekel, da je to dovolj. Po jiravici zahteva tudi plačilo za svoje delo, kajti vse drugo so samo pogoji, da sploh more delati.
Podobno je to na deželi, kjer še vladajo normalne razmere med delavcem in delodajavcem. Delavec običajno v naravnih pridelkih dobi to, kar potrebuje za potrebno hrano zase in za družino, in nikomur niti na misel ne pride, da je s tem stvar urejena, ker ima poleg tega delavec tudi pravico do svoje plače. In odtegovanje te plače se prišteva med vnebovpijoče grehe.
Povsem drugačna slika je pri tako imenovanih industrijskih in drugih delavcih. Tu se ravna plača po liberalnih gospodarskih načelih ponudbe in povpraševanja. Kar se tu imenuje plača, ni samo plača sama zase, ampak je vključena tudi hrana in stanovanje. In če je ponudba velika, tedaj j^ade ta plača tako nizko, da kot plačilo ne ostane niti toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno za skromno hrano in stanovanje. V takih slučajih je delavec na slabšem kot delovna živina ali kakor suženj v prejšnji dobi. Njegovo stanovanje je večkrat slabše kakor hlev dobro oskrbovanega konja, in plača za hrano in obleko niti toliko ne znaša, kolikor zahteva delovna živina od svojega kmetskega gospodarja, da mu dela.
In če pristavimo, da je takih slučajev na tisoče in tisoče, moremo li reči, da je papeževa sodba trda?
Revizija socialne zakonodaje in delavstvo.
„Ramsay“.
Od strani podjetnikov se širi neprestan klic po reviziji obstoječe socialne zakonodaje. Ta akcija je že tako napredovala, da izgleda, da stojimo v resnici pred revizijo. Stališče delodajalcev je itak znano^ Največ se sklicujejo na razne gospodarske krize itd.
Ali je revizija nujno potrebna?
Centralno tajništvo delavskih zbornic je izdalo skupno s strokovnimi organizacijami že znano spomenico na predsednika .vlade in ministrstvo za socialno politiko, v kateri so z dobro podprtimi dejstvi docela ovržene trditve indusitrijcev, da so sedanja socialna bremena vzrok gospodarske krize.
Potrebno je poudariti, da ne izvirajo zahteve delodajalcev po reviziji sedanje socialne zakonodaje iz ljubezni po njenem zboljšanju, ampak iz želje, da se taista v splošnem poslabša. To dokazuje cela desetletna zgodovina. Skozi deset let je moralo delavstvo sistematično braniti zakonitost, dočim so podjetniki sabotirali zaščitne zakone in ustanove, ki slone na teh zaščitnih zakonih.
Revizija v smislu zahtev delodajalcev ni potrebna tudi, ako ocenjujemo položaj z drugega stališča.
Dolgoletna izkušnja nazorno uči, da pokazuje socialno zakonodavstvo razmeroma najboljše rezultate, pa naj se vzame v poštev zaščita najemnikov, zavarovanje delavcev, delovanje delavskih zbornic, inšpekcij dela, borz dela ali pa vpliv delovanja teh ustanov na unificiranje državne administracije.
Kakšen bodi cilj revizije.
Revizija ne sme iti pod nobenim pogojem v smislu zahtev delodajalcev, to je, da se zavarovanje in zaščita delavcev poslabša, ampak da se obstoječa socialna zakonodaja in njene ust nove cbdrže, da se dalje izoblikuje v tem pravcu in da se razširi še na ona področja, katera spadajo po svojem bistvu v območje socialne zakonodaje. V kratkem: Delavstvo je za to, da se sedanja socialna zakonodaja razširi in izpopolni.
Kaj in kako naj se revidira.
Uniiikacija socialne zakonodaje.
Tendenca gotovih grup, zlasti delodajalcev, je, da se delavska zaščita in delavsko zavarovanje razbije, da se stvar-jajo za posamezne gospodarske panoge posebni predpisi. Razvoj modernega gospodarstva in delavskega stanu pa zahteva, da so splošni principi delavske zaščite, delavskega zavarovanja, inšpekcij dela, borz dela uzakonjeni v splošnih zakonih, ki naj veljajo za vse kategorije delavcev in nameščencev ter za vsa podjetja. Specijalni zakoni, ako bi bili potrebni, naj bi te splošne zakone le izpopolnjevali in zboljševali.
Iz teh razlogov bi moralo biti ministrstvo za socialno politiko centralni državni vrhovni organ celokupne javne zaščite delavcev in uradnikov vseh kategorij, pristojnost drugih ministrstev bi pa morala biti v tem pogledu brezpogojno ukinjena. To načelo bi moralo veljati v prvi vrsti za rudarje in železničarje, ki so danes izven območja ministrstva za socialno politiko.
V čem naj bo zboljšanje obstoječe
socialne zakonodaje?
V svrho zaščite delavcev so potrebni posebni zakoni ali pa odredbe o sledečih vprašanjih:
1. O vajencih radi njihove osebne zaščite; radi zasiguranja njihove izobrazbe, določitve števila vajencev v posameznih obratih itd.
2. 0 kolektivnih pogodbah, njihovi registraciji in pravnem svojstvu.
3. 0 posredovanju v slučaju sporov, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
4. O obrtnem sodstvu.
Zakon o zaščiti delavcev.
Kar se tiče sedanjega zakona o zaščiti delavcev je v načelu sprejemljiv, vendar naj bi se pa še dopolnil. Predvsem bi bilo treba odpraviti nejasnost v pogledu zabranitve nočnega dela v pekarnah.
Izkušnje so pokazale, da niso dovoljne sankcije, ki naj bi zabranile prekršitev
osemurnika. Tudi v tem oziru je potrebna remedura. Dalje bi bile potrebne ostrejše odredbe, da bi zidala podjetja zdrava delavska stanovanja in dečja zavetišča. Potom zakona o zaščiti delavcev bi se morali tudi zasigurati plačani dopusti delavcev in nameščencev na podlagi službenih let v posameznem podjetju.
Po dosedanjih določilih niso skoraj nič zaščiteni obratni delavski zaupniki. Z novo odredbo bi se moral ta nedostatek odpraviti. Zlasti bi se morali zaščititi za slučaj redukcij in odpustov delavstva.
Borze dela.
Zakon o zaščiti delavcev predvideva sicer državne borze dela. Razvoj borz dela je pa šel v drugačnem pravcu. Sedanje stanje naj bi se ne spreminjalo', radi tega bi ta oddelek lahko izpadel iz zakona. Borze dela naj bi ostale samostojne, samoupravna telesa, ki naj bi ne bila pri opravljanju svojih poslov vezana niti na delavsko zavarovanje niti na delavske zbornice. Da bi mogle svoje naloge čim uspešneje vršiti, bi morale država in samoupravne oblasti določiti v svojih proračunih posebne postavke za podporo borz dela. Istotako je potrebno, da plačujejo prispevke za borze dela rudarji in železničarji.
Inšpekcije dela.
Sedanji zakon o inšpekcijah dela je v splošnem dober. Nesreča je v tem, da nimajo inšpekcije dela dovolj materielnih sredstev in da je premalo inšpektorjev dela. Nujne bi bile posebne inšpekcije dela za mornarje, rudarje in železničarje.
V	svrho čim uspešnejšega izvajanja Zakona o zaščiti delavcev bi se moral delokrog in materielna oblast inšpektorjev povečati, zlasti naj bi imeli pravico izvršiti prepoved obratovanja podjetjem, ki stalno in sistematično' kršijo določbe zakona. Vsako novo podjetje bi moralo svoje načrte predložiti pristojnim inšpekcijam dela. Zelo' važna je tudi popolna neodvisnost inšpektorjev. Radi tega bi se jim morala zasigurati stalnost s činom višjih državnih uradnikov.
Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt.
Celokupno delavstvo je pozdravilo odločitev vlade, da izvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. To zavarovanje ni potrebno le za okoli 700 tisoč delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in drugih posebnih zavodih, ampak je še bolj potrebno za naše narodno gospodarstvo in za vso državo. Na izvedbi tega zavarovanja je namreč zainteresiranih nad 2 milijona delavcev in njihovih družin.
Izvedba tega zavarovanja bi imela poleg moralne vrednosti, ker bi bil za-siguran eksistenčni obstanek milijonom državljanom še sledeče materielne vrednosti:
Zmanjšanje brezposelnosti. Stari in onemogli bi namreč odstopili svoja mesta mlajšim.
Sanacija bolniškega zavarovanja bi
bila lažje izvedljiva. Kajti v breme današnjemu zavarovanju za slučaj bolezni pade velik procent takih zavarovancev, ki prav za prav niso bolni, ampak stari ali pa onemogli.
Ker se je pojavila v javnosti misel, da je mogoča izvedba tega zavarovanja brez državne subvencije, ne da bi bili obremenjeni delavci ter podjetniki, s prihranki že sedaj obstoječega zavarovanja, moramo ugotoviti, da ne tvori ta zamisel niti zdrave podlage, niti poti, ki naj bi vedla do izvedbe starostnega zavarovanja.
Ne b orno tajili, da je mogoča reorganizacija obstoječega zavarovanja, toda veseli bi morali biti, če bi imela ta reorganizacija za posledico prihranke, ki bi omogočili kritje stalnih deficitov obstoječega zavarovanja in ustvaritev fondov, ,, iz katerih naj bi se krili nepredvideni izdatki. Na drugi strani bi pa bili taki prihranki tako malenkostni, da bi krili v najboljšem slučaju komaj desetino kapitala, ki je potreben za izvedbo zdravega starostnega zavarovanja. Radi tega je izključena izvedba tega zavarovanja brez novih bremen. Delavstvo je pripravljeno z ozirom na naravnost eksistenčno važnost tega zavarovanja na pametne žrtve.
Gotovo je danes na vsem svetu ena najpopularnejših političnih oseb angleški ministrski predsednik, katerega Angleži kratko nazivljejo »Ramsay«. Zato ne bo odveč, ako zvemo nekoliko o njiegovi preteklosti tudi mi.
Leta 1884. je bilo, ko je mlad škotski vaški fant prvikrat stopal po londonskih ulicah, kjer je iskal zaslužka, da bi mogel preživljati sebe in če bi kaj ostajalo, tudi borne starše, daleč gori v severni Škotski. Odločil se je, da hoče obiskovati večerne tečaje ter si tako pridobiti potrebno izobrazbo za učitelja. Samo par šilingov je imel v žepu, ko je stal na Trafalgar trgu ter strmel v njemu nepoznano mestno vrvenje. Od doma ni mogel pričakovati prav nobene pomoči, službe ni dob.il, denarci njegovi pa so šli h koncu. Pričela se je prva večja kriza v njegovem življenju. London je bil v onih letih pust in neprijazen, posebno še za onega, ki ni imel potrebnih sredstev, in bil osamljen. Vendar pa še ni zgubil poguma ter vztrajal. Pričel je dirjati po Londonu ter iskal službe, kakršne si že
V	nedeljo, dne t8. avgusta
se zberemo krščanski socialisti na svoj tabor na
Gori
v
Savinjski dolini
Po deseti maši govorita tovariš Slavko
Kranjc in tovariš Matija Koprivc
Pridimo in pokažimo, da živimo!
KREKOVA MLADINA
Pridite, pripeljite svoje s seboj!
bodi. V vsako prodajalno je stopil, kjer je v oknu čital, da potrebujejo mladeniča, a ni se mu posrečilo, da bi bil kjerkoli sprejet. Stradal je, lačen je taval po ulicah, kot že toliko* njemu enakih pred njim in kot tavajo tudi še danes. Končno se mu je vendar posrečilo, da je dobil najtslabše plačano delo, namreč pisanje naslovov v nekem kolesarskem klubu. Njegova druga služba je bila pisanje faktur v neki veletrgovini, pri čemer je zaslužil 12 šilingov tedensko (po današnji vrednosti 156 dinarjev). Mesto h kosilu je šel vsako opoldne v javno knjižnico, kajti kljub temu, da ga je trlo in zvijalo na vseh straneh, je hotel postati učitelj. Ko je skušnje prestal in bi imel mesto nastopiti, je težko zbolel na posledicah prehudega napora. Baš ta bolezen pa je napravila preobrat v njegovem življenja in po ozdravljenju se je pričel baviti s politiko. Postal je zasebni tajnik liberalnega kandidata Lough-a s plačo 75 funtov letno, ki se mu je drugo leto zvišala na 100 funtov, kar je bilo za takratne razmere zelo ugodno plačilo. V tem svojstvu je prišel v stik s časopisjem ter pričel pisati članke.
Ko je bila ustanovljena neodvisna delavska stranka, je takoj uvidel možnost, da bi bilo tudi v parlamentu možno ustvariti Labour Party in leta 1895. ga že vidimo kot kandidata za okraj Southampton. Ni pa bil izvoljen in tudi pet let pozneje v okraju Leicester je propadel. Ko je zopet zbolel ter dolgo ležal v neki londonski bolnišnici, je prejel pismo ' od neke M. E. Gladstone in precejšen prispevek za njegov volilni fond. Ko je pozneje predaval v nekem velikem klubu, je bila navzoča tudi M. Gladstone. Macdonald jo je ob tej priliki spoznal ter se leta 1896. z njo poročil, ko je bil ravno 30 let star.
Margareta MacDonald je bila pravi vzor žene, ki je prinesla srečo v njiju idealni zakon. Po njeni smrti je Mac-Donald zapisal tele besede: »K njej zatekati se v burji in viharju življenja je bilo, kot zateči se v varen morski pristan, kjer se mirne vode smehljajo proti nebu. Nihče, niti jaz ne vem, koliko njenega dela in napora je v Labour Party.«
Margareta MacDonald je učila svo-
Delavstvo je prepričano, da uvidevajo na odločujočih mestih opravičenost teh zahtev in da bodo izvedli revizijo le v tem smislu, ker bi bila drugače brez pomena.
jega moža, kako mora postopati z opozicijo, kako prenašati napade nasprotnikov in najrazličnejše težkoče, ne da bi krenil iz svoje smeri. Ako bi vsega tega ne bil razumel, bi bilo njegove karijere leta 1914. konec. Takrat je namreč spoznal nevarnost za angleški imperij in odobraval vojno, kar mu je seveda mnogo pristašev odtujilo. Celo vodstvo Labour Party je moral dati iz rok. Kmalu pa je njegova zvezda zopet zasijala in bil bi gotovo najsrečnejši človek, ako bi se ne bila v njegovo družino naselila žalost. Leta 1915. mu je umrl na davici sin David. A sledilo je še hujše. Neko nedeljsko popoldne je Margareta pričela tožiti o bolečinah v desnem sredincu. Kmalu se je izkazalo, da je zastrupljenje krvi. MacDonald se ves čas* njene težke bolezni ni ganil od njene postelje. A ko je izbruhnil železničarski štrajlk, ga je dolžnost klicala in s težkim srcem jo je moral zapustiti. Margareta je zahtevala in neki špecijalist ji je moral sporočiti, da ni zanjo nobene pomoči več in da ima samo še par dni življenja pred seboj. MacDonald je lahko prenašal vse napade opozicije in sovraštvo političnih nasprotnikov, toda smrt njegove žene ga je strla popolnoma. Postaral se je in otopel, le neprestano delo ga je še vzdržalo pokonci. Leta 1918. je pri volitvah v državni zbor v okraju Leicester zopet propadel, bil pa izvoljen v okraju Aberavom leta 1922. Postal je zopet načelnik Labour Party in leta 1924. ga vidimo prvikrat kot ministrskega predsednika Velike Britanije, a je moral kmalu, kakor znano, zopet oditi.
Sedaj ko je drugič zasedel stol angleškega premierja, je obrnil nase pozornost vsega sveta. Ramsay je idealist, odkritosrčen in iskren. Vsako nevarnost zasluti
o	pravem času.
V	čem je iskati MacDonaldovo moč? Njegove sile so raznolike, katerih naštevanje bi privedlo predaleč. Niti eden izmed predsednikov zadnjih 50 let ni toliko potoval ter si nabral toliko znanja, kot on. Nikoli se ne utrudi, vedno je svež in neumoren.
Kdor pa hoče videti celega Ramsay MacDonalda, da se mora potruditi v staro hišo v Ilamsteadu, najbolj mirnem kraju Londona. Tam, v krogu svoje družine, je najsrečnejši. Na svojem vrtu poizna vse ptice in njih navade ter zna opisati vsako cvetko, ki je zrasla na gredah, ki jiih je sam gojil. Velik dogodelk je čajanka vsako nedeljo popoldne, h kateri povabi le prav iskrene prijatelje. Tu je vse domače, neprisiljeno naravno, celo pecivo za čajanko je doma pečeno. Po čajanki pa stopi s svojimi ožjimi prijatelji v prostorno knjižnico, kjer kramlja o literaturi. Je prav tak ljubitelj knjige, kot njegov prednik konservativec Stanley Baldwin.
Tedenske novice.
Naši izseljenci v mesecu juniju. V
prekomorske kraje je šlo 1263 oseb. V razdobju od 1. januarja do konca junija se je število' izseljencev napram istemu razdobju lanskega leta znižalo za 1360 oseb ali skoro 13 odstotkov letne emigracije. — V mesecu juniju se jih je izselilo največ iz Vojvodine — 430, iz Hr-vatske in Slavonije 405, Dalmacije 153, Slovenije 137, Srbije 107, Bosne in Hercegovine 19 in Črne gore 12. — Največ jih je odšlo v Kanado (445), v Združene , države (324), Argentino (293). — V razne evropske dežele jih je odšlo 586, in to: v Luksemburg 200, v Belgijo 178, na Francosko 157, na Holandsko 26, v Švico 25. — Vseh izseljencev iz naše države od 1. januarja do konca junija je pa 14.102.
Kje je rudar Jožef Zupan. Rudar Jožef Zupan iz Hamborna, rojen 10. februarja 1890 v Laškem, občina Marija gradeč, okraj Celje v Sloveniji, je stopil marca 1915 v vojsko in služil pri »k. u. k. Infanterie Regiment Nr. 20« v Mariboru. Dodeljen je bil XIX./3. marš bataljona. 1918 je bil na dopustu, od tedaj pa se pogreša. Oseba, kateri je kaj znano o njem, se naproša, da o tem sporoči njegovi materi Gcrtrudi Zupan, Hamborn, Haldenstrasse 45, Deutschland. — Materi gre za prejemanje rente.
Dohodki monopolov. Meseca maja je imela naša država od monopolov sledeče dohodke (v oklepajih dohodki istega meseca leta 1928.): od soli 17 milij. 574.152 (16,854.613), od petroleja 10 milij. 462.550 (3,756.340), od tobaka 12 milij. 182.662
(9 milij. 2.392), raznih dohodkov 550.038 (301.069). — Tedaj znatno več kot lansko leto.
Zadružni kongres v Ljubljani. Uprava Glavne zadružne zveze je imela te dni sejo, na kateri se je razpravljalo o* pripravah za kongres zadružnih organizaciji, ki se bo vršil v početku septembra v Ljuibljani. Priprave se vršijo predvsem glede referatov, ki bodo izneseni na tem kongresu. Kongres bo imel posebno svečan značaj, ker bo Glavna zadružna zveza istočasno praznovala desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bodo-, kakor znano, priredile slovenske zadružne zveze na jesenskem velesejmu prvo veliko zadružno razstavo, ki ima namen, pokazati važnost in napredek zadružništva v Sloveniji.
Vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Želi se, da ima učenec pet razredov ljudske šole ali da je nekaj časa obiskoval meščansko šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajoi železničarski sinovi. Več se poizve pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani na Miklošičevi cesti.
V Italiji prepovedane knjige. Policija je začela zadnje čase kar na veliko kon-fiscirati po knjigarnah in pri zasebnikih dela Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Tolstoja, Gorkega in romane Američana Jacka Londona. Zaplenjujejo pa se te knjige po izjavi policije zato, ker ne odgovarjajo duhu fašizma in so zlasti mladini silno nevarne. Fašistična diktatura prehaja v absurdnosti.
V uredništvo nekega dnevnika je prilomastil neki možakar. >Ali ste vi urednik »Novega Lista«,« je vprašal razjarjen. »Da, jaz sem. Kaj pa je?« »Moje ime je Krištof Zavrtnik in vaš list je včeraj prinesel o meni Članek, v katerem me imenujete, da sem tat, ropar, goljul' in še celo vrsto drugih takih pridevkov.«
Borza dela.
Javna borza dela — podružnica Ljubljana. — Delo je na razpolago: Moškim: 5 hlapcem, 12 kovačem;, 4 mizarjem, 1 žagarju za venecijanko, 9 čevljarjem, 2 pe-koma-ficijema, 24 zidarjem, 9 tesarjem, 18 pleskarjem s ob osli kar jem, 4 sodarjem, 5 kamnosekom, 2 pečar, pomočnikoma, 7 krojačem, 2 kleparjema, 20 navadnim delavcem, 1 strojnemu ključavničarju, 1 mesarskemu pomočniku, 1 slaščičarskemu pomočniku, 2 mlinar, pomočnikoma, 1 plačilnemu natakarju, 1 sekirnemu kovaču, 3 elektromomterjem, 1 vodovodnemu inštalaterju. — Ženskam: 1 natakarici, 2 šteparicama, 1 kuharici, 2 služkinjama, 2 kmečkima deklama, 1 delavki, 1 prodajalki, 1 vajenki.
Maribor: Delo je na razpolago: Moškim: 16 hlapcem, 22 viničarjem, 5 ma-jarjem, 2 kovačema, 1 kleparju, 4 sodarjem, 6 železostrugarjem, 5 mizarjem, 2 kolarjema, 5 soboslikarjem, 1 čevljarju,
1	peku, 1 hot. slugi, 1 žagarju. — Vajencem: kleparske, mizarske, usnjarske, pekovske obrti ter trgovske stroke. — Ženskam: 25 kmečkim deklam, 1 kmečki gospodinji, 3 kuharicam k orožnikom, 13 kuharicam, 34 služkinjam, 2 sobaricama, 3 varuškam, 3 vzgojiteljicam, 30 kuharicam, sobaricam in služkinjam v Švico, 1 otroški vrtnarici, 2 fotografinjama, 2 šteparicama gornjih delov čevljev, 5 šiviljam za obleko, perilo, 1 podnatakarici,
1	perf. koirespondentki, 2 boljšima gospodinjama, 2 postrežnicama, 2 gostiln, kuharicama, 1 prodajalki v trgovino s steklom, 2 tovarniškima delavkama, 5 šiviljskim vajenkam.
Javna borza dela — podružnica Celje. Delo je na razpolago: Moškim: 12 konjskim hlapcem, 4 gozdnim delavcem, 2 h goveji živini, 16 poljskim delavcem, 3 der lavcem za hmelj, 1 oglarju, 1 viničarju, 30 kamnosekom kamnolomcem, 18 delav-
cem za kamnolom, 1 kovaču, 1 stavb, ključavničarju, 2 kleparjema, 12 mizarjem, 9 sodarjem, 3 žagarjem, 8tesačem planka-čem, 1 čevljarju, 7 pekom, 2 raznašalcema kruha, 34 zidarjem, 17 tesarjem, 3 soboslikarjem, 1 strojniku, 8 vajencem. — Ženskam:	24	deklam,	25 delavkam
za hmelj, 1 perica, 1 kuh. dekla, 1 frizerki, 2 šiviljana, 12 služkinjam, 5 sobaricam, 3 kuharicam, 1 sestri vzgojiteljici, 3 vajenkam.
Počasnih korakov se je vandrovec pomikal proti vili in snel plobuk pred gospo, ki je stala na pragu. »Ali niste
vi	oni, ki sem vam tam pozimi dala obilno kosilo, za kar ste obljubili, da mi bodete sneg odmetali okolu hiše, potem ste pa odšli, ne da bi za lopato prijeli?«
»Da gospa, jaz sem dotični. Vidite gospa, vest me je radi tako pekla, da sem kljub hudi vročini prišel sem, da izvršim kar sem obljubil.«
Nergač. A: Na tele vremenske napovedi po časnikih pa jaz prav nič ne dam. — B: Ploho, ki je bila včeraj napovedana, smo pa vendar le imeli. A: Imeli bi jo bili tudi, čeprav bi ne bila napovedana.
*
Neki podeželsiki kramar, ki je bil velik skopuh, je prišel v mesto k svojemu liferantu ter ga tako mimogrede vprašal, koliko dobička si povprečno zaračuna. Trgovec ni prav rad odgovoril na to vprašanje, vendar mu je zaupno povedal, da se zadovolji z 10 odstotki.
»Kaj, deset odstotkov? To je preveč, jaz vzamem samo en odstotek.«
»Tega pa ne verujem,« je dejal trgovec z nasmehom.
»Pač, pač. Če jaz kupim nekaj za en dinar, nikoli ne prodajam dražje kot za dva.«
Najemnik si je ogledal stanovanje, klet, drvarnico in ker mu je bilo všeč je dejal hišniku, da stanovanje vzame.
»Ali imate otroke?« vpraša hišnik.
»Da, imam jih.«
»Potem pa stanovanja ne dobite.«
»Poslušajte vendar. Moj najmlajši je trideset let star, oženjen in živi v Zagrebu, druga dva sinova sta pa v Ameriki.«
»Ne pomaga nič,« je dejal hišnik trdovratno, »jaz imam izrecno naročilo, da nikomur ne oddam stanovanja, kdor ima otroke.«'
*
Moka in puder. Zakrajnik je bil oni
dan v mestu in ker ni vedel, kam bi s časom, je šel v gledališče. Primerilo pa se je, da je baš pred njim sedela debela gospa, ki je posebno pozornost vzbujala s tem, da je imela na širokih ramenih silno mnogo pudra. Dolgo časa jo je • ogledaval, nato pa se nagnil naprej ter dvakrat prav močno pihnil, rekoč: »Gospa, najbrž da ste kruh mesili in pekli preden ste šli v gledališče, pa ste se pozabili skrtačiti.«
*	*
Šolski nadzornik je prišel nadzorovat pouk. Izpraševal je vse križem ter bil z odgovori učencev jako zadovoljen. Končno je stavil še tale stavek: »Koliko bi dal, ako bi mogel biti zopet mlad in zdpet v šoli.« Počakal je par minut, da bi se učenci zamislili v to, kar je rekel, nato pa vprašal: »Kdo mi ve odgovoriti, zakaj si to želim?« Pa se dvigne Mirko ter pravi: »Zato, ker ste že vse pozabili, kar ste se v šoli naučili.«
Vrednost denarja. — Za 100 nemških mark dobiš 1356.25 Din, za 100 avstrij^ skih šilingov 800.50 Din, za 1 dolar 56.87, za 100 francoskih frankov 222.88, za 100 češkoslovaških kron 168.60, za 100 lir 297.86 Din.
Kako gospodarite najbolje ? Kako se zaščitite najuspeš-	p. p	c *r p	pr AN	(M	ORFNFM	OH1FM Af FO	PRI
neje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov?	^	M tl	ULAN	1 IN	UPt.	U L> J C. Pl A L E L.
I. delavskem konzumnem društvu v Lfublfani r. as. k o. as.
J	Pisarn	a:	Kongresni trg št. 2
Ustanovljena 1895	Telelon	2255,	2855
,
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke: specerijski, kolonljalni, manufakturni in galanterijski in je vsled lega v stahu ugoditi vsem željam in polrebam svojih članov.
1 Iz vse svoje duše 451
H Rene Bazin	Poslovenil	Niko Kuret w
Antoine se ni upiral. Blodečih oči je pustil, da ga je stric vodil. Nič bolj se ni kazal zmedenega kot ponavadi. Sedaj sta bila spet prekoračila mesto, ne da bi vedela, čemu. Ni se jima dalo, da bi obedovala. Čutila sta potrebo, da premagata trudnost, ki je naraščala. Zato sta sedla za mizo prav na koncu neke beznice v ulici Saint-Similien, »Pri sedmerih mirnih bratih«. Eloi je sedel proti luči. Začel je govoriti z rastočo živahnostjo. A obraz starega delavca je izgubljal na izrazu. Le s težavo je sledil miselnemu naporu. Poslušal je le napol, govorjenje je postalo zgolj premikanje čeljusti, ki ni imelo zveze niti z očmi, niti s čelom, niti z lici. Vse je bilo negibno v otrdelosti alkohola. Antoine, ki se je bil naslonil na steno, ni pil. Ob mramorni mizi sta oba prijemala in dvigala od časa do časa kozarec slabega absinta ter si nazdravljala: »Na tvoje zdravje! — Na vaše zdravje!« Stric pa je samo odpiral usta in poskušal piti. A vsako pot je zgrešil in kaplje zelenega likerja so mu stekle po obriti bradi, da ga je streslo kakor da se je opekel. To ga je dražilo in ga podžigalo še bolj nego pijača, ki jo je bil popil.
Soba je bila polna ragiijevega sopara, ki je vlažil strop. Preprosti gostje so jedli -za mizami, ki so bile najbliže steni, obrnjeni na ulico. Okna so bila do drugega stekla zagrnjena z zastori iz svetlozelene tkanine. Zdelo se je, da nihče ne sliši razgovora obeh samotnih gostov, ki sta postajala vse živahnejša. Čuti je bilo pojoči glas Eloija Madiotja in visoki glas Antoinov. Samo natakarica, veliko, rdečelaso in tudno dekle je sedelo ob oknu s solnčnim žarkom v laseh. Opirala se je s komolcem na železni drog zastora ter škilila, ne da bi glavo zaokrenila, na malega mehanika, ki ga je poznala:
Skratka, v mojih časih,« je dejal stric, je bilo več veselja dan pred odhodom. Ni videti, da si rekrut.«
Povedal sem vam svoje mnenje o tem, stric, In ne izpreminjam ga iz dneva v dan. Grem k vojakom kakor v svojo nesrečo.«
Končal je svojo mfeel s kretnjo roke in je vrgel glavo nazaj. Reči je hotel: »MisliJ bom ves čas samo na to, kako se!izmuznem in vsa sredstva mi pridejo prav —«
Stari, ki si ni mogel kaj, da ne bi dajal nasvetov, je vendar bil prteveč pijan. Zato ni opazil hladne ostrine Antoineovih besedi ter je nadaljeval:
»Boš videl: samo da si teorijo zapomniš, da slušaš poveljnike in da gledaš, kako delajo drugi. Preveč pitja nikar pri vojakih. Tudi žensk ne preveč ... Častniki ne vidijo radi, da imajo vojaki v mestu kako razmerje.«
• Pomežiknil je z desnim očesom in dejal:
»Če imaš ljubico, Antoine, je ne vodi s sabo ..« In revež je mislil, da se nečak smeje. V resnici pa je Antoine drhtel, ker ga je^ bilo zadelo na dno srca. Zakaj res je ljubil nesrečno dekle, ki ga bo zapustil.
Stric se je po sili malo nasmejal, da bi se Antoinu prikupil. Zazdelo se mu je, da je prilika ugodna in da lahko zastavi vprašanje, ki ga je že tako dolgo skrival:
»Tako pravim, da imaš slab spomin, Antoine. Vendar se boš le kdaj spomnil družine, pravim, mene in potem ...«
Ostro ga je prekinil tih glas:
»Družine?«
»No da, se razume,« je dejal možakar, »družine, — svoje sestre in mene ...«
»Nič mi ne govori, stari. Poznam jo, svojo družino, in vem, da sem bil okraden, okraden, — razumete!«
Antoine se je bil sklonil nad mizo prav blizu k stricu Madiotju, ki je mahal s svojo bolno roko: »Ne tako na glas! Ne tako na glas!« Slišal je drsenje podplatov pivcev, ki so prisluhnili. Rdečelasa natakarica na koncu sobe se je zleknila nazaj in se smejala:
»Hej, vidva tam doli, — J1*}*31’ S( ne slepita!« Fanta pa je zavedla mržnja. Radi nje je bil zavozil vse svoje življenje. Zato je nadaljeval in metal besede staremu v obraz:
Da, okraden sem bil od nje, ki ni imela pravice, da bi bila pri nas. Moj delež je pograbila pri vsem. Vi, stric Madiot, vi ste me varali.. . < »To ni res. Ničesar nisem rekel...«
»Jaz pa vem vse, jaz sem izvedel vse. In tisti dan, ko sem vse izvedel, sem šel z doma, da vas več ne bi gledal. Nikdar nisem pri vas kaj veljal, ona pa vam je bila vedno vse. Recite vendar, da to ni res? Zanikajte vendar? Pa sem le jaz sin očeta Madiotja, jaz! Kadar jo srečam, mi srce trepeta od zavisti.«
»Antoine, molči zdaj, molči!«
»Če ste prišli po me radi tega, sem vam postregel: mrzim jok
Pri teh besedah je bil Antoine vstal. Ni se več brigal za strica Madiotja, ki je od sramu sklanjal svoja široka ramena. Gledal je po sobi in po gostih, ki so bili postali pozorni in so sedaj hinavsko obračali glavo proti kraju, odkoder je prihajal hrup. Brž pa, ko so se jim pogledi srečali s sivimi delavčevimi očmi, so se spet zazrli v svoj kozarec, ko da jih vse ostalo nič ne briga. Ko se je Antoinu zazdelo, da je v krčmi spet vse v redu, je potegnil iz telovnikovega žepa novec za štirideset soujev ter ga vrgel na mramor:
»Plačam jaz,« je dejal na glas.
Novec je zazvenkljal. Rdečelaso dekle se je vzravnalo. In s pogledom na ulico je stopal Antoine med mizami. Bil je bled kakor človek, ki se 'bo onesvestil.
Stari je stopal za njim z drobnimi klecajočimi koraki, momljajoč bogvekaj, povešenih oči in razmršenih belih brkov. Mnogi SO' mislili, da se Kmalu sta se znašla v trgovskem okraju ni e Crebillon, kjer je Marija nekoč delala in ki se ga je odslej izogibala. On ne bi bil razumel, zakaj se sramuje hoditi to, koder je tolikokrat hodila poleti sama in kot pošteno dekle ... Za stekli trgovin je opažala obrise uslužbenk, ki jih je po videzu poznala. Često so se bile ozirale za njo ob sedmih zvečer, ko je bil zrak ves z zlatom presijan. Srečavala je odjemalke gospe Clemence. Rožnata lica so bila skrita pod kopreno, vratovi so< bili zaviti v krzno. Zanje je bila pomerjala klobuke, morda celo tiste, ki so jih nosile. Dame je niso pogledale. Oddaleč so bile'uganile po njenem spremljevalcu, j da ne spada med boljše ljudi. Vendar je čutila zadrego. Bala se je, da ne bi nenadoma naletela na katero izmed deklet iz delavnice ali pa na kakega prodajalca Mourieuxjevega. Zato je brž privolila, ko je na nekem vogalu dejal Antoine, ki se je bil na zraku iztreznil:
Za >Jugoslovansko tiskarno«: Karel C e d.
Izdajatelj: Konzorcij iDelavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.