IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13P - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN leto xn kranj, ponedeljek, 26. decembra 1960 št. 149 4 i A IZHAJA OD OKTOBRA 194T KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA' CP »GORENJSKI TISK* 7 KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK cas ilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko odsoten Na skupni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora v Kranju, ki je bila pred dnevi, se je predsednik, tovariš Franc Pubar, lepo zahvalil vsem odbornikom za njihovo udejstvovanje v tem letu ter jim čestital k novoletnim praznikom. Toda pred tem je predsednik prebral tudi podatke o udeležbi vsakega posameznega odbornika na sejah v 1960. letu. Pri tem je morda bilo nekomu malo nerodno. Dva odbornika sta v vsem letu prisostvovala samo dvem sciam izmed 12 skupnih sej, kolikor jih je bilo. Iz Zbora proizvajalcev sta samo dva, ki sta se udeležila vseh sej. Eden se je udeležil dveh sej, desetkrat pa je bil upravičeno odsoten. Trije odborniki so prišli samo na štiri seje, deset odbornikov se ;e udeležilo petih oziroma šestih sej, itd. Tako razmerje je tudi v Občinskem zboru. Vendar ni to nobena izjema za Kranj. Še večkrat kot v Kranju se je zgodilo drugje, da so morali odložiti sejo enega ali drugega zbori, ker ni bilo zadostne udeležbe. Vzroki za tako stanje so zelo različni. Odborniki v Kranju niso prigovarjali prikazani evidenci. V pogovoru s posamezniki pa se izoblikujeta dva pojava. Prva stvar je preobremenjenost posameznikov. Eden izmed odbornikov je kar hitro naštel 6 odgovornih funkcij, kjer ima on vodilno besedo. Ob tem pa je še dodal tole: Enkrat je bil odsoten, ker je šel na sejo odbora stanovanjske skupnosti. V izbiri, ali naj gre na sejo ObLO ali na stanovanjsko skupnost se je odločil za slednje. Na seji ObLO, tako je predvideval, bodo vseeno izglasovali in uredili vse brez njega. V odboru stanovanjske skupnosti pa je bil on edini, ki naj bi tolmačil stvari. Vsi so njega pričakovali in je bila njegova udeležba obvezna. Neposredna družbena korist je torej bolj zahtevala njegovo prisotnost v stanovanjski skupnosti. Takih in podobnih pojasnil o težavah posameznih odbornikov je precej. Številne funkcije jih vežejo v še aktivnejše delo v raznih organih v podjetjih, na terenu in jim odvzemajo čas, Na zadnn okrajni konferenci 7.K je bilo tudi to vprašanje na dnevnem redu. Ugotavljali so, da so posamezniki preveč obremenjeni s številnimi funkcijami in da je treba več širine, več zaupanja v mlade državljane, na katere je treba prenašati razne dolžnosti. In prav to je glavni vzrok za tolike odsotnosti. Drga stvar ie zatem tudi zavest posameznih odbornikov. Če je privolil v izvolitev in prevzel dolžnosti odbornika, potem je njegova moralna dolžnost, da to delo tudi opravlja. Toda teh primerov je malo in se končno ne zrcalijo zgolj v udeležbi na sejah, marveč v celotnem delu in stikih z volivci ozirn-rr i državljani njegovega volilnega območja. Vse te drobne probleme posameznikov, ki se skrivajo za »upravičeno odsoten* bi bilo treba pažljivije spremljati in jih odstranjevati. V. Makuc IO 00 SZDL razpravljal o nalogah v zvcii s perspektivnim planom V ospredju: družbeni standard V petek, 23. decembra dopoldne, je bila v Kranja seja Izvršno« ga odbora Okrajnega odbora SZDL. Na seji' so razpravljali o pet* spektivnera načrtu gospodarskega razvoja v prihodnjih petih letih in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih.' Prcuiralci Radovljice, Oioč, Lipnice, Krope in drugih okoliških krajev so prejšnji petek, 16. decembra opazovali kroženje letala nad Dobravo. Rezultat tega kroženja je gornji posnetek »iz ptičje perspektive«, ki prikazuje Dobravo pri Kropi. Posnetek rabi Odbor za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« za izdelavo posebnega prospekta. Dobrava je namreč bila osrednje žarišče politične dejavnosti in priprav za revolucijo. Tamkajšnji učitelj, pozneje narodni heroj Stane Žagar, je s svojim neumornim delovanjem v popolni ilegalnosti znal razširiti mrežo komunistov in njihovih pripadnikov po vsej Gorenjski. Tako se je širila želja po svobodi in po lepšem življenju ter mržnja do političnega in ekonomskega zatiranja. Taka idejna pripravljenost je skozi leta in leta pripravljala delavce in kmete na odločilni spopad s tirani. Skupno z drugimi kraji Jugoslavije, se je pod vodstvom KPJ pripravljala tudi Gorenjska. Zato organizatorji prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« poleg drugih pomembnih dogodkov na Jelovici itd., vključujejo predvsem Dobravo, kjer je bilo politično žarišče vseh ostalih dogodkov. Z oziram na sedanjo gospodar-sI#o razvitost okraja, bo v prihodnjem petletnem obdobju treba vložiti sorazmerno več sredstev, predvsem v družbeni standard. S tem v zvezi bo še vedno v ospredju stanovanjska gradnja,, v industrijskih središčih pa bo treba zgraditi tudi več novih šol, kajti pojnekod teče šolski pouk kar v štirih izmenah. Na področju delavskega in družbenega upravljanja bo treba pospešiti proces nadaljnje decentralizacije. Urediti bo treba krajevne odbore in stanovanjske skup-isti, obratne delavske svete in :cko ekonomskih enot prenašati oločene pristojnosti neposredno aa proizvajalce. O vseh nalogah in problemih v zvezi z izvajanjem perspektivnega plana bo razpravljal plenum Okrajnega odbora SZDL. Plenum bo med 10. in 14. januarjem. Na seji so člani Izvršnega odbora sprejeli tudi okvirni proračun za leto 1961. Nato so razpravljali nekoliko obširneje o predlogu Turistične zveze za Gorenjsko o organizaciji turistične propagande v prihodnjem letu. Vsi člani so bili mnenja, da pri- Z letne občinske konference jeseniške mladine Postavljeni so tedni temelji za delo Tudi jeseniška mladina pokazala solidarnost z bojem alžirskega naroda JESENICE, 25. decembra - Danes je bila v dvorani TVD »Partizan« letna konferenca jeseniške mladine. Kot gostje so konferenci prisostvovali predstavniki CK LMS, predsednik OK LMS, Zdravko Krvina, predsednik ObLO Jesenice, Franc Treven in drugi. ' Predsednik Občinskega komiteja LMS Jesenice, tovariš Srečko Krč, je uvodoma navedel nekatera vprašanja, ki bistveno vplivajo na izoblikovanje lika socialističnega mladinca. Govoril je o hitrem tempu našega razvoja, ki omogoča naši mladini vsestransko izobraževanje. Zato je mladina tudi postala nosilec gospodarskoga, političnega in družbenega življenja. V nadaljevanju svojega govora, je govoril tudi o tem, da občinski komite LMS na Jesenicah le težko sledi, kljub svojim naporom, zanimanju in usmerjanju mladine pri njenem delu. Zal pa se med mladino nahajajo tudi taki, ki ne znajo ceniti naporov in pridobitev naše skupnosti. Ko je tako g«voril o politično ideološkem delu je dejal, da nam je jasno, kaj moramo danes nuditi mladincu iz marksistične literature. Da bi to v celoti Za razstavo veliko zanhnanfe Kranj - Danes, v ponedeljek, 26. decembra, bodo v Prešernovi hiši v Kranju zaključili razstavo Foto kluba Kranj, ki jo je odprl v počastitev 50. obletnice obstoja. Razstava je prikazovala 50-letno razvojno pot dela in življenja kranjskih foto. amaterjev in bila hkrati posvečena tudi izumitelju fotografije na steklo, kranjčanu Janezu Puharju. Za razstavo je bilo veliko zanimanje, saj si jo je ogledalo okoli 2500 kranjčanov in okoličanov, pa tudi iz drugih krajev Gorenjske in naše države. -an Ob pripravah za izdelavo perspektivnega plana Menim korakom napre Kakor je znano, je Zvezni Izvršni svet že sprejel predlog perspektivnega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjih petih letih. Tudi republike so z delom na Izdelavi že pri kraju, zato so sedaj na vrsti okraji in komune. O jeseniški občini smo že pisali, da je poudarila v perspektivne,m planu obrt. Danes pa si oglejmo nekatere bistvene značilnosti gospodarskega razvoja radovljiške občine. Kakor vse občine, tako se je1 tudi radovljiška temeljito pripravila za izdelavo perspektivnega plana za obdobje 1961-65. Prvo, kar je odsek za plan občinskega ljudskega odbora ukrenil, je bila vskladitev dela. Kompletno industrijo bo namreč obdelal okrajni zavod za planiranje, medlem ko bo vse ostale panoge obravnavala občina. Pri pregledovan |U planskih predlogov so so najve* (asa zadržali na investicijah. Investicije so namreč tisi a planska postavka, katera jc najtesneje vezana na finančna sredstva, V celoti bo zna"al letni porast gosoodnrstva v radovi ii"ki oVinl okoli 10 odstotkov. K temu bo seveda priponvtfa industrija. Gostinstvo so bo n-imroč ob normalnih pogojih lo počasi dvigalo, hitrejši skok bi doseglo le v primeru, če bi s" cono dvignile. Vendar bi bilo to povečanje Ifl navidezno, no pa dejansko in bi bilo prav zato brez pomena. Pri gostinstvu moramo navesti to, da je v veliki meri odvisno od vremena in raznih prireditev ter posvetov, kar je j^^jD^o^n^ znano za vse turistične kraje. Prav v alednjem je bilo letošnje loto ugodno, ker so bili vodno razni seminarji. Podobno kot z gostinstvom bo tudi s trgovino. Ta se bo vrednostno sicer povišala, fizični obseg pa bo ostal na liti ravni. Premalo je v Radovljici trgovskih lokalov, zato je tudi povprečni promet na enega zaposlenega v trgovini najvišji v okraju in celo mod prvimi v Sloveniji. V prihodnjih petih letih bodo v Radovljici zgradili moderno poslovno stavbo, v kateri bodo trgovski lokali, brivnice in podobno. Tovrstno zagradbo Radovljica nuino potrebuje, ker so sedaj nc samo trgovski lokali, pač na tudi ostali uslužnostni obrati v neprimernih, higiensko neustreznih prostorih. Negospodarsko investicije se bodo le rahlo povečale. Za naslednje leto je precejšnji del teh žo razporejen. K ureditvi kmetijskega posestva v Poljčah bo občina prispevala okoli 7 milijonov dinarjev. Za zgraditev sodobno urejene mesarije v Lescah pa bi bilo potrebno v prvi fazi zagotoviti okoli 30 milijonov finančnih sredstev. V komunalo se v prihodnjih letih ne predvideva vlagati večjih investicij. Komunikacijska in kanalizacijska mreža po letošnjih rekonstrukcijah vsaj delno zadošča, seveda pa je vprašanje, v koliko ne bo njena zmogljivost konec leta 1C65 že prenizka in zastarela. Jasno pa je, da se bodo manjši zneski še vedno vlagali v komunalo, predvsem v drugih krajih ob "i ne. Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora je bil sprejet predlog desetletnega perspektivnega plana razvoja lesne industrije. Po tem planu naj bi v Radovljici prenehalo delovati lesno industrijsko podjetje »Jelka« Radovljica. S takim ukrepom bi po mnenju odgovornih ljudi storili samo korak nazaj. Zakaj no bi bilo žage, če je surovina zagotovljena in zakaj naj bi so hlodovina stekala na ta, da je konkurenca med podjetji vedno koristna. Tu mislimo na podjetji LIP Bled in »Jelka« Radovljica. Obenem pa je »Jelka« tudi visoko produktivno podjetje-saj s svoiimi ljudmi ustvarja lep narodni dohodek. Povprečje narodnega dohodka na zaposlenega v »Jelki« prednjači v celotni lesni indiKstriji našega okraja. Zato je res vprašanje, koliko bi bila ukinitev »Jelke« koristna in ekonomsko utemeljena. ^vk uspeli, so pristopili k raznim oblikam izobraževanja, občinski komite pa je poklican, da zasleduje in nudi pomoč pri težnji mladino po ideološkem izobraževanju. Mladina naj široko razpravlja o delavskem samoupravljanju, o ekonomskem razvoju, o političnih dogodkih in podobno. Zato bi bilo treba osnovati tako imenovane redakcije, ki bi bile zadolžene za izobraževanje na svojem področju. Notranji ustroj organizacije LMS mora biti steber, ob katerem se bo razvijalo nadalje delo. Ako bomo imeli tdrno in zanesljivo vodsjvo, bo tudi delo mladine zadovoljivo in poli valno. To je ena izmed glavnih nalog, ki jo bo moral občinski komite v prihodnje opraviti. Da pa bo to uspel, morajo biti v občinskem komiteju politično zreli ljudje, ki so preverjeni z duhom marksizma in socializma. V prihodnje bo treba čimveč mladine vključiti v razne komisije, ki naj široko razpravljajo o našem družbenem življenju, občinski komite pa je dolžan, da delo teh komisij podpre in vsklaja. Društveno življenje mladine v jeseniški občini je pohvalno. Danes sodeluje na Jesenicah v raznih društvih preko 2300 mladih ljudi. Obenem pa se pojavljajo pri tem tudi nekateri negativni pojavi. Prav v počastitev 20-letnice socialistične revolucije, bo občinski komite razpisal enoletno tekmovanje z določenim programom med mladinskimi aktivi v občini. Predsednikov predlog, da se jeseniška mladina priključi k akciji za pomoč alžirski mladini, ki jo je prediral šolski komite na Gimnaziji v Skorji Loki, so delegati sprejeli z burnim pleskanjem. V razpravi je prvi govornik med drugim govoril o ideološkem in študijskem izobraževanju. Obenem se je dotaknil tudi nekaterih uspehov in slabih strani, ki so s tem v zvezi. Govoril je tudi o sprejemanju mladih v Zvezo komunistov. Temu je »ledilo še vrsto disku tantov, ki so se dotaknili pro-blema vodstvenega kadra, družbe- n r. r. lm h':: ■! ■ i, i' i: -11 ',i; 11111: i: i i i! i:: ■ i: H h i n 11 * i ;^ ^ u i u i t n i 11 i n 1111, Slaba udiležba KAMNIK — Na zborih volivcev, ki so bili minuli teden v kamniški občini, so razpravljali o izpolnitvi družbenega plana za prvih devet mesecev tekočega leta In o prcdlagu prespektivnega plana razvoja kamniške občine za naslednjih 5 let. Ker so bili zbori volivcev takoj za občnimi zbori osnovnih organizacij SZDL, je bila udeležba v obeh volilnih enotah v Kamniku tako slaba, da so jih morali ponovno sklicati. nega dela in sploh življenja in težav jeseniške mladine. Ivan Pivk rejanje obiskov, kot jih predlogi Zveza, verjetno no bi doseglo Svd* jega namena. Nobenega smisla, namreč nima izvajati turistična propagande tako širokega obsega vse dotlej, dokler ne uredimo v« potrebno, da bodo gostje, ki pri? hajajo k nam, res zadovoljivo po? streženi. Danes sofa ObLO Železniki ŽELEZNIKI, 26. decembra — Za" danes je bila v Železnikih sklica* na seja občinskega ljudskega od« bora. Na seji bodo med drugim govoril o občnih zborih kmetij« skih zadrug in o združitvi vseh zadrug v eno, nadalje bo na dnev-nem redu tudi razprava o predlo« gu odloka o voznih olajšavah dijakov na avtobusih in drugem. T. M. / tudi v Skof ji Loki SKOFJA LOKA - Na predvečer" Dneva JLA je bila v Skofji Loki svečana proslava, ki so se je razen predstavnikov škofjeloškega garnizona udeležili tudi politični in kulturni delavci v občini. Po slavnostnem govoru podpolkovnika škofjeloškega garnizona, tov. Oj-daniča Rada, so člani umetniške skupine »Tine Rožanc« iz Ljubljane izvajali program zborovskih skladb slovenskih in partizanskih pesmi, recitacij in folklornih plesov. V pričakovanju Dedka Mraza V petek, 30. decembra, bo Dom igre in dela »Tugo Vidmar« v Kranju obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom in tedaj mu bodo šolski in predšolski otroci pokazali, kaj so se naučili. Vsaka skupina (imajo 4 skupine predšolskih otrok in 1 šolskih) pripravlja z vzgojiteljicami svoj program za to prireditev. Tako bodo malčki, ki jih vidimo na sliki in ki so dopolnili komaj drugo leto starosti pred dedkom Mrazom zaplesali Ringa-rmga-raja, večji že vneto pripravljajo pesmice in deklamacije, drugi spet dramatizacijo zgodbe »Hankina igra« in pravljično igrico. Razen tega bo skupina otrok zaigrala tudi lutkovno igrico »Kmetic in volk«. V programu bo sodelovalo prav vseh 90 otrok in vsakega od njih bo dedek Mraz obdaroval z vrečko slaščic, vsako skupino pa še s kolektivnim darilom: žogami, punčkami in tehničnimi igračami. m. 2. Foto: France Perdan) J Te ODI PO SUBTU notranja in zunanja politika PONEDELJEK, 26. decembra 1960 nv:!!li!lll!!!;i:i!;i!ll!ll||!l||||l!lllll!l!lllll||!l|l!!l|!il|<:!|!iin .....Illlllllllllllllllllllllllinillini^ j Ljudje in dogodki TROJNI SESTANEK V CONAKRYJU Gvinejski predsednik Sekou Toure je izjavil, ko je pozdravil predsednika republike Mali Modiba Keito in ganskega predsednika Nkrumaha ~b prihodu v Gvinejo, da bodo na sestanku treh šefov, držav v Conakrvju razpravljali o vprašanju svobodne Alžirije in o obsodbe vredni politiki OZN v Kongu. GIZENGA ZELI MIRNO OBNOVITEV Vršilec dolžnosti predsednika zakonite kongoške vlade, Antoine Gizenga, je poslal generalnemu sekretarju OZN, Dagu Hammar-skjoldu in šefu misije OZN v Kongu, Radiošvcru Dajalu, brzojavki, v kateri zahteva, naj misija OZN v Kongu prepreči uporniškemu polkovniku Mobutuju, da bi prevažal svoje čete z belgijskimi letali in ladjami. SPLOŠNA STAVKA V BELGIJI Splošna stavka, ki je izbruhnila v Belgiji v protest proti vladnemu predlogu o novih davkih in uvedbi varčevanja, se je tako razširila, da je posredno ali neposredno skoraj popolnoma ohromila Vsako dejavnost v državi. FRANCOZI ZAPLENILI TOVOR LIBANONSKEGA LETALA Libanonski minister za javna dela, Osman Dana, v čigar pristojnosti je tudi civilno letalstvo, je v zvezi z nedavnim incidentom, ko so francoska lovska letala prisilila libanonsko letalo k pristanku na letališču Orana, izjavil, da je to dejanje »agresija in pomeni kršitev mednarodnih konvencij.-« FRANCOZI USTAVILI TRI ŠVEDSKE LADJE? Združenje Švedskih ladijskih lastnikov je obvestilo zunanje ministrstvo, da pogrešajo tri transportne ladje, ki so plule blizu severne afriške obale. Sodijo, da je te ladje zaustavila francoska vojna mornarica. MACMILLAN OBlSCE PEKING Kakor trdi običajno dobro poučeni »Daily Mali«, namerava predsednik britanske vlade, Harold Macmillan v prvi polovici prihodnjega leta na daljše potovanje na Daljni vzhod. Med drugim bo obiskal tudi Peking. Afriški g Na pobudo maroškega kralja IMohameda V. se bodo 3. januarja prihodnjega leta sešli v Casa-= blanci: predsednik ZAR, Naser; g predsednik republike Mali Modi-H ba, Keito; Ganski preds?dnik jg Nkrumah in Gvinejski predsed-H nik Tourč. Razen njih se bodo konference udeležili predstavniki alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja. Na tem sestanku — nekateri ga imenujejo »afriški vrh« — bodo razpravljali predvsem o najaktualnejših dogodkih v zvezi s Kongom in Alžirijo. Vse očitnejša kolonialistična intervencija v Kongu in drugi znaki, ki kažejo, da neokolonializ?m skuša za vsako ceno povrniti izgubljene pozicije v Afriki, vse to resno opozarja neodvisne afriške dežele, da se z združenimi močmi tem nakanam upro. To jih hkrati obvezuje, da pomagajo vsem tistim narodom v Afriki in Aziji, ki se danes pod tenkimi pogoji bore za priznanje nacionalne neodvisnosti, za pravico življenja v svobodi. Za uvod v afriški »vrh« so se prav v teh dneh zbrali v gvinej-skem mestu Conakrvju predsedniki Gan?, republike Mrli in Gvineje. Razen o problemih, o katerih bo govora tudi v Casa-blanci, bodo predstavniki treh zahodnoafriškfh dežela razpravljali tudi o morebitni združitvi njihovih držav. Predsednik republike Mali, Keita, je ob prihodu v Conacrv dejal, da bodo na sestanku razpravljali o pogojih za »združitev naš-ih treh držav, tako, da bi Afrika prispevala k emancipaciji ljudi. Ce ostanemo osamljeni, lahko podleže-mo imperialistični koaliciji.« Dogodki v zvezi z zadnjimi razpravami v Generalni skupščini, so mnogim azijsko-afrlškim državam odprli oči. Sprevidele so, da se le s skupin akcijo lahko upro imperialislčnim nakanam. Morda jo to era. najpozitiv-nejših posledic pnega dela 15. zasedanja Generalni skupščine. Z najrazličnejšimi metodami — od »božičnih daril« lo široko zasnovanih načrtov o izkoriščanju naravnih bogastev v afriških državah — skušajo posamezne države na zahodu vezati Afriko nase. Pod krinko »nesebične pomoči nerazvitim drža\am«, izkoriščajo težak gospedirski položaj teh dežela, da bi iztililc od njih ne le gospodarske, Marveč predvsem politične koncesije. Za primer poglejmo nemško prodiranje v Afriko, Nemčija je že po prvi svetovni vojni izgubila svoje afriške posesti. Toda po drugi svetovni vojni ji je ponovno uspelo dobiti prav v svojih bivših kolonijah (Togo, Kamerun) močne pozirfje. Na teh področjih Nemci že nekaj let izvajajo precejšnje investicije. Gradijo tudi svoje šole — in učenci v teh šolah že v prvem letniku prepevajo nemško himno: »Deutschland iiber alles ...« Razen tega sodeluje Nemčija v obsežnih francoskih planih za izkoriščanje Sahare (nafta, plin, železo). Zato tudi z vsemi močmi pomaga Franciji v njenem boju proti a!žir?k?mu narodnoosvobodilnemu gibanju. Tudi v Kongu je precej nemškega kapitala. Sestanka v Conacrvju in Casa-blanci bosta nedvomno pomenila prelomnico v vrednotenju takih in podobnih pojavov neokolonla-lizma s strani neodvisnih afriških dežela. Predstavljala bosta zanesljiv Jez, ki naj prepreči, d» bi neokolonializem spet poplavil Afriko, ki so šele danes budi In otresa stoletnega kolonialistiČne-ga izkoriščanja. Prvi odmevi ljubljanskega kongresa Svobod in prosvetnih društev JESENICE - Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah je sklicala v petek zvečer posvet predstavnikov Aprila že tretiic popis prebivalstva V sobote Je pričela Zvezna ljudska skupščina obravnavati osnutek zakona o popisu prebivalstva v prihodnjem letu. Obenem bodo zbrali tudi razne druge podatke, važne za planiranje gospodarskega razvoja. Osnutek zakona predvideva da bi v času od 1. do 7. aprila prihodnje leto izvedli popis prebivalstva na vsem ozemlju Jugoslavije. Ker imamo tudi zelo pomanjkljivo evidenco o gospodinjstvih in stanovanjih, zlasti v večjih mestih, bomo obenem zbirali tudi te podatke. Kaj nas je privedlo do novega popisa? Upoštevati moramo to, da smo imeli po vojni pri nas že dva popisa prebivalstva; prvi je bil leta 1948, drugi pa leta 1953, to je tnniltl«?III!niTP'VTlTft?TTTtIi:iT1!I!fll!HIIttmTPn7ITT1I111tni1T11llll Težave na gimnaziji V gimnazijskem poslopju v Kamniku se je zamašila greznica, ker pred 20 leti. ko so gradili poslopje, niso zgradili kanalizacije. Voda sedaj vsak dan vdira v kurilnico, tako da jo morajo vedno pred kurjenjem kotlov za centralno kurjavo, izčrpati. To nevšečnost bodo kmalu odpravili. Poleti Je namreč občina položila cevi osrednje mestne kanalizacije blizu gimnazijskega poslopja, tako da bodo lahko napravili priključek k gimnaziji. Kdo Je krivec nesreče v Škefji Loki? kot smo poročali, se JE pretekli četrtek zgodiLA pri skofji loki železniška prometna nesreča, kjer je potniški vlak zjutraj ob 5.45. uri TRC1L V tovornega, ki je TA CAS stal pred uvoznim signalom v skofji loki. vzrok nesreče je pojasnjen. zakrivil jo je železničar franc k., ki je kljub opozorilu prometnika V skofji loki, odpremil zmenjeni potniški vlak iz zabntce v skofjo loko. po nestrokovni oceni je nastala 8 milijonska skoda. M. Z. žavni organi, samostojne ustanove torej pred 7 leti. Vsakomur pa je jasno, da se je zaradi izredno hitre dinamike v tem obdobju spreminjala tudi sestava prebivalstva. Zato so podatki zadnjega popisa v večini primerov neuporabni. Zato le nastala ta družbena potreba po novih podatkih o številu in sestavi prebivalstva, kakor tudi po nekaterih drugih gospodarsko važnih elementih. Popis prebivalstva okoli leta 1960 je namreč priporočila tudi statistična komisija OZN, v kateri tudi naša država aktivno sodeluje. Organizacijo popisa bo vodil zvezni zavod za statistiko s sode- lovanjem republiških zavodov. Po okrajih in občinah pa bodo osnovane popisne komisije. Zakonski osnutek namreč določa, da so dr-in družbene organizacije dolžne dati na razpolago doloeeno število uslužbencev za izvedbo popisa. Sploh pa lahko računamo na to, da bo ta družbena akcija zajela kot popisovalce širši krog ljudi. jeseniškega političnega in družbenega življenja, ki so se ga udeležili med drugim tudi sekretar OO ZKS, Ivan Saksida, predsednik OO SZDL. Roman Tržan, predsednik OSS, Steran Nemec, predsednik Sindikata Železarne Jesenice, Polde Lamovšek in predsednik ObLO Jesenice. France Tre-ven. Predsednik jeseniške Svobode, Joža Vari, je podal najprej poriočlo o poteku Kongresa Svobod in prosvetnih društev, nato pa o delovanju in doseženih uspehih Svobode Jesenice v letošnji sezoni. Razorava je dokazala, da so sklepi in smernice ljubljanskega kongresa že našli odmev v jeseniški komuni, kajti vsi navzoči so potrdili važnost kulturne dejavnosti iu izživljanje državljanov v komuni. Prostori in pomanjkanje orožja V počastitev Dneva JLA SPREVOD DEDKA MRAZA Kamnik — Za praznovanje novoletne jelke skrbi v Kamniku pripravljalni odbor. V teh novoletnih dneh bodo pripravili razne kulturno zabavne prireditve in sprevod dedka Mraza s pravljičnim spremstvom. Ta bo v sredo v mestu, v četrtek pa v Tuhinjski dolini. Za kolektivno obdarovanje otrok je na razpolago milijon dinarjev sredstev. Žirovnica — Krajevna organizacija ZROP, ZB. člani TVD »Partizan« In pripadniki JLA so v sredo, 28. decembra, izvedli v domu TVD »Partizan« svečano akademijo v počastitev Dneva JLA. Razen slavnostnega govora, ki ga je imel kapetan JLA, Peter Vraneš, iiHii!i!iiiiiiiiiiii!iii:iinintiiiiiii!iiiii!niiini!:iiiiiiniii!iiiii;iiiiiii OGLEDALI SO SI MLADINSKO PRED8TAVO V LJUBLJANI Jesenice, 25. decembra — Učen-ci in dijaki osnovne "sole »Prciihov Varana na Jesenicah so imeli včeraj s posebnim vlakom izlet v Ljubljano, k ter so si v drami ogledali Vandot-Stantetovo mladinsko igro »Kekec in Mojca*. o pomenu praznika, je sledilo 5e 12 točk, ki BO jih pripravili pripadniki JLA in »Partizana«. Prebivalci, ki so povsem napolnili dvorano, eo bili s programom zelo zadovoljni. Uspela proslava JESENICE - Občinski odbor URO J in Odred pred vojaške vzgoje občine Jesenice, sta priredila v sredo, 28. decembra popoldne, v dvorani doma »Tartizan« na Jesenicah proslavo, v počastitev dneva JLA. Govoru o pomenu praznovanja 22. decembra, je sledila razdelitev pohval In nagrad najboljšim obveznikom predvojaške vzgoje v jeseniški občini. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali recltatorjl ter komorni zbor In Instrumentalni sekstet DPD »Svoboda« na Jesenicah. TUDI LETOS SO OBISKALI KARAM K IN OBDARILI GRANICARJE Jesenice - OO ZB je, knkor dosedanja leta, tudi za letošnji Dan jla organiziral obisk in obdaritev graničnrjev v karavlah. Granl-čarje so obiskali člani ZB, žene in pionirji, ki so prirejali graničar- posameznikov Kranj — V minulem tednu je imela pionirska strelska družina »Stane Žagar« iz Kranja svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro izveden. Glavno poročilo o delu družine je podal njen predsednik, Žarko Brazulja, in med drugim poudaril, da je to edina pionirska strelska družina na Gorenjskem in da je s svojimi 63 čl?.-ni zelo aktivna. Ti pionirji so se udeležili številnih tekmovanj in prijateljskih srečanj. Pohvalili so njihove pionirke, saj jih imajo v svojih vrstah kar 31. Le-te so m dobro uveljavile. Naj omenimo, da so na letošnjem meddružinskem tekmovanju ženskih ekip Gorenjske osvojile 1. mesto pred vsemi članicami in mladinkami. Družina ima težave s prostorom za vaje, s pomanjkanjem pušk in finančnih sredstev. Za predsednika so ponovno izvolili 15-letnega Žarka Brazulja. Prijeten veter v Klubu kulturnih delavcev V petek zvečer je kranjski Klub kulturnih delavcev povabil med svoje člane slovenskega literata, Vladimira« Pavšiča - Mateja Bora. Za uvod pred razgovorom z gostom, so dijaki kranjske gimnazije recitirali nekaj njegovih pesmi, člani dramske sekcije kranjske Svobode, pa so prebrali odlomek iz njegove drame »Zvezde so večne«. Interpretacijo del Mateja Bora je v kratkih besedah komentiral prof. Franc Pibernik. S tem je bil prvi del večera zaključen. V drugem delu je umetnik odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih kranjski kulturniki zastavili pismeno že pred prireditvijo, ali pa ustno na samem večeru. Odgovori literata, ki so bili vezani na splošno ustvarjalnost pesnikov ali pisateljev, predvsem pa na način njegovega ustvarjanja, so bili za prisotne prijetno doživetje. Prav zaradi tega se nI čuditi, da so prisotni ponovno izrazili željo, da bi bilo podobnih večerov še več in da bi med kranjske kulturnike še prišel gostovat tudi Matej Bor. Tradicionalno strelsko tekmovanje KRANJ — V sredo popoldne je bilo v Sindikalni dvorani tovarne »Sava* v Kranju, v počastitev Dneva JLA pomembno tradicionalno strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 10 strelskih »kip. Tekmovanje z zračno puško je kakor prejšnja ieta organiziralo strelsko društvo omenjene tovarne. Prvi so bili liani strelske druiine »Bratstvo' - jedinstvo* iz Kranja in sicer s 712 krogi od 800 možnih. Dobili so prehodni pokal tovarne »Sava* za eno leto. Drugo mesto je osvojila ekipa »Iskre* s 694, tretje ekipa iz »Save* s 6X8 krogi itd. Od jem tudi kratke programe. Vinko Frelih KRANJ - Marsikateri Kranjčan, ali pa tudi tisti, ki ga pot zanese v Kranj In še posebej po Titovem trgu, bo radovedno opazoval, kaj preurejajo med trgovskim lokalom »Opreme« In trgovsko hišo »Kokre«. Odgovor je tu: V teh adaptiranih prostorih, bo Im*»lo svojo trgovino beograjsko podjetje »KONFEKCIJA«. Kot so nam povedali, bodo adaptacijska dela končali fie pred novim letom In morda bo otvoritev tega lokala že za Novo leto. je bil najuspešnejši t 187 krogi pred Francom Bukovnikom t 187 krogi od 200 možnih, oba člana strelske ekipe »Bratstvo - jedinstvo*. PReeiuaiSTua V TRTICU Umrli so: OrallC Marija, osebna upokojenka; Dobre Frančiška, gospodinja; Pehare Marija, gospodinja; Finž-gar Marijana, upokojenka; Dolenc Jadranka, otrok; Bohinc Jožef, invalidski upokojenec; AhačiČ Helena, gospodinja. S sodišča VINJEN JK VOZIL F. H. M Je 24. Julija letos vozil s motornim kolesom v vinjenem stanju. Na ceetl Grad-Dvorje se je zaletel v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na desni strani ceste. F. H. Je • svojim sovozačem miimiiiiitinmi! naš rdzgouor Zvesti poslušalci Razmišljanja, kako mladim ljudem tolmačiti pravljični svet, ki jim je potreben, na nov, sodoben način, so pripeljala kranjske gledallščnike do »Ure pravljic«. Ze poldrugo leto prihajajo naši najmlajši vsako nedeljo dopoldni v kranjsko Prešernovo Cledališče in ostajajo tam uro alt dve s svojimi junaki - Pavlinom, jnaiplljrtft in njeno mačeho, zmnofliml gozdnimi živalmi, z lutkami Itd. Ideja, ki se Je rodila, je postala velika majhna sreča naših najmlajših. Nanjo so postali pozorni ne le prt nas, ampak tudi izven naše re- iiii!im>n»""|"»^™"",""fflm',,*'",""",'"",M publike - ln prav zato smo poprosili za razgovor Toneta Ilot-ka, vodjo te priljubljene prireditve, i Zanimalo nas Je, kako se Je ideja x za »Uro pravljic« rodilu. Tovariš Hotko Je dejal, da so fte pred leti v svojih s'nrih prostorih, v današnjem Delavskem domu, ob uprizoritvi mladmrko Igre »Princeska ln pastir.de« pričeli razmi.iljati, kaj naj bi naplavili rn naše najmlajše. Takrat so namreč po premieri omenjenega dela pripravili za nastopajoče kratek zabavni programček — ln otroci se nikakor niso hoteli raziti. Za tem so ustanovili dramski podmladek, ki letos praznuje že peto leto svojega obstoja. Misel je zoreln — združiti prijetno 8 koristnim — in najti ustrezen okvir temu — tako Je nastala »Ura pravljic«. »In česa so otroci deležni ob teh njihovih prireditvah«, sem zvedavo povprašala. Tovariš 1 lutko je pričel: »Na vsaki predstavi pripovedujejo na*l glertalrsčnlkl pravljice, člani podmladka drumske sekcijo uprizarjajo odlomke Iz pravljičnih Iger, Pavlih« etresa svoje sale ... In fie In se - toda najvažnejc Je to, da ob vsem tem najmlajši v dvorani sodelujejo na vprašanja Iz cestno-pro-mctnlh predpisov Itd. Povprašala sem še, kako Je z obiskom.« Vsako nedeljo Je dvorana nabito pol-ia, |t rali mnogi žalosl-n > odhajajo, ker jih Je preveč, da hI lahko vse sprejeli. Naše gledališče pa, da bo ustreglo mnogim željnin. prireja številni gostovanja v okolici Kranja — plav sedaj nameravamo n,» (iol nik,« nam je dejal tovariš Hotko. padel po tleh, na osebnem avtomobilu pa Je povzročil za približno 25.000 dinarjev Škode. Obsojen Je bil na 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. Lastniku osebnega avtomobila je delno škodo že povrnil. NEDOVOLJENA PREPRODAJA V aprilu In maju letos je F. P. nakupila ra/.lično žensko In otroško perilo po raznih trgovinah v LJubljani v približni VradttOtH 100.000 dinarjev. V okolici Kranja jo le predmete potem preprodala In. Sodišče Jo Je zaradi le nedovoljene trgovine obsodilo na 10.000 dinarjev ku/ni, razen tega pa Je Izreklo odvzem zaseženih predme tov. r/.vtisi ji ni i/.covor R. V. Je bil 15. oktobra letos v nočnih urah na Zgornji Stefanjl gori. Tam je z žepnim nožem zabodel I. j. v desno ramo in mu s tem prizadejal urezano rano. Zagovarjal se je, da je to napravil v silobranu, vendar ta njegov zagovor sodišče ni sprejelo, ker Je bilo jasno dokazano, da njegova trditev no drži. Po vsej verjetnosti Je obdolženec zabodel i. j. zaradi ljubosumnosti. Obsojen je bil na 14 dni zapora ter na plačilo odškodnino oškodovancu v vlSlni 5170 dinarjev. Se nadalje precej hladno Z mož« nosijo sncnllt padavin. Pred redno skupščino iiniiimiiimniiniminiiiiiiiiM Kranj, 2t. decembra — Danes zvečer Je bila tu redna seja Občinskega strelskega odbora Kranj, na kateri so razpravljali o proračunu tega Iportne-gR organa ln o pripravah za Izvedbo radne letne Skupščine, ki bo v nedeljo, 8. ja- nuarja 1961. leta v Kranju. Kranjski občinski strelski odbor je eden najmočnejših v okraju, saj pred-stavljn po številu članstva in družin polovico vse organizacije na Gorenjskem. PONEDELJEK, 26. decembra IHfio ZANIMIVOSTI MLADA RAST STRAN ,J5„. OJIO K L A DlOVi A. ST£V£NSQN 75. V utrdbi so se hiteli pripravljati na obrambo. Kapitan bi ne bil pravi kapitan, če ne bi prinesel z ladje tudi zastavo, ki si jo Je ovil pod suknjičem okrog prsi. Sedaj jo je razvil in dvignil ni okleščeno jelkovo deblo visoko nad utrdbo. Zal jim je bilo, da so izgubili vso hrano, ki so Jo druglC naložiti. Sredi pogovora je zagrmelo In visoko nld streho je zažvižgala topovska krogla. Z ladje so roparji neprenehoma streljali, vendar netočno in < utrdbi so Se tej igri hitro privadili 76. Iz utrdbe sta se Izmuznila Grav ln Hunter, da bi rešila iz potopljenega čolna še kaj hrane. Pa sta se morala vrniti, zakaj tam sta našla roparje, ki so pridno odnašali naše stvari v čoln, ki mu je poveljeval Silver. Kapitan pa je v utrdbi sedel k ladijskemu dnevniku in začel zapisovati: »Založeni za deset dni, pri majhnih obrokih, smo prišli danes na kopno in razvili zastavo.«. Tedaj je Hunter, ki je stražil, sporočil, da nekdo kliče. Planili so k vratom in zagledali so mene — Jima Havvkinsa, kako sem plezal prek ograje »Jove metode treninga - Nurmi e še zgodovina — Kaj bo prineslo leto 19647 Skoraj tri desetletja so ljudje govorili za tistega, ki je dobro tekel: »Teče, kot Nurmi!- Res, Nurmi je Ime, skoraj legendarno v zgodovini atletike. Toda, če pogledamo rezultate, ki jih dosegamo danes na atletskih stezah, potem lahko trdimo, da je Nurmi le še zgodovina. Njegovi rekordi so časi, ki ne zadostujejo za povprečni evropski nivo. V št'rih desetletjih so se rekordi na 5000 in 10.000 metrov spreminjali takole: 5000 metrov: 1920 - 14:36,6 - Kolehmalncn -(Finska) 1930 - 14:2B.2 - Nurmi - (Finska) 1940 - 14:08.8 - Maki - (Finska) 1950 - 13:58.2 - Hagg - (Švedska) 1960 - 13:3:>,0 - Kuc - (SZ) Na Jalti, znanem sovjetskem letovišču ob Črnem morju. Je obešen v nekem velikem plesnem lokalu velik napis: »Moški lahko povabi neznano žensko na ples. ne sme pa Je k temu prisiliti. Ženska lahko povabilo odbije, to pa mora storiti ljubeznivo. V nobenem primeru ne sme plesali moški z moškim!« 10.000 metrov 1920 - 30:53,2 - Bouln - (Franc.) 1930 - 30:06.2 - Nurmi - (Finska) 1940 - 29:52,6 - Maki - (Finska) 1950 - 29:02,6 - Zatopek - (CSSR) 1CG0 - 28:18,3 - Bolotnikov - (SZ) Plače za Iritalske pisatelje V novem letu bodo, kot vse kaže, na Kitajskem uvedli redne plače za priznane pesnike in pisatelje. Honorarji, ki bi jih prejemali avtorji za svoja dela, bi bile samo neke dopolnilne nagrade. V zveri kitajskih književnikov je trenutno vključenih 3176 književnikov, medtem ko Jih je bilo leta 1019 samo 400. Lsv za radijem Pred dnevi so neznani tatovi ukradli 80 miligramov radija iz svinčene komore zahodnoberlinske bolnišnice »Rudolf Virchotv*. Berlinska kriminalistična policija kljub ogromnim naporom tatovom še ni pri'la na sled. Brv., ko so tatvino odkrili, so Pričeli z vcV-ka akcijo. Čeprav je ukradeni radij vreden 10.000 zahodno-nemškib mark, je kraja zavita v te* mo zagonetnosti, kajti tega nevarnega materiala za radioaktivno žar-čenje ne bodo mogli tatovi nikjer pmdati, za nestrokovnjaka pa je povsem neuporaben. Iz priloženih tabel lahko vidimo, da je zlasti zadnje desetletje prineslo velik napredek na dolgih progah. Metode treninga so se povsem spremenile. Danes se atleti po vsem svetu poslužujejo intervalne metode treninga, ki je omogočila boljšo pripravo tekmovalcev. Izključna premoč finskih tekačev na dolge proge, ki je bila največja med obema vojnama, je danes povsem izginila. Trenutno so njihovo premoč prevzeli tekači Sovjetske zveze, ki imajo ooles rekordenev, še številno zaledje odličnih tekačev. Njihov znani trener Korob-kov je deial, ko so ga vprašali, kaj bo prineslo novo olimpijsko leto-»Za zlato medaljo na prihodnjih olimpijskih igrah bo treba teči pod 13:30 na 5000 in pod 28 minut na 10.000 metrov.« v snegu Zvečer, ko smo šli spat, je bilo nebo zelo oblačno. Sestra Milka je bila vesela, ker je težko čakala, da bi padel sneg. In glej, zjutraj, ko vstanemo, je zunaj vse belo. Bela odeja pokriva polja, klanca in drevesa. -Vse, prav vse. To je veselje! Dopoldne Milka privleče s podstrešja velike sanke. Gre se sankat v Rob. Za njo prideta sosedovi dve, Silvica ln Jožica. Vse tri vlečejo težke sanke v breg. Nazaj gre, da je veselje. Nekajkrat se peljejo, nato pridejo še drugi otroci. Nabralo se jih je veliko in si izmišljajo, kaj bi vse počeli, da bi bilo bolj zabavno. Silvica pravi: »Naredimo vlak!« Vsi so bili takoj za to. Privezali so sanke k sankam, sedli nanje D. G. Uganite, kaj ]e to! Lahkotno, urno te neso, drvijo s tabo sem ter tja, če spretno z njimi ne ravnaš te često polože na tla. Ga vzjahaš — to ti je konjič! Zanj ni potreben tenek bič, vajeti primes — hi, konjič, kot veter nese te niz grič. Nenadno k tebi prileti, zadene te — se razprši. DVE URI VKLENJENA IGRALCA Dve uri sta morala ostati vklenjena Ivo Garrani in Gian Mario Valonte. Bilo je na vajah za dramo »Sacca in Vazetti« (znana italijanska anarhista, ki sta bila v ZDA krivično obsojena na smrt na električnem stolu). Po zadnjem dejanju sta Garrani in Valonte stopila pred igralce, ki igrajo v drami policijske agente, da bi jima razklenili z rok lisice, v katere sta bila vklenjena. Toda naj so si igralci in tehnično osebje še toliko prizadevali — lisic nihče ni znal razkleniti. Ker je bilo že pozno, tudi ni bilo mogoče takoj dobiti kovača. Prišel je šele dve uri kasneje in v tem času sta igralcema roki tako otekli, da sta morala potem še v bolnišnico. ZAKAJ JF. POTREBNA RAZOROŽITEV? Po podatkih, ki so jih zbrali strokovnjaki Organizacije združenih narodov, porabijo na svetu vsak dan za oborožitev 320 milijonov dolarjev. g Nudisti in volitve Rorton Boone, izdajatelj revije »Sonce in zdravje« in predsednik združenja nudističnih klubov v ZDA, je izjavil, da bo v bodočnosti imela niesiova organizacija važno politično vlogo. V ZDA je nad 250.000 aktivnih nudistov, nedavno pa smo videli, da utegne imeti to število velik in celo odločilni vpliv na volitev predsednika ZDA. Med predvolilno kampanjo smo se obrnili na gospoda Kennedvja in Nixona ter ju zaprosili, naj jasno povesta, kak*no stališče zavzemata do nudizma, vendar sta se oba izmaknila jasnemu odgovoru. Pri prihodnjih volitvah bomo kompaktno glasovali za tistega kandidata, ki bo kazal več razumevanja za naše probleme. nili|>ri'ni:'MMZavod za Izobraževanje kadrov in proučevan!e orsar.izr.-IJe dela v Kranju, Cesta Staneta Žagarji 33, telefon 22-14, Rjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za Insiruk-torj:- tokfttfn« stroke v Kranju razpisuje na podlagi 33. člena pravil Centra nas'cdnjl RAzns prostrla delovnega mesta org^jatorja tovarnišHh csnfrcv Pogoji: višja strokovna Izobrazba s 5-lotno prakso ali src Inja strokovna Izobrazba z 10-letno prakso ali izobrazba viso'cokvalifIdianefi delavea s 15-letno prakso v tekstilni industriji; za>eljeno je znanje vsaj enega tujega jezika. rtanđlđai mora nadalje izpolnjevati pogoje Iz 31. člena Z;.k na o javnih uslužbencih. Stanovanje zagotovljeno. Za razpisano delovno mesto je predvidena tudi dvo ln r>ol mesešma praksa v inozemstvu. Plača po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Za ostale pn-oje na i se interesenti obrnejo na Zvezni center za' inštruktorje tekstilne stroke Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 33. Razpis se zaključi, ko bo delovno mesto zasedeno. Kranj, 25. decembra — Pretekli teden je v vseh naših smučarskih središčih zapadlo veliko novega snega, tako da so sedaj lahko začeli s treningom vsi najboljši tek-Poslovni čas trgovin od 29. de-(^movalci v vseh disciplinah. Ska-cembra 1S60 do 3. januarja 1S61 na\Jka,ci- ki so do četrtka trenirali na območju okraja Kranj: v Pokljuki, so se v petek zbrali le- v četrtek, dne 29. decembra 1960 • tcs Prvič v Planici in danes iz-bodo vse prodajalne popoldne od-^vec^i tudi ž« Prve skoke na 80-me-prte do 19. ure, $ trski skakalnici. Na Pokljuki v petek, dne 30. decembra 1960,*že od 12- decembra dalje trenira-pa do 20. ure zvečer; Tu vadi 15 tekmovalcev in tek-to 19'il je že št tri n i- v LJubljani m i< J nad 200 igralcev ni Prešernovo gledulišče Kranj ponedeljek, 26. decembra ob za šolo »Lucijan Seljak- Jfand^" J Trnovem pričelo republiško prven-KEKEC IN MO.ICA; to-^stvo posameznikov v namiznem decembra ob 15.30 m H ?tsa, med niiml so tudi Triglavani. včlani strnži*ke Mladosti, Jeseniča-%l in Skof'eločanl. Prvi drn so se pomerili mladlnei ln mladinke ter ivopirii in pionirke. V pol f: -»aln^m V KRANJU JdVoboJu |e LJuh)lančan Truoelj Fižol 100 din, ješprenj "0 din, ka-J premagal mladinskega državnegu *a 120 din, krma za k oš 40 din. i :>:-v..l ,». \\ kija Fr.diha i/. Stra'.i-koruza 40 din, proso 45 din, ovosjš*a In mu s tem onemogli vstop 30 din, orehi 130 do 160 din za li-Jv finale. Prav tako sta bila v pol-ter, korenfek 40 din, sir-sku!a l.iif finalu Izločena pionirja Euh (.ledin, surovo maslo 600 do 610 din.fsen'ee) ln Mirkun fTlrlelav), Sti-čebula 45 do 7') din, krompir lSvrinHst naslovov renubllšltih prva-din, sladko zclie 20 din, kislo z"-\kov bodo razdelili danos oh 17. uri, Ije 00 din, sladka repa 15 din, ki-?ko bpdo na sporedu finalni dvo-sln repn 40 din, pesa 40 din, jabol-"' ka 50 do 60 dl 30 din, kokoš um vuu, k.-. ščanci 400 do 500 din, česen 10 dojboji numiznoleniških Igralk In lil - T I, JJ»'^.< ni UMI, jiium- » ..)0 j!. n za kil ' 2.) (loj Izubijana, *»R. decembra — Da-590 do ;;"() din, pi-fiu%lllkl nr-vnkinji petrafteva In Ki""»p!erjrva iz Raven (Tuž), ki sta v f i.dui tekmi premagali Kranjčunki Kna-povo ln Koknljcvo, pri saj ne bo čez nekaj časa nastala tekmovanjih prava zmešnjava, se ne zgodi redko, da se kranjski športniki src'ujrjo z ljubljanskimi vrstniki. Ce je to preimenovanje pravilno in kaj pravijo na to kranjski športnici, pa bomo pisali v eni prihodnjih številk. Dr BT PESKI PROBF.mi DRUŠTVENIH PROSTO!.OV Kranj - V sredo zvečer je bila v Delavskem domu v Kranju skupna seia unrnvnega in nadzornoga odbora Planinskega društva K-m i in kranjak'h tabornikov odreda .Stražnih ognjev'. Obravnavali so nastalo nevzdržno stanje gle.le društvenih prostorov. Obt organizaciji sfa namreč brez svojih društvenih prostorov, Čeprav obn tvorita preko 3 tisoč Članov, predvsem Mladine. Taborniki že nekaj Iti pripravi 1a.fo načrte ln zhir?1o finančna sredstva za postavitev lastne.71 Doma tabornikov. Ker pa jo v zvezi s to gradnjo vrsto težav, so se skunno a planinci odločili, da odkupijo Bi-teochvo h'"o n Koroški restl. H!-"o bodo nckolil"> preuredili Ift pro-imanovsll v »Dom nt->n;n-ov 'n tabornikov«. 7n o'ie orraniziclji bo dovolj pres'- ra In za vso njihove odseke, n-'bo-e In komisije ln drugo de'avnoat. Izložbena ok^t oriromn lokale pn bodo uporab'U za propftfUVdnn ln ln'orm'arilrko •lutbo, v 1: 'ter h bo mogoče r-'1 1-vltl tudi potrehn« n'nn'niVa In ta-bo-niške r^kvlr.'e in rlrugt o*>'-e-mo. Nov dom bo 7.a r- -vol nl«nl*V* stva 'n tuborništva i/..-ednesa pe-menn. 1 < S\>.T-----"F TE V DOJCNJU Bohin« ka Bistrita - Danes le bilo v Bihln.l'kl Bistrici klubsko tekmovan'e san'-a'k kluba Bohinj. Prora Je bila dol«! l^O metrov c vi"n*ko rrz^nllo 190 metrov Iz vasi Avle v Bohinjsko Bistrico. ft*f*!ta4l - čir.nlre: 1. Cilka Ta-ler 610.6, 2. Mtrlcs I! '-man 6:111.1, 3. Mar! i-« I' In!« 6:81,8; mtadUsrli 1. Tvrn Ea'):č 0.11 3, 2. Iran* Rozman 0?H t, 3. Tomaž Codec 6:28,8; M«:!: 1. Jo^" P"ter »?9,n, 2. Jnnes r' ■:<:\ 5:T>,4, 3. Viki BMtKilfeT 5:37,(5; dvosedi: 1. HoInik-Pintar 2:53,2, 2. Mt-lja-Rubič 2:57,8, S.