GOSPODABSEI UST LETO I. ST. 4. APRIL 1922 Tiskovime v zalogi Goriške zveze: Blagajniški dnevniki, 100 liisfcov, po . Blagajniški tazddniki, novi vzorec: L. 40.— 1) Prejemki 200 listov . . » 70,— 2) Izdatki 200 listov . . . » 70.— Blagajniški razdalniki zadirug )) » )) (posamez- » 50.— nje pole) » —.50 Hranilne knjige — posamezne pole . . » —.70 Posojilne knjige, 200 listov po . » 90.— Imeniki zadružnikov . . . . » 20.— Knjige deležev » 35,— Salda ikonti » 40.— Nakupno-prodajne knjige . » 40.— Blag.. skontri » 40.— Prejemne knjige mleka . . . » 30,— Štrace » 40— Knjige tekočih računov . . . » 15.— Knjige pristopnic, 400 listov........................ » » 200 » ... . » » 100 ». Hranilne knjižice, 1 izvod po........................ Zadružne » 1 » » . . . . Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po . . . Izpiski posojil 1 izvod po........................... Zadolžnice, a) proti /poroštvu . . . . b) proti vknjižbi ....................... Računski zaključki: a) za denarne zadr. b) za blagone » Potrdila za vzdignjene hranilne vi. . . . Opomini, izvod po.................................... Obrestne tablice, vseh vrst, Izvod po . . 30.— 20.— 15.— 2.— 2.— —.20 —.20 —.50 —.50 —.30 —.30 —.08' —.10 —.60 Izdaja. »Zadružna zveza« v Gorici. Tisk. »Narodne tiskarne« v Gorici. Urednik Polde Kemperle. Čevljarska zadruga «« - - v MIRNU pri Corici izdeluje vsakovrstno obuvalo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii poznano pod imenom iiiiiiliiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiilil! iiiriiiiii iiiiiiiiiniiiiiii v čevlji ABRIA Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluj? čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekošajo vSe druge te»vrstne izdelke. •■••••. LHSTNE PRODHJHLNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Testu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT .'. * * MAR0ČNINA: leto ....... 12 lir Za pol leta........... 6 „ .'. Posamezna številka 1 liro. ,'. UPRAVNIŠTV0 IN UREDNIŠTVO .'. V GORICI CORSO *GIUSEPPE VERDI $T. 32 * * /. Rokopisi se ne vračajo. .*. .'. ■ ■ m m ■ ■ 9 P ■ Naznanja, da je njena gostilna v Zadružnem domu* odprta, m ■ m ■ ■ H H Kmetijsko Društvo, V. Z. Z 0. z. St. PETER pri Gorici G Hi m m a b ■ ■ ■ m Toči samo pristna domača vina. Prodaja tudi na debelo ■ ■ • • •. ■ ■ ■ Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Soriški zvezi in v našem konsorciju. M i i i ■ i » i ■ KMETIJSKA ZADRUGA ---- prej ——.... Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga reg. zad, z om. por. V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7 Telefon: 36—75 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje, Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija, Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter( Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp., Sv. Anton, Dekani. Utadn! prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga vina v ulici Raffineria žt. 3. =~'. 1 1 ... Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje, orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajaliŠČa. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. 1 ■ - K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L. Jamstvo osemkratno. Kmetje ne izkoriiiafte in ne pustite se izkori&ati! GOSPODARSKI USI \ LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT .\ * * NAROČNINA: Zb celo leto 12 lir Za pol leta 6 „ . •. Posamezna številka 1 liro. , •. LETO I. APRIL ŠT. 4. 1922 UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO .-. V GORICI .'. — CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * .'. .'. Rokopisi se ne vračajo. .'. ,\ Gospodarska enketa. Današnjo in prihodnjo številko »Gospodarskega lista« hočemo posvetiti v prvi vrsti naznanjeni »gospodarski enketi«. Kakor smo že zadnjič javili v listnioi uredništva, je vzbudila riaša misel o »gospodarski enketi« občo pozornost. Dobili smo od najodličnejših naših gospodarskih strokovnjakov prispevke in je brezdvomno, da bomo zbrali za nameravano ustmeno »enketo« zanimivo in bogato gradivo. Težak gospodarski položaj, pod katerim že trpimo, ter še težje gospodarske prilike, ki nam groze, so takorekoč prisilile najboljše naše može, da so začeli premišljevati o odpomoči. Uredništvo se čuti dolžno, da se na tem mestu zahvali najiskrenejše vsem, ki so poslali svoje prispevke za »enketo«, ker vidi njihovo resno voljo pomagati naši izmučeni deželi iz gospodarske mizerije. Obenem prosimo pa 'tudi vse sotrudnike, katerih mnenja smo prihranili za prihodnjo številko, da nam oproste, ker niso prišli že tokrat na vrsto. Ker so se nekateri gospodje v svojih izvajanjih dotaknili samo enega vprašanja, drugi so se pa raztegnili na več stavljenih vprašanj, smo se odločili, da v tej številki priobčimo one odgovore, ki se tičejo več ali manj samo ene zadeve. Prihodnjič bomo priobčili pa ostale odgovore in sicer razdeljene na posamezna tozadevna vprašanja. Zato smo. že tudi predležečo številko uredili deloma na podlagi naših vprašanj, ki smo jih svoječasno priobčili v »Goriški Straži« -in »Edinosti«. Upamo, da smo s tem stvari najbolj vstregli, zato prosimo, da naj imajo cenjeni naročniki z nami blagohotno obzirnost. Mogoče se bo zdel »Gospodarski list« radi te prisiljene novotarije enemu ali drugemu premalo raznovrsten, toda namen naš je najboljši in »gospodarska enketa« se nam zdi tolike važnosti, da se ne smemo plašiti tudi malih' žrtev. Ker smo slišali od raznih strani željo, da naj bi se »Gospodarski list« čim več bavil z našim kmetijstvom. zato smo tudi v »enketo« sprejeli več razprav, ki se tičejo v prvi vrsti povzdige našega kmetijstva: živinoreje in vinogradništva. Nekatera naših vprašanj, ki smo jih stavili za »enketo«, so že samaposebl Izključevala možnost pozit. predlogov. Priklopili smo jih v »enketo«, ker smo želeli /imeti o važnih gospod, zadačah vsaj točna in strok, poročila o trenutnem stanju zadeve. Zato smo n. pr. prevzeli v »enketo« poročilo o najnovejših pojavih v vojnoodškodninskem vprašanju in glede izvoza zgodnjih pridelkov. Ker smatramo, da je tudi točna slika našega gospodarskega položaja za delo na narodno-gospodarskem polju neobhodno potrebna, menimo, da se s tem nismo prehudo pregrešili nad našo »enketo«. Konečno se obračamo še enkrat do vseh, ki jim je gospodarski položaj naše dežele pri srcu in imajo v eni ali drugi zadevi kakšne nasvete, toda se dosedaj še niso odzvali vabilu na »enketo«, da nam svoj prispevek čimprej dopošljejo. Vremena so /temna /in samo če bomo vsi, vsak po svoji moči in zmožnosti, stali na braniku, vtegne-mo preprečiti najtežjo nesrečo. Sicer si ne gradimo nikakih zlatih gradov, ki bi naj jih prinesla »enketa«, vendar smo uverjeni, da bodo možje-strokovnjaki, ki so nam dali svoje znanje na razpolago, izprožili marsikatero zdravo in jedrnato misel, ki bo celokupnosti v korist. Če pogledate v današnji številki vrsto razprav, kd se tičejo »enkete« morate priznati, da so se lotili težkega dela poklicani strokovnjaki. Gg. inšpektor Klavžar, Ušaj in ing. Podgornik od deželnega kmetijskega urada, ing. agr. Rustja dz Trsta, dež. uradnik Fr. Gorkič, dr. Bobič so vsi v svojih strokah priznani delavci. In tudi sotrudniiki, ki so nam že poslali svoje prispevke za prihodnjo številko, so izmed najodličnejših naših mož. Ce odkrijemo nekoliko zastor uredniške tajnosti, Vam lahko izdamo, da imamo že prispevke od gg. poslanca Ščeka, ravnatelja A. Vuka, župana Rejca iz Šebrelj, župana Muha in J. Kocjana iz Lokev na Krasu, mgsr. dr. J. Ličana, dr. Besednjaka, D. Doktoriča, dr. Bitežnika, Iv. Valenčiča iz Trnovega, M. Brajde, župnika J. Grašiča iz Be-rama pri Pazinu in drugih. Z gotovostjo tedaj lahko trdimo, da nekaj sadov nam bo »enketa« gotovo prinesla. Uredništvo. v Živinoreja. Nasa živinoreja Važnost živinoreje tiči. v tem, da dobivamo od nje gotove predmete, ki jih moremo zelo dobro vpio-rabiti v domačem gospodarstvu aJi pa jih prodamo na trgu in dobimo 'talko sredstva za druge potrebščine. Na trgu se proda mleko, meso, volna, Koža. v domačem gospodarstvu se rabi mleko, meso, mast in gnoj; poleg teiga je velike važnoti za vsako gospodarstvo tudi vprežno delo. Mnogo je držav in pokrajin, kjer iigra živinoreja najvažnejšo vlogo v narodnem gospodarstvu. O-meniti moremo predvsem Švico, Dansko, Holandsko itd. kjer je ravno živinoreja vir blagostanja. Taki kraji so tudi v naši ožji domovini in predpogoj obstoja precejšnjih delov našega življa, posebno v Garali, je ravno živinoreja. Na splošno pa lalilko rečemo, da je živinoreja v Julijski Krajini najvažnejša panoga kmetijstva. Veliko večino našega ljudstva tvori kmetski stan. Kaj je kmetijstvo brez živinoreje, kaj je poljedelstvo brez gnoja? Vsalk 'kmet ve, da ni mogoče ničesar voziti iz njive, a-ko se nič ne pelje nanjo. To je predvsem važno ravno pri nas, kjer niso kmetje še ma-vajeni vporabljati toliko umetnih gnojil kot drugod. Tudi ne smemo pozabiti, da ni mogoče zahtevati od zemlje raznih pridelkov, ako se ni dail zemlji gnoj, ki je posebno važen tam, kjer ni v zemlji dovolj puhlice (humus). Poleg tega se mora upoštevati tudi dejstvo, da je v vsakem kmetskem gospodarstvu na razpolago mnogo različnih predmetov, ki sc dajo pri živinoreji zelo dohro vporabiti in bi bili drugače v nadlego. To so sptošne oznake važnosti živino,roje. Vpo-števajoč razmere, v Ikaterih se. nahaja naš nairod na tem ozemlju, se anora vsakdo prepričati, da je neob-hodno potrebno dvigniti živinorejo, Iker tvoiri Ista povsod precejšen del dohodkov našega ljudstva. Rustja. Izboljšanje in povzdlga govedoreje. Med vsemi domačimi živalirroi je goveja živina najvažnejša in na prvem mestu. V lizboljšanje in pospeševanje govedoreje predpisuje deželni zakon, da v ta namen določene dopuščevalne komisije pregledajo in dopustijo vzrejene bike one pasme, ki je določena za datično govedorejsko ozemlje ali okoliš; dalje, da se nabavijo potrebni plemenski biki čiste pasme v naprednih živinorejskih krajih za bikorej-ske postaje za »osveževanje krvi«, da se prirejajo razstave goveje živine i. t d. Vse pa kar predpisuje deželni zakon za izboljšanje govedoreje, bi dobilo svojo polno veljavo le potem, ako bi občine oziroma vsi govedorejci tudi vpoštevafi in se ravnali po predpisih zakona. Ker je bil zakon uveden zgolj v izboljšanje govedoreje in ne morda iz kakšnega drugega namena, je potrebno, da tukaj sodelujejo vsi ali vsaj velika večina govedorejcev naše dežele. To sodelovanje pa bo le potem uspešno, ako se govedorejci združijo v živinorejske oziroma govedorejske zadruge, ki bi naj skrbele pred vsem, da bi se po načelih umne govedoreje odbiralo in držalo za plemensko rejo le pravilno vzrejene, zdrave, lepo zraščene oistopasemske bike in krave, ki naj izvirajo od najbolj mlečnih krav, poleg tega je pa pri odbiranju plemenskih živali vpoštevati tudi njih sposobnost za pitanje in delo. Da pa bomo naitančno vedeli, tudi za več rodov nazaj, kakšnih prednikov ali pokoljenja je žival, ki jo hočemo izpodrediti za pleme, bo morala voditi vsaka živinorejska zadruga rodovnik, v katerega se bo vpisovalo najlepše in pred vsem za mleko najboljše krave. Da pa se spozna, katere krave so najboljše mlekarice, bi morali vsi zadružniki redno vršiti 1. in 16. dne vsakega meseca poskusno molžo posameznih krav. Seveda bi imela vsaka govedorejska zadruga itudi itazne naloge, kakor nakup in uredbo skupnega pašnika ti. it. d. Glavni oili in smoter govedorejskih zadrug pa naj bi bil: doseči čimbolj mlečno govejo pasmo, obenem sposobno tudi za pitanje in delo. To pa se da najlažje in najhitrejše doseči potom govedorejskih' zadrug in z istočasnim vpoštevanjem in izpolnjevanjem vseli temeljnih' načel umne govedoreje. Vse zadruge vsakega govedorejskega ozemlja 7. eno in isto nasrno nai bi se združile v zvezo govedorejskih zadrug, ki naj bi pospeševala in podpirala skunne koristi svojih članic za izboljšanje in po-vzdigo govedoreje. Po tej poti bi se po mojem mnenju najprej prišlo do izbolišania in povzdisre domače govedoreje, ki bi bila obenem tudi dobičkonosna. Od govedoreje imamo dva glavna dohodka; mleko in direktno prodajo živali. PrVi dohodek, ki ga nam donaša pri nas govedoreja je mleko in mlečni izdelki. Vsled tega se mora vsporedno z govedorejo izboljšati in povzdigniiti tudi mlekarstvo oziroma mlekarska obrt. Kraji ob železnici bi morali primerno urediti zadružne nabiralnice za izvažanje mleka v večja mesta (Trst i. t. d.), kjer bi morali imeti lasrtne prodajalnice za prodajo in oddajo mleka. Po onih krajih, posebno v Gorah, kj.er ni mogo- če naravnosit oddajati mleka, bi se moralo izboljšati podelovanje mleka v maslo in sir. Posebno izdelovanje sira je danes po naših sirarnah zelo pomanjkljivo, kar izvira večinoma od slabo pripravljenega domačega sirišča, mnogokrat od nepravilnega krmljenja in ravnanja z mlekom, dalje od neprimernih in pomanjkljivih prostorov 'ter velikokrat tudi od premajhne oblike sedanjih sirov. Sir bi moral imeti vsaj velikost in tudi itip grojerskega sira. To je sir iz celega mleka. Vsak hleb tovrstnega sira je težak okirog 30—40 kg. Dalje bi morale uvesti vse zadruge v svoje sirarne kotle švicarskega tipa z zaprto kurjavo (najboljši bi bili vzidani kotli s premakljivo kurjavo na vozičkih). Za sirjenje bi bilo irabiti le dobro in pravilno izdelano sirišče. Solenje sira bi moralo biti zadostno in prav izvršeno. Sedanje sirarne nimajo pravih kipelnih kleti, ki morajo biti dovolj tople (15°—18° C) in primerno vlažne (70% vlage.) Zato bi morale biti kipelne kleti vsaj deloma, ako že ne popolnoma, vzidane v zemljo. Nikakor ni klet pripravna v suhem zračnem prostoru ne za mlad in še manj za že deloma zrel in razvit sir. Razume se, da spada v sirarno le vešč in dobro izurjen sirar, ki ne zna samo siriti mleka, temveč tudi primerno negovati in oskrbovati sir, dokler ne dozori in -postane goden za trg. To pa more tudi vešč in praktičen sirar le potem doseči, ako ima na razpolago primerno orodje in primerno urejene prostore. Ako izboljšamo izdelovanje tolstega sira, potem bi se nam ne bilo treba bati. da ne bo za sir dovolj dobrih odjemalcev, ki bodo radi plačali za pravilno izdelan in oskrbovan sir vedno tudi primerne tržne cene. V olajšanje in v lažje oddajanje sira je priporočati, da se združijo vse zadružne sirarne in si uredijo skupno skladišče in prodajalno sira najbolje v kraju ob železnici. Za Tolminsko bi bil v to najbolj primeren kraj — Sv. Lucija. Drugi dohodek, ki ga nam daje goveja živina je direktna prodaja živali samih. V bolje razpečevanje ne samo goveje, temveč tudi druge živine naj bi se ustanovila deželna ali pa zadružna vnovčevalnic.i za živino. Ing. Podgornik. Kmetovalci! Izvršujte zekon o pospeševanju govedoreje. Živinoreja je steber kmetijstva, katerega si ne mciremo misliti brez živine, (kaijti brez nje bi ne mogli opravljati najvažnejših, najpotrebnejših kmetijskih del, bi ne imeli primernega in zadloisftnega gnoja za svoja zemljišča, bi pogrešali prepotrebno 'mleko za prehranjepje svojih družin in bi nam odpadel marsikak dohodek, ki ga dobivamo za .mleko ali za maslo in za teleta. Naravno in samo po sebi razumljivo je pa, da čim boljša je živina, tem večjo korist imamo od nje. Zato je nespametno in v našo škodo, če redimo slabo živino, če redimo krave, ki dajejo malo mleka, aili 6e redimo vole, ki sp slabo sponaSa-jo, ko jih vpregamo v plug ali v drago težko delo, če izpodrejamo teleta, od katerih si ne moremo o-betati, kadar odrastejo, zadostne mlečnosti, oziroma zadostne čilosti in moči za delo. Žali bog s tim se prepričal, da je naša govedoreja v nekaterih krajih — tudi v takih, kateri niso bili vsled vojne skoraj nič prizadeti — hudo zanemarjena, kar je v občutljivo škodo našemu kmetijstvu. Rekli smo, da je živinoreja steber kmetijstva In sicer glavni steber; če je pa steber slab, šibek, .ne drži poslopja, ki sloni na ujem, zato mora biti prva naša skrb, da utrdimo ta steber. In to je ravno namen zakona o pospeševanju govedoreje. Ta zalkcn se ni do sedaj še prikupil vsem našim občinam in tudi kmečkemu ljudstvu ne, ker nalaga občinam nadležine dolžnosti, katerih ni bilo prej vajeno. In vendar Je ta zakon obrodil že begat in obilen sad v onih krajih, kjer so ga vestno izpolnjevali. Sicer je tudi v teh krajih vzbudil spočetka več ali manj odpora, a njegove blagotvorne posledice so polagoma odprle ljudem oči in zdaj vidijo, da je včasih vendar le dobro, da se kmeta z zakonskima naredbami prisili, da opusti 'Stare škodljive razvade in da se loti naprednega kmetovanja, da ga takorekoč sila prižene do spoznanja tega, kar mu je v korist. Glavna zapoved zakona je ta, da se smejo krave, ozinoma junice spuščati samo !k takim bikom, kateri so od posebne komisije potrjeni za plemeni-tev. Kdor rabi nepotrjenega ali, kakor praviano, me-licenciranega bika za plemenitev krav, zapade kazni. S to zapovedjo je kmetovalec nekoliko omejen v svobodnem razpolaganju s svojim blagem, ker ne mcire krave goniti po svoji volji k biku, ampak Je prisiljen poslužiti se potrjenega bika, raj bo že ta občinska ali zasebna lastnima. S tem se pa ne godi kmetu nobena krivica ali škoda, nasprotno, to je njemu v korist; kajti od dobrega, zdravega.bika sme pričakovati lepih, zdravih telet, seveda če je tudi krava lepa in zdrava. Zato mora kmet najprej skrbeti, da pride do prave krave, ki bo sposobna za pleme. Le od take krave, ki nima telesnih napak in je dobra mlekarica, ni izbirčna in je trdnega zdravja, naj vzgaja teleta za rejo. Popušča pa naj jo pri najboljšem juncu, ki si ga dobi v okolici in naj ne gleda pri tem, ali potrosi kaj več ali manj za junčev.ino, to je za pristojbino, ki se plačuje od vsakega skoka. Kdor varči ali 'Stiska pri tem, stiSka v svojo škodo; pri skoku si prihrani morda par lir, pri teletu pa izgubi, če treba, več detsetakov. Talko gospodarstvo je skrajno nespametno. Zapomniti si moramo dobro, da podeduje telle polovi- oo lastnosti po očetu, polovico pa po materi. Če Je krava lepe rašče, zdrava, dobra molznica in če je na drugi strani bik lepo rašoen, zdrav in prihaja od dobre mlečne pasme, se smemo zanašati, 'da bo imel tudi zarod vse te dobre lastnosti. Zato določa izvršilni ukaz tega zakona, dla morajo biti biki, ki se uporabljajo za plemenitev, ne samo zdravi, aimpalk da siploh ne smejo imeti telesnih napak', ker se le-te in vse slabe lastnosti lahko prenesejo na zarod ter so v očitno škodo živinorejcu in živinoreji sploK. Kakor bike, tako je treba odbirati tudi krave za pleme in sicer se odberejo najboljše molznice in le od takili naj se vzgajajo teleta za rejo. Če ni velike sile, ne prodati dobrih 'krav drugam1, dokler nam dajejo primerno množino mildka in nam rofle zdrava, krepka teleta. Najlepša teleta naj se pa ohranijo doma za rejo in samo, kar ni za rabo, naj 'se odda drugam. Zakon o 'pospeševanju govedoreje obsega še druge določbe, katere so vse resrno premišljene In stremijo vse po enem in istem cilju, to je, po vsestranski povzdigi domače govedoreje. Seveda nalaga ta zakon tudi nekatera bremena, nekatere na-dležnosti in obveznosti občinam in posameznim kmetovalcem. Toda korist, ki jo povzroči vestno izpolnjevanje tega zakona, je neprimerno večja cd vseh malih btre-rnen in obveznosti. Zato vidimo, da je taik zakon že v vseh naprednih živinorejskih deželah takorekoč prešel v kri in meso ljudstva, ki se mu povsod brezpogojno pokori, ker se je po dosedanjih posJkušnjah prepričalo, da je le po navodilih in določilih tega zakona mogoče dospeti do zaželjenega cilja, to je: povzdigniti domačo živinorejo do višje in najvišje stopinje. v^r.Hj Zato priporočamo prav toplo posebno onim živinorejcem, ki imajo veljavno besedo v občinskem zastopstvu, naj sikrbe za to, da bede vsaka občina vedno oskrbljena s primernim številom sposobnih potrjenih bikov, ter.da se bodo ti biki pravilno oskrbovali in /po navodilih zakona uporabljali m ple-memitev. Vsak gospodar pa naj še posebej skrbi za to, da bode odbiral prave krave za rejo, jih pravilno krmil in skrbno snažil in se sploh ravnal po pravilih razumne živinoreje. S takim ravnanjem si utrdimo glavni steber, na katerem slone naše kmetije — domačo živinorejo. K. Naše zadružništvo. Ustanovljenje zadrug. V okvirju »Gospodarske enkete« je postavljeno 5 različnih vprašanj o zadružništvu. Med drugimi je eno: kako bi se zboljšal in pospešil razvoj zadružništva. Razvoj zadružništva je na srcu vsakemu človeku, ki želi, da se delovno ljudstvo gospodarsko osamosvoji in postavi na lastne noge. Sovražnikov zadružne misli je več nego prijateljev in ti so: predvsem oni, -ki iščejo svoje osebne koristi in gledajo le na svoj žep in lasitno udobnost brez ozira na svojega bližnjega. Te imenujemo gospodarske liberalce. Drugi sovražniki so oni večni črnogledi, ki ne vidijo svetle itočke nikjer, ki so sposobni za različne uničujoče kritike, ne pa za resnično delo. Tretji sovražniki so oni, katerim je cilj popolna anarhija, zato pripovedujejo ljudstvu kaj in kako je potrebno razrušiti, ne da bi pokazali zajamčeno uresničljivi načrt za zgradbo boljše bodočnosti. Zadnji in največji sovražnik pa je pomanjkanje medsebojnega zaupanja, resnične krščanske ljubezni do bližnjega in pomanjkanje požrtvovalnosti. Zadružništvo potrebuje požrtvovalnih1 ljudii, ljudi, ki ne bodo gledali samo na svojo osebno korist in lastno udobnost, temveč bodo iskali svoje veselje in svojo zadovoljnost v sreči bližnjega. Ljudi nam manjka, ki bodo šli radi med narod in ga podučevali in vedrili ter pri tem ne bodo imeli različnih zahrbtnih namenov. Redki so danes taki ljudje. Težko je upati, da jih kmalu dobimo, a z gotovostjo moremo gledati v bodočnost in pričakovati, da bo današnje socialno stremljenje rodilo ljudi, ki bodo izšli iz delovnega ljudstva in tudi zanj živeli. Zadruge imajo namen ojačiti gospodarsko sla-bejše sloje z združitvijo majhnih kapitalov, dvigniti in zboljšati proizvodnjo ter onemogočiti vmesno trgovino, ki na eni strani izstradava proizvajalca, na drugi pa odira odjemalca. To bi bil bližnji cilj zadružništva, a je tako oddaljen, da ga ne bo mogoče popolnoma doseči v desetletjih, mogoče bo. prešlo stoletje in tudi več. Pred očmi moramo vendar imeti tudi končni cilj zadružništva, ki je: zavladati celotni produkciji in urediti konsum. Pri ustanavljanju novih organizacij se na splošno premalo upošiteva težkoče, s katerimi se mora računati. Zadružni agitatorji obljubljajo izvrstno blago po najnižjih cenah', obljube, ki se zato delalo, da se potem ne drže. Ljudem je potrebno povedati, da imajo danes zadruge predvsem nalogo, da so po de^ želi nekaki izravnavatelji cen, da onemogočujejo trgovcem zahtevati poljubne cene. Pri določanju odbornikov za novoustanovljene zadruge naj se strogo pazi na to, da se ne da v odbor trgovcev in bogatašev, ker so prej ali slej gotovo smrt zadruge. Iskati belili vrati med bogataši je delo, ki se ne izplača. Pred otvoritvijo nove zadruge se mora proučiti vedno njene gospodarske predpogoje. Pri vseh blagovnih zadrugah opažamo danes dejstvo, da žele člani blago na kredit, kar je absolutno nemogoče, ker to manjša razpoložljiva sredstva dn se s tem zadruga ubije. Tu morajo pomagati naše hranilnice in posojilnice. Izkustvo nas uči, da uspevajo blagovne zadruge tam najbolje, kjer slone na domači denarni zadrugi, s katero pa ne smejo imeti enega in istega vodstva. V nasprotnem slučaju se pripeti, da propade ena in druga organizacija. Gotovo je, da so danes zadruge potrebne, ker je gospodarska organizacija predpogoj gospodarskega obstoja našega ljudstva. Vsled tega je potrebno širiti zadružno misel in organizacijo, a širiti jo je potrebno pazljivo brez prenagljenja. Predvsem se ne sme ljudem obljubljati nebes na zemlji, temveč trudapolno delo, ki je večkrat in skoro vedno poplačano z nehvaležnostjo. V splošnem si pa moramo zapomniti dvoje dn sicer prvič: predpogoj zadružnemu delu je prejšnje izobraževalno delo, ki mora iti tudi potem roko v roko z zadružnim, drugič: blagovne, posebno samostojne zadruge naj se ustanavljajo tam, kjer so tla pripravljena patom delovanja hranilnic in posojilnic. Jože Pušpov. Važnost konsumnlh zadrug in njih centralizacije. Po vojni je pričelo pri nas živahnejše zanimanje za ustanovitev konsumnih zadrug, ki imajo pri nas iz narodno - [gospodarskih ozirov važnejši poanen kot drugod in tvorijo najvažnejšo stopinjo .naše gospodarske osamosvojitve. Konsumna zadruga je udruženje konsumentov z namenom, da se nakup raznovrstnih potrebščin vrši če le mogoče direktno pri producentu, da se tako izključi celo verigo mnogokrat nepotrebnih prekupčevalcev in da konsumna zadruga prodaja zato te potrebščine svojim članom po cenah, ki izključujejo nemoralni dobiček. S tem nočemo trditi, da ]e konsumna zadruga primorana prodajati brez vsakega dobička. Nasprotno! Ako se hoče zadruga gospodarsko utrditi, mora nato paziti, da si uredi svoj rezervni fond, ki naj krije vse eventuelne zgube, katere so v trgovini mogoče. Rezervni fond in vse premoženje zadruge je premoženje vseh članov. O dobičku v prejšnjem pomenu besede, ki se je stekal v žepe gotovih posameznikov, ni več govora. Da obrazložimo važnost konsumne zadruge, o-glejmo si predvsem ustroj trgovine. Mali vaški trgovec kupuje potrebščine za svojo trgovino pri trgovcu v trgu ali v, mestu, mestni trgovec kupi pri večjem ali v gotovi strdki špecijaliziranem trgovcu v večjem mestu in šele ta kupuje pri veletrgovcu, ki prejema blago direktno od producenta. Pr e dno pride blago iz rok producenta v roke konsumenta gre skozi tri, štiri ali še več rok, ki so večjidel nepotrebne in le podražajo blago na mnogokrat neverjeten način. Konsumna zadruga mora predvsem nato paziti, da obide vse nepotrebne prekupčevalce in kupuje svoje potrebščine če že ne direktno pri producentu, pa vsaj pri Veletrgovcu. Da se to zgodi, mora zadruga uživati predvsem gospodarski u-gled, ki jamči za točno izpolnitev vseh obveznosti. Nadalje mora zadruga imeti dobrega poslovodjo; ravno pri tem vprašanju pa so težave največje, vsaj za isedaj, dolkler ne pridobimo z ustanovitvijo gospodarskih tečajev itd. v ta namen izučenega osobja. Ustanoviti konsumno zadrugo ni težko, (težje pa je njeno delovanje in najtežji njen procvit. Najnujnejša potreba je centralizacija vseh naših konsumov v enega mogočnega, ki razpolaga z izborno izšolanim osobjem, močnim kapitalom, prevoznimi sredstvi, kontrolo itd. Le tedaj bi tak velik gospodarski ustroj zajamčil prospevanje vseh naših konsumov, Zajamčil bi nam tudi gopodarskio neodvisnost in vse premnoge tuje pijavke naše krvi bi odpadle z našega telesa. Naloga take naše organizacije bi bila: nakupovanje vseh potrebščin direktno pri producentu, a na drugi strani organizacija prodaje n aš i h pridelkov. Ugodnosti, ki bi jih nudila centralizacija., hi bile: vsled ugleda, ki bi ga uživala, bi bil mogoč nakup vsega blaga direktno pri najboljšem viru. Kolikokrat si v tem pogledu poedini podeželni konsum ne more in ne zna pomagati! Cena blaga, ki bi ga nakupoval osrednji konsum, bi bila vsled velikih množin nakupa mnogo ugodnejša; nihče bi ne zamudil prilike, da stopi v zvezo s tako mogočno gospodarsko organizacijo in vsak bi na to pazil, da ji nudi blago najboljše kakovosti in jo zadovolji v vseh njenih željah. Osrednje vodstvo hi razpolagalo z dobro u-rejeno blagovno Statistiko, kar je v gospodarskem pogledu in za poznavalca razmer velikega pomena. Kar se tiče centralizacije prodaje naših pridelkov, bi bile ugodnosti_sledeče: vsaka podeželna konsumna zadruga hi javila osrednjemu 'vodstvu, da ima na prodaj gotove količine na pr. sira, vina itd. z navedbo kakovosti blaga in prodajnih pogo- jev. Osrednje vodstvo, ki je informirano o tržn.ih .ki si mnogokrat ne zna pomagati. Takih slučajev cenah, ki razpolaga z izbornimi trgovskimi zveza- imamo doViollj, posebno v zadnjih časih, mi itd. ho priskrbelo prodajo dotičnih pridelkov iia Iz vsega sledi, kalke važnosti so igariimenovane mnogo ugodnejši način kot morda kak posameznik, gospodarske organiiziacije za nas. Poljski pridelki. O vprašanju naše vinske kupčije. V naši deželi vinska trgovina spi. Vzroki so: 1) konkurenca vin iz starih pokrajin Italije, 2) nemogoči izvoz, 3) zmanjšanje konzuma ‘radi obče brezposelnosti, 4) neovirano petijotiziranje in celo fabricira-nje vin, ;, 5) pomanjkanje tržne organizacije, 6) visoka vinska cena, 7) slabo kletarstvo in zelo različna kakovost. O prvi točki: Italija je za Francijo prva vinska država na svetu, za njo sledi Španija. Francija pridela okoli 50, Italija okoli 35 in Španija okoli 20 milijonov hi. vina letno. Od teh držav Francija največ vina konzumira. Ona izvoza le okoli IV2 mil. hi, a uvozi pa okoli 8 milijonov lil. vina. Ta uvoz je večinoma dz Alžirije, francoske kolonije v severni Afriki in nekaj tudi iz Italije in Španije. Za časa opustošenja francoskih vinogradov po trtni uši je bila za laško vinsko (trgovino zlata doba, ker je letno nakupila Francija nad 2 mil. hi. vina v Italiji. Tudi pozneje je Italija največ svojega vina izvažala v Francijo in šele v novejši dobi jo je izpodrinila konkurenca grških vdn. Tudi je po vojni obubožala centralna Evropa in razširilo se je protialkoholno gibanje tako, da so celo nekatere države, kakor severoamerikanske Zjedinjene Države in Rusija prepovedale uživanje alkoholnih pijač. To.so glavna dejstva; poleg tega pa še slabe in nestalne valutne razmere, visoki železniški tarifi in carine, obmejne sitnosti itd., ki ovirajo promet in kupčijo vina in povzročajo s tem krizo v svetovni vinski kupčiji. Toda ta kriza vpliva na našo vinsko kupčijo, ker sili staro Italijo k farciranemu izvozu v našo deželo. Zato se ne smemo čuditi, če so že za petami prvih laških vojakov sledili vagoni in ladje laških vin. Proti tej konkurenci ni pomoči razen te, da znižamo ceno naših vin na mogočni minimum, da delamo propagando našemu pridelku, da organiziramo vinsko trgovino in da skrbimo za dobro kakovost. O drugi točki. Da je za zdaj nemogoč izvoz v države bivše avstrijske monarhije, je razvidno iz že omenjenih razlogov; le reči moram, da bi lahko postali naši odjemalci Čehi, Poljaki, Nemško-Avstrijci in Jugoslavija le tedaj, ako bi imeli slabe letine v deželi. Zdaj v te dežele največ vina prodajo Ogri, Grki in Španci. O tretji točkii. Radi brezposelnosti v deželi se je zelo zmanjšal konzum vina. Tu ne pomaga drugo, kakor dati dela brezposelnemu delavstvu. Torej: započeti gradnjo predilske železnice in električnih naprav v soški dolini itd. O č e rt ir t i točki. Prisiliti državo, da upošteva stari avstrijski vinski zakon, da nastavi dovoljno število sposobnih kletarskih nadzornikov in da poskrbi, da se čimprej obnovi kemično poskuševali-šče v Gorici. Kadar se pa bode uveljavil laški vinski zakon, bi se morale spremeniti in dopolniti nekatere točke, ki bi bile v prid našim vinogradnikom. Fabri-cira in petijotizira se največ vina v mestih z visoko vinsko užiitnino, ker krčmarjem nese tako. V Trstu znaša ta užitnina 80 cent. na liter dn bi se morala znižati vsaj na 40 cent., kar bi povprečno odgovarjalo užiitnini dirugih zaprtih laških mest. V Trstu se je pred vojno popilo nad 360,000 hi. vina in zdaj pa še ne 200.000 lil. Sicer se popije mnogo več, ali to je težaška voda. O peti točki. Potrebna je zadružna iongani- ‘ zauija vinogradnikov, da bode imela boljše kleti, da bode pridelovala vina enotnega tipa, da bode skrbela za prevoznino, da bode dajala predujme, da bode iskala ugodna tržišča, da bode z napravo lastnih vinarn skrbela za propagando zadružnemu vinu, da bode izključila prekupovalce in določila u-godno ceno. Brez te organizacije ne bo šlo, ker ikmet ne bode mogel čakati kupca in sicer radi pomanjkanja denarja in radi slabili kleti in posode. O šesti točki. Da bi se mogla cena vinu zmanjšali je potrebno, da se — kakor že rečeno — organizira vinsko trgovino, in s tem onemogoči špekulacijo prekupcev ki da se modernizira vinogradništvo in kletarstvo in s tem zmanjša produkcijske stroške. Glede opuščanja vinogradov in uporabe teh zemljišč za druge pridelke, sem mnenja, da se to ne da tako lahko izvršiti, ker so po večini taka zemljišča sposobna le za,trte. Ponekod bi se dali vendar vinogradi zasaditi z breskvami, ali tudi drugim sad- jem in polagoma bi potem postalo sadje glavni pridelek in trte bi se opustile. Sannoobsebi je umevno, in bii za opustitev prišli v prvi vrsti oni vinogradi v poštev, ki se radi slabe lege ne rentirajo ali pa dajejo preveč slabo grozdje. O sedmi točki. Na zboljšanje našega kletarstva brez poprave in naprave boljših kleti in posode niti misliti ne smemo. Zelo (težavna naloga bi bila to za kmeta in dala bi se rešiti le na ta način, da se ustanovijo čimprej moderne zadružne (kleti, katere se pa ne bi smele pečati s špekulacijo in kupovati vina od nečlanov, ampak bi morale v prvi virsti skrbeti za- to, da ž odličnim pridelkom dvignejo ugled našemu vinu. To se bi dalo le doseči na ta način, da bi bil obvezam oddati vsak član vsako leto ves svoj vinski pridelek v zadružno klet in ne le tedaj, ako je boljši vino že prodal ali ako svojega pridelka ne more sam spečati. Taki elani poznajo svojo zadrugo le v sili, ako jo pa slučajno v tistem letu ne rabijo, ji pa obrnejo hrbet. Take zadruge se potem spuščajo v spekulacijo in zgubijo svoj zadružni značaj, ne vršijo naloge, katera jim je pravzaprav dana in postanejo navadna akcijonarsika društva, ne pa zadruge. Torej: vodstvo takih kleti mora razumeti svojo nalogo in člani jo morajo v skupni požrtvovalnosti podpirati! Ta sredstva bi bila v glavnem ona, katera bi lahko pomagala našim vinogradnikom iz zagate, v kateri se nahajajo. Nikdar ne smemo biti slepo - za-, krknjeni, ampak sprijazniti se moramo z dejanskim položajem, v katerem se nahajamo in imeti moramo vedno pred očmi, da bode konkurenčni boj vedno trajal v trgovini in da se proti njemu horimo le z realnimi in ne z idealnimi in prisiljenimi sredstvi! Just Ušaj. Izvoz zgodnjih pridelkov. Pred vojno so kmetovalci ‘goriške okcilioe izvažali v severne kraje svoje zgodnje pridelke, kakor krompir, fižol, grah, šparglje, zelenjavo, češnje ln to je bil važen vir (dohodkov za gor iško deželo. Vojna je izvoz prekinila, ta panoga našega gospodarstva je bila uničena. Šele lansko teto se je zopet započela akcija za izvoz zgodnjih pridelkov. Vendar se podjetje ni popolnoma posrečilo. Mnogo je bilo temu krivo to, da so se naši ljudje začeli za stvar prepozno zanimati in ni poljedelsko in železniško ministrstvo izdalo ob pravem času potrebnih izvoznih ugodnosti. Seveda je tudi suša, ki je pobrala velik del pridelkov, hudo udarila garišlko okolico. Na prizadevanje Zadružne zveze v Gorici se je začela letos izvozna akcija o pravem času. Zveza jž predložita deželnemu odboru v Gorici natančen načrt in ga prosila za posredovanje. Na vabilo deželnega odbora je bil nato takoj sklican sestanek vseh interesiranih gospodarskih organizacij. Sestanku so prisostvovali zastopnik Zadružne zveze gospod Fegic, zastopniki italijanskih goriških zadrug, odposlanec Trgovske in obrtne zbornice, gorišlki tržni Ikomisar, zastopnik dež. kmetijskega urada, dež. podtajnik g. Vidrig in od deželnega odbora sta bita pričujoča predsednik dr. Pettarin in dr. Besednjak. Po dolgi in izčrpni razpravi se je sklenilo, da prevzame deželni odbor posredovanje iu stopi v stike s češko - slovaškim konzulatom v 'brstu. Kajti če-ško-slovašlka republika prihaja vsled valutnih razmer v prvi vrsti Ikot tržišče za naše zgodnje pridelke v poštev. Avstrija je zgubila mnogo na svojem prejšnjem pomenu. Edino z južno Nemčijo bi bilo še mogoče stopiti v boljše trgovske stike. Vsekakor pa stoji češko-slovašlka republika glede uvoza mašili pridelkov na prvem mestu. V imenu deželnega odbora je odšel dr. Besednjak v Trst in je našel pri češko-slovašketn generalnem konzulatu za (naš izvoz mnogo raizumevanja. Zastopnik češiko-slovaške republike ga je zagotovit, da bo konzulat preskrbel gorišikim kmetovalcem potrebne vagone za prevoz in posredoval tudi pri avstrijski vladi, če bi ta delala prometne ovire. Dr. Besednjak se je radi izvoza naših zgodnjih pridelkov oglasil tudi pri nemškem in avstrijskem generalnem konzulatu v Trstu. O maidaljnem poteku stvari bomo poročali. Vojna odškodnina. Zakon o vojni odškodnini, ki ga je sprejel italijanski parlament, ter potrdila vlada in kralj leta 1919. je (tako idealno lep, da bi bil za vojne odško-dovance neodpusiten greh, ako bi zahtevali njegovo preureditev, kajti isti obljublja in obeta popolno povračilo vsaktere vojne škode po današnjih cenah. Toda vladni organi strižejo in skubijo ta zakon z raznimi dodatnimi odredbami in odloki, da od vse dobrote že danes ni ničesar več ostalo. Vsled tega je razumljivo in povsem opravičeno, da so pričeli vojni odškodovanci, t. j. vsa dežela v zadnjem času živahno agitacijo proti, brezvestnemu postopanju merodajnih činiteljev. Zato so vojni odškodovanci prisiljeni, da se vedno tesneje organizirajo in zato smo morali sprejeti zadevo tudii v našo »Gospodarsko enketo«. Ker vsled idealnega besedila odškodninskega zakona, ki predvideva v petih letih popolno povračilo vojne odškodnine, ni mogoče staviti novih predlogov, se moramo omejiti le na zahtevo, da naj se zakon popolnoma in natančno izvaja. Vlada naj bo prepričana, da ko tej zahtevi, ki je pravzaprav sama obsebi umevna, ugodi ne bo slišala iz- naše dežele radi vojne odškodnine nikakih pritožb in »Gospodarska enketa« o tem vprašanju bi bila rešena. Menimo, da bolj skromni ne moremo biiti, kakor da zahtevamo, naj se vrši zakon. Ker je pa vprašanje vojne odškodnine v naši deželi prav gotovo največje gospodarske važnosti, smatramo za potrebno, da na tem mestu poročamo, kako se ita zadeva v naši deželi v zadnjem času dejansko razvija in izvaja. Očrtati hočemo zato kratko najnov. pojave v vojno-odškodninskem vprašanju. Zveza zadrug vojnah oškodovancev. Dne 19. marca 1.1. ob 2. uri popoldne se je zbralo v prostorih »Zveze obrtnikov« v Gorici okrog 60 zasitopnikov »Zadrug vojnih oškodovancev«. Po kratki razpravi se je soglasno sklenilo, da se ustanovi »Zveza« vseh »Zadrug voj. ošk.« v deželi — slovenskih in furlanskih. — »Zveza« ima namen pokazati vladi enotnost in enodušnost dežele v tem vprašanju in izsiliti od nje, da bo spoštovala lin izpolnjevala zakon. Deset tisoč vojnih oškodovancev je dobilo s item krepko organizacijo. V odboru, ki je bil soglasno izvoljen in v katerem sedi polovica Slovencev in polovica Furlanov, so sledeči naši ljudje: Dr. Besednjak, Gorkič Franc, dr. Medvešček, Rijavec Ivan, Harej Josip, Marinič Miha in Vižintin Rudolf. Shod slovenskih in furlanskih vojnih oškodovancev. Par dni pred osnovanjem »Zveze«, dne 16. marca, se je vršil v istih prositorih zaupen sestanek zastopnikov slovenskih in furlanskih voj. oškodovancev naših občin, vseh političnih strank v deželi — kar je zlasti pomembno, — trgovsko-obrtne zbornice v Goniči lin gospodarskih organizacij dežele. Na shodu se je sklenilo prirediti dne 2. aprila v Gorici, protestno manifestacijo vojnih oškodovancev cele dežele, katere se oficijelno udeleže vse politične stranke, ter se je vložil protest proti odloku z dne 2, febr. t. 1. Odlok z dne 2. februarja 1922. S item ukrepom je vlada v glavnem odredila sledeče: 1. Vsi dosedaj sklenjeni dogovori (konkordati) — tudi potrjeni (homologirani)r— so podvrženi ponovni reviziji po posebnih, v ta namen ustanovljenih komisijah; 2. predsedniki komisije za ugotov-ljenje vojne škode imajo pravico izključiti iz komisije one člane, ki jih je predlagal v zmislu odškodninskega zakona deželni odbor kot zastopnike dežele poškodovancev) in pokliicaiti na njih mesto one osebe (najrajše izmed stanu državnih uradnikov), ki se njim zljubi. 3. Število članov komasiije, predlaganin ou uezeinega odbora, se skrči od dveh na enega. — Ta vladni odlok pomenja naravnost ukinjenje nekaterih temeljnih določil odškodninskega takona, ki ta. je sklenil parlament in potrdil kiralj; vse to pa oči-vidno v škodo oškodovancev. Kdorkoli pozna približno postopanje državnih oblasti v odškodninskem vprašanju, bo takoj u-videl, kako dalekosežnega slabega pomena je ta odlok za izplačevanje vojne odškodnine. Tu naj bo le pnibito, da je na podlagi teh predpisov omogočeno vladij da zavleče likvidacijo in izplačilo odškodnine do sodnega dne posebno v itakih slučajih, kjer oškodovanec ne spada ravno med priveligirane osebnosti pri vladnih oblastih. Umljivo je da je ta odlok povzročil v vseh prizadetih krajih vihair ogorčenja in da morajo tudi naše organizacije vojnih oškodovancev iz cele dežele dvigniti svoj glas v oster protest proti brezvestni vladni politiki glede povračevanja vojne škode. Predplisi glede obresti za predujme. Kakor je vsem znano je vlada ustanovila v Benetkah »Zvezni kreditni zavod za vzpostavljenje beneških pokrajin«, ki razpolaga izključno z denarjem, ki ga vlada daje oškodovancem kot predujme na račun predvidevane odškodnine. Pridržimo si možnost poročati o »blagonosnem« delovanju tega zavoda v naši deželi v eni prihodnjih številk. Danes naj bo le omenjeno, da so priznane zavodu in njegovim podružnicam na račun odškodnine za delo, ki ga imajo z reševanjem prošenj vojnih oškodovancev za predujme 3% ne obresti od izplačenega zneska za nedoločeno dobo. Od teh obresti je dobila država 1%. 2e v zadnji številki smo pojasnili, da je vlada na pritisk agitacijskega odbora v Gorici, spremenila svoj (tozadevni ukrep. Danes smo v stanu navesti, kako se plačujejo obresti sedaj: 1. Ako je dobil vojni oškodovanec skupnega piredujma do zneska 10.000 lir, in ako ne znaša njegova skupna, previdevana odškodnina več kot 20.000 lir, je predujm prost vsakterih o-b rešiti. 2. Ako presega skupni predujm 10.000 lir in znaša največ 50.000 lir, ne glede na znesek predvidevane vojne odškodnine, plača oškodovanec za dobljeni predujm 2%ne obresti le za dobo enega leta. 3. Ako presega predujm 50.00 lir, plača oškodo- Iz tega sledi, da bo tudi v tem pogledu treba z vanec prvo leto od celokupnega predujma 2%ne obresti pozneje pa mora plačevati 1 odstotne obresti skozi vso dobo, dokler mu vlada ne izplača pri-tikajoče odškodnine. Kmetijski Gnojenje sjcaiijem. Znano je, da je kalij tudi ena iz med onih snovi, katere rastline neobhodno potrebujejo, ako hočejo bitii zdrave in v normalnem razvoju. Niso vse rastline enako potrebne ene in iste hranilne snovi in ita-ko je (tudi kalij za nekatere rastline večje koristi, za druge manjše, za vse pa je neobhodno potreben, le v različnih množinah. Posebno dobro prijajo kalijeva umetna gnoj|3^ ijsajqo ' m . Soja q!U[jUBjq !)8ajqo •** 1>|S0J^8 JUAlldn co — JBJU3AUJ juejj s un^Bj g<»px - " ippp iu?njpB7 o 0Z9AZ Z un^sj i?o>|9x a> • * ? Bllfosoj 00 aSojA aujiutiJH f- - Znesek izdatka (£> 39l[U){ 3UAB(8 ubjis lO Predmet Ime prejemalca CO Dan cs onA3»§ aj<»px - O M* 0) « *0 to N ID >U5 0) « “ g 03 V-i 03 C C X o ^5 03 > ■4-* c/} »O >i/) U Z3 TJ s—> ru U ro i> KJ >N h1 •N 'c -+—' lO CL> UO O n. rd N cV CZ TO ni o Cl U c 2 Lil! ru CD 'N OJ 03 c JE >o c. KJ •a cs (N O) •a : B)3j ODUO>f Bf|3A doJSZJ CL (N cs s.-c >2 -o co ro CL CX 01 X E a (■v 0) c C - JO c > Q) C *D S IM je ‘ro m ro o k. <3 a c « a Oj |A9ds -Ud JUABJdfl (N 1 IUBJJ S unjBJ ijo>[3x ;gapp fujiupBZ O 1 s OZ3AZ Z uujbj |J0>j3X o* BJlfOSOJ 00 -•> aSojA auiiUBJj-j h- J* Znesek prejemka o 1 co CM •fU5( -abi3 ucjjs in — Predmet -r pristop Ime vplačevalca co Brezigar Franc Dan n td oifAajs ajojjai - - Zadružni Koleki in pristojbine. Te dni izide v založbi knjigarne K. T. D. v Gorici knjižica, ki bo vsebovala vse najnovejše določbe o kolekovanju. Pristojbinske olajšave zadrug. Italijanska zveza kmečkih posojilnic v Rimu (Fedeirazione Italiana delle Casse Rurali in Roma) je prejela na svojo tozadevno vlogo od Osrednjega urada za nove pokrajine odgovor, da posojilnice uživajo vse olajšave glede pristojbin in kolekov kot pod prejšnjo vlado. Torej odpade kolekovanje hranilnih in zadružnih knjižic. glasnik. Članom, podružnicam, zadrugam. Semena: Seme krmilne pese, rdeče Mamut in rumene Ecken-dorf pri večjih naročilih a 4. L po kg, na drobno 5 L. Lucerna, prvovrstna čista predenice pri večjih naročilih a 7. L po kg. Žveplo ventilirano in dvakrat rafinirano in modra galica po najnižjih cenah, posebno pri vagonskih naročilih. Sezamove t ir o p i n e in druga krmila na debelo in drobno. Kmetijska zadruga v Trstu. Gospodarske novice. Regulacija naših občin. Priznano dejstvo je, da naše občine pred vojno tehnično in higijenično niso bile najboljše urejene. Marsikatera občinska uprava je n. pr. na tihem želela, da bi vrag pobral eno ali drugo stavbo, ker bi se tein potom na lahek, miren in cen način razširila ta in ta pot, bi se olepšal ta in ta trg, bi se zasula ta in ta luža, itd. itd. Prišla je vojna in mnogo, žalibog, premnogo 'takih tihih želj je bilo uslišanih. Vojni dogodki so porušili mnogo naših vasi, a še več so jih poškodovali. Pametnejši in prevdarnejši vaški veljaki, posebno mlajši, so jo takoj pretuhtali: aha, ta hiša se ne bo zidala več na starem mestu, ona pot se mora sedaj razširiti, oni ovinek podaljšati itd. A glej! Že se je vzbujal uporni duh starokopitnosti, nevoščljivosti in škodoželjnosti, ter so posamezna županstva bila brez moči proti raznim oviram, ki so neizprosno prekrižale njihove lepe načnte glede uravnaive občin. Od sedaj se pa to ne bo več vršilo. S kr. odlokom z dne 27. novembra 1921 št. 1907, ki pa je bil objavljen šele meseca januarja 1922, so bili izdani v tem oziru natančni predpisi, ki določajo, da morajo vse popolnoma porušene ali deloma poškodovane občine sestaviti pravilne urav-navne načrte, na podlagi katerih se potem še-le sme v občini vzpostavljati in zidati. Ker bo delom, sprejetim v te načrte v zmislu zakona priznan značaj javne koristnosti, bodo občine imele pravico v slučaju potrebe razlastiti take kose sveta, ki so po načrtu potrebni za uravnavo občine ali tudi za širjenje tigov in cest. Na ta način bo našim občinskim upravam znaitno olajšano delo, ker bodo lahko z zakonom v roki premagale vse ozkosrčneže in vse trmoglavce, ki danes ovirajo, kljub lepi priliki, pravil- no ureditev naših krajev v zdravstvenem in stavbenem oziru. Ker ni prostora, da bi obširno pisali o določilih tega zakona, smatramo za najpotrebnejše, da opozorimo naša županstva na § 9. označenega kr. odloka, ki slove: »Dokler ni uravnavni načrt izdelan oziroma i|i postal na pravilen način izvršljiv, ima občinska uprava pravico prepovedati, toda najdalje za dobo dveh let po objavi pričujočega odloka, vsakomur vsaktero delo, gradnjo ali napravo, ki bi na katerikoli način onemogočala udejstvitev nameravanega uravnavnega načrta, rie da bi vsled tega prifcikala komu kaka odškodnina. Taka prepoved, ki jo izda župan z odlokom, ki se mora vpisati v javne knjige, velja najdalje za dobo dveh let«. S tem je dana županstvom absolutna moč v roke, da lahko izvedejo nameravane uravnave naših občin. Opozarjamo na ta zakon zlasti itudri naše razumnike po deželi,* ki morejo z nekoliko dobre volje na lahek način pripomoči, da se uravnajo naše vasi na način, ki bo trajne in stalne vrednosti. Bodi še omenjeno, da je dala vlada za izvršitev uravnavnih načrtov na razpolago gotov večji znesek. Od te svote se bodio v potrebnih slučajih nakazovale občinam podpore za kritje takih stroškov, ki nastanejo vsled razlastitve. Na delo torej, da se ne bodo naši potomci jezili nad namli, češ, da.nismo znali izirabiti ugodne prilike, ki nam jo je v tem pogledu nudila vojna kljub vsej grozoti. Gč. Za samoupravo. Važen sklep naših županov. Župani slovenskega dela dežele, zbrani na občnem zboru »Zveze slovenskih županstev v Go- nici« dne 23. marca 1922., dvigamo v imenu slovenskih občin odločen in svečan protest proti nepostav-nemu poseganju državnih oblastev v nedotakljive pravice in svoboščine naših neodvisnih občin. Občina je najmanjša, toda najbolj važna celica socialnega organizma, skozi katero se pretakajo najboljše sile in sposobnosti našega ljudstva. Svobodo go-riških občin bo znalo naše ljudstvo z vso svojo organizirano silo braniti in pojde z neizprosno disciplino v boj proti vsem njenim sovražnikom. Pozivamo naše zastopnike v parlamentu in deželi, da zasitavijo vse svoje sile za ohranitev deželne in občinske avtonomije, ki nam je bila od najvišjih zastopnikov države slovesno obljubljena. Svobodna občina je temelj vse gospodarske, upravne in politične prostosti našega ljudstva in se mora zato z vso energijo in do zadnjega braniti. Če se uniči avtonomija občin, je uničen in pokopan ves razvoj in napredek našega ljudskega življenja. Izjavljamo, da bomo z vsemi silami in če treba tudi s težkimi žrtvami podpirali vse naše zastopnike v boju za svobodno in neodvisno občino v naši deželi. Kotiček za Poročilo o čebelarskem dnevu. Kakor je bilo naznanjeno v »Goriški Straži« se je vršili čebelarski dan namesto 19. marca v s,oboto dne 25. marca v prostorih deželne kmetijske šole v Gorici. Kljub silabemu vremenu se je sestanka udeležilo ilepo štovilo čebelarjev iz Goriške in tudi postojnski okraj je poslal svojega zastopnika. Zborovanje je otvoril g. predsednilk Josip Ra-kovšček, iki je po iskrenem pozdravu iztaknil, da praznujemo iletos 25-letnicio obstoja «Čebe>larskega društva« in da obhajamo tudi 254etnico, odkar se je začelo izdajati prvo 'slovensko čebelarsko glasilo, to je »Slovenski čebelar«. V svojem nadaljevanju je omenil, da so Slovenci že od pamtiveka*radi čebellairili v znanih panjih kranjičih in da se je med Slovenci po rod čl m-ož, katerega je cesarica Marija Terezija pokllicala na Dunaj, da je kot prva strolkovna moč učil čebelarstva na dunajski čebelarski šoli. Ta mož je bil Gorenjec Anton Janša, ki je spisal zatedanji čas znamenito 'knjigo io čebelarstvu, ki ima še danes svoj pomen. Za povzdigo čebelarstva med Slovenci so si pridobili posebne zasluge baron Rotschiitz, Ambrožič, Pirec, Lampe, Rejina in Anton Žnideršič. Na iniciativo g. Auguista Pirca itn po prizadevanju g. Petra Pavlina se je 8.-11. 1987 ustanovilo »Čebelarsko društvo« za vse dežele, kjer bivajo Slovenci. V Odpis zemljiškega in hišnotrazrednega davita. Poslanec Šček je po pobudi Kmetsko-i) informativen članelk o gospodarskih razmerah na GoriSkem. Članek ima slike, ki predtočujejo Bovško ikiotlino, pogled s podgorskega hriba na goriško ravan, Škocijan na Krasu, moderne čebuljnake in ribiče v oglejskih lagunah. List izhaja v Palermu na Siciliji. Italijanska trgovska bilanca izkazuje za diobo julij-navember 1921 za 1,594.306.796 L več uvoza kakor izvoza. V ravno tele petih mesecih 1. 1920. pa znaša razlika med uvozom in iz:vozom 5,595.917.434; uvoz je torej znatno padel, Ikar je za trgovinska bilanca diobro. Veliko trgovsko pristanišče v Jugoslaviji, f— Genovski »Coririere Mercantile« poroča, da je nctki angleško-amerikanslki konzorcij opioniuidiil jugoslovanski vladi 200 milijonov dinarjev v svirho zgradbe delne železniške drte, ki bi vezala Beograd z e-nim pristaniščem Jadranskega morja pa Trst? Svoj čas