Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijudstvo. Spisal Davorin Trstenjak. VI. Hakošne so bile nckdaj stibre? Po starih urbarskih pismih od leta 1284 je v lašfci (Tttffer) županiji kmet, kteri je imel celo pušo (hube), na leto moral odrajtati štibre iusicer: 4 njaseljne pšenice, 4 maseljne ovsa, eno svinjo ali pa 1d denarjev, euo ovco, ali pa 16 deuarjev. Ovce so toraj bile več čislane, kos svinje. V cirkniški dolini' na Goriškem v Šentilski fari pa je kinet daval štibre: eden vagan (metzen) pšenice, 1 jajc. Gorea je merila toliko, kolikor sedaj merica. Vse te dafe je dobivala zemljišna (gruntna) gosposka. Župan je iruel pravice: 1 pint (firkelj) pšenice, 1 pint ovsa, 1 denar, 2 bleba kruba, 2 kokoši. V jareninski fari je bilo 100 podložnikov, kteri niso druge štibie plačevali, kakor vsak je moral o Martinovem dati 1 prolnika ali rejeno dobro knnljeno prase. Zlatoličanje (ves v šeutjanški fari na Dravskem polji) so imeli na štibri odrajtati : vsak kmet 8 niaseljnov pšenice, '/2 lueceljna ovsa, 1 prase ali pa 12 deuarjev, 1 ovco, ali pa 5 denarjev. Iz tega se vidi, da so pred 600 leti Slovenci bolje ovce redili, ko sedaj. jijij