Naročnina
»naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Stev. rač. poštne hran, 12.549
izhaja vsako nedeljo.
V, LITO
SmHJIllS
Murska Sobota, 15. mala 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 20.
Štiri milijarde
V našem časopisu smo že pisali o notranjem posojilu štirih milijard dinarjev, ki jih bo država porabila v določene namene. Tri leta napornega in neumornega dela vlade dr. Stojadinoviča, je dokazala že večkrat, da so na delu činitelji, ki skrbe za napredek in dobrobit države in naroda. Narodno premoženje se porablja v korist celokupnosti po dobro premišljenem načrtu, zato je tudi zaznamovati precejšen uspeh izza zadnjih let. Ker pa vlada ne more, da s pomočjo svojih rednih proračunskih prijemkov izvrši vsa dela, ki so nujna in za ves narod potrebna, je morala najti drugod potrebne kredite. Naša država je mlada in še marsičesa rabi, zato so razumljivi izredni ukrepi, ki jih je vlada podvzela, da zamore položiti temelj gospodarski obnovi države. Iz teh vzrokov se je vlada odločila, da razpiše veliko prostovoljno notranje posojilo v znesku štirih milijard dinarjev, da s pomočjo tega denarja izvrši zadane naloge v okviru prihodnjih šest let.
Leta 1935. je vlada razpisala notranje posojila v znesku 1 milijarde dinarjev in ta denar se še sedaj porablja za razna javna dela. Vsako leto se porabi okrog 350 milijonov dinarjev in dobre posledice tega, čuti vse naše gospodarsko življenje. Z novim posojilom pa bo omogočena še večja delavnost, kar se bo tudi poznalo na našem celokupnem gospodarskem ustroju. Država bo iz omenjenega posojila dobila letno na razpolago 600 do 700 milijonov dinarjev in ves ta denar bo po že izvršenih načrtih porabljen za javna dela. S tem bo za dobo šestih let rešeno vprašanje našega delavstva, ki bo pri predvidenih delih našlo svoj kruh in zaslužek. Mnogo je okrog nas siromakov, ki so samo zato obsojeni na stradanje, ker ni dela. To je naš veliki socijalni problem in dolžnost društva in države je, da se pobrigajo za naše delavstvo, ki je obsojeno na brezdelje. Dela, ki se bodo izvrševala iz razpisanega posojila, bodo to stanje izboljšale. Mnogi tisoči bodo zopet dobri kupci in s tem bo oži-
vela naša notranja trgovina, povečal se bo zaslužek obrtnikov in trgovcev, a končno bo imela od tega tudi koristi državna blagajna, saj se bo del tega denarja zopet vrnil v njo v obliki davkov.
Večji del posojila se bo porabil v produktivne svrhe, predvsem za zgraditev železniških prog, cest, mostov, izboljšanje zemlje in za zgraditev raznih javnih poslopij. Ko bo vse to delo izvršeno, in ko bodo vidni objekti, ki so se zgradili iz tega denarja, takrat se bo pokazala šele prava slika gospodarske koristi izvršenega, za narod in državo. Ljustvo iz kraja, mimo katerega bo speljana nova železniška proga, bo lahko hitro in ceneno prodajalo svoje pridelke, kar bo trajna osnova za na-daljni gospodarski razvoj. Isto nalogo bodo izvrševale tudi nove ceste, ki bodo speljane do onih krajev, ki so bili do danes odrezane od sveta. Z ustvaritvijo novega cestnega omrežja pa bomo tudi bolj zvezani z inozemstvom, kar bo mnogo doprineslo k naši trgovini s sosednimi narodi.
V okviru teh del so predvidena tudi izsuševanja močvirnatih zemljišč. Na ta način se bodo usposobila za poljedelstvo obsežna zemljišča, ki leže danes še pod vodo, ali ki so radi zamočvirje-nosti popolnoma nerodovitna. Na novo pridobljeno zemljo bodo lahko naselili številne družine iz onih pokrajin, ki trpe zaradi prenaseljenosti. To je pa tem večje važnosti, ker statistike zgovorno pričajo o stalnem porastu našega prebivalstva. Z odstranitvijo močvirnih krajev, se bo spravilo s sveta tudi legla malarije in drugih bolezni, ki so morile cele okraje, posebno na našem jugu. Naše vasi so preveč siromašne, da bi lahko iz lastnih sredstev podvze-le ta dela, zato so stalno trpele radi omenjenih zdravstvenih razmer. S tem v zvezi pa je treba povdariti, da se denar za nove ceste in izboljšanje zemljišč ne bo vzel samo iz notranjega posojila. Ustvarjena bosta namreč dva fonda. Eden za gradnjo novih in za vzdrževanje že obstoječih cest, a drugi za melioracijo (zboljšanje zemlje.) Iz dohodkov teh fondov, ki se računajo okrog 8Q milijonov dinarjev letno, se bodo vzela no-
va sredstva (posojila, krediti), s katerimi se bodo gradili ceste in izvršili melioracijo v onih pokrajinah, ki niso predvideni v delih iz štiri milijardnega posojila.
Veliko je vprašanje, ali bo ostala svetovna konjunktura takšna, kot je bila v zadnjih dveh letih. Radi te negotovosti se je odločila vlada, da ustvari v državi takšne pogoje, da se utrip gospodarskega življenja obdrži na sedanji višini in da nas ne zajame več doba, kakor pred leti, ko smo se kar noč znašli v objemu uničujoče gospodarske krize. Pred tremi leti nismo smeli misliti na kako notranje posojilo. A ker pa je vlada kljub vsemu hotela izvršiti svoj program v okviru javnih del, je vzela posojilo od državnih denarnih zavodov v znesku 1 milijarde Din. Po treh letih gospodarskega oživljanja, pa se sedaj lahko obrača do naroda, da
mu tudi ta pomaga izvršiti to, kar je v načrtih. Da smo dospeli do tega, pa je bilo treba velikih priprav, znanja in razumevanja na odgovornih mestih. Tako lahko danes rečemo, da smo na pravi poti popolnega ozdravljenja našega celokupnega narodnega gospodarstva, ki je skoraj izkrvavelo v dobi splošne gospodarske krize. Novo notranje posojilo pa bo pomagalo, da bomo premagali še zadnje ovire, ki se nam še danes stavljajo na pot do blagostanja, obenem pa si bomo z milijardno vsoto zgradili jez pred uničujočimi dogodki bodočnosti, ki bi skušali ogrožati naše gospodarstvo.
Vsakdo more priznati, da se je brez mnogih besed pristopilo k izvršitvi velikih načrtov, od katerih bo imel ves narod velike in trajne koristi, kar nas upravičeno navdaja z upanjem na lepšo bodočnost našega naroda in države.
POLITIKA
Upravni odbor Priviligirane agrarne banke je imel v Beogradu sejo, na kateri je bilo v poročilih povedano, da so dolžniki v smislu uredbe o plačevanju kmečkih dolgov v dobi od 1. januarja do 27. aprila t. 1. na račun prvega odplačila plačali 30,020,000 Din in sicer največ pri podružnici v Beogradu in pri podružnici v Ljubljani. V Beogradu so plačali 15,581.000, v Ljubljani 7,520.000, v Zagrebu 4, 610.000, v Sarajevu pa 2.
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je napredoval v čin divizijskega generala. Knez namestnik je imel do sedaj čin konjeniškega brigadnega generala.
Mala antanta je zaključila svoje zasedanje v Sinaji v Rumuniji. Zunanji ministri zavezniških držav so proučili razne dogodke, ki so se pripetili v mednarodnem položaju po zadnjem zasedanju stalnega sveta in so podrobno izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki se tičejo politike Male an-tante. Obravnavali so tudi razmere do Madžarske ter povdarili svojo zvestobo do Društva narodov in delo za splošno pomirjenje. Obenem so zunanji ministri (Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije) povdarili, da so srečni, ker lahko ugotovijo, da gospodarska Mala antanta čimdalje bolj plodno razvija svoje delo od leta do leta ter so sklenili, da bodo njihove pristojne oblasti proučile in izvedle vse
ukrepe, ki jim je namen utrditev raznih gospodarskih zvez Male antante. Prihodnje zasedanje sveta Male antante bo na našem Bledu ob koncu avgusta tega leta.
V	beograjskih parlamentarnih keogph se širijo vesti, da se bo narodna skupščina sestala v najkrajšem času.
Po črnogorskih srezih so se že pojavili številni kandidati za prihodnje skupščinske volitve, kakor da bi bili že sredi volilne borbe. Največ kandidatov se je pojavilo v podgoriškem srezu, kjer se ponuja ljudstvu kar deset domačinov in osem kandidatov iz drugih pokrajin za bodočega narodnega poslanca.
»Zbližanje z Madžarsko" ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Praktično smo ostali še vedno samo pri dobri volji. Morda bo sedaj to vprašanje stopilo v Aktualen stadij". Tako piše beograjska .Samouprava".
Na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta je bil notranji minister g. dr. Anton Korošec izvoljen za častnega člana slovenske prestolnice.
V	ospredju vseh političnih dogodkov, je bil v zadnjem času sestanek Mussolinija in Hitlerja v Italiji. Nemškemu državnemu poglavarju, ki je prišel z velikim spremstvom na obisk k Mussolinfju, so pripraviti po vsej Italiji veličasten sprejem. V Rimu je Hitlerja pozdravil sam itafijsntk
ZZ. maja 1938 soholsha tombola o Murshi Soboti.
I. tombola »MOTORNO KOLO" in Se 19 tombol. loiioDSl
kralj. Na čast visokemu gostu so v Rimu priredili velike parade, bajno razsvetili mesto in prirejali razne slav-nosti. Hitlerju na čast so bili tudi veliki manevri na morju, kjer je sodelovalo 200 vojnih ladij vseh vrst. To so bile največje dosedanje vaje italijanskih vojnih ladij. Razumljivo je, da sta se oba državnika sestala tudi na politični posvet. Istočasno pa so se sestali tudi voditelji italijanskih in nemških štabov. Kaj so sklenili v Rimu pa bomo prav kmalu zvedeli.
Japoncem vedno hujše prede na Kitajskem. Kljub veliki ofenzivi, s katero so hoteli zlomiti kitajski odpor in ki je trajala več dni ter zahtevala na tisoče in tisoče žrtev v obeh taborih, se morajo Japonci še dalje umikati proti svojemu izhodišču. Spričo teh neuspehov, je na Japonskem vedno večji odpor proti sedanjemu voje vanju in proti onim državnikom, ki so zanetili to vojno.
V Stuttgartu, v Nemčiji se bo v kratkem zbralo nad stotisoč Nemcev, ki prebivajo izven meja Nemčije. Proslave se bodo udeležili tudi Nemci iz Jugoslavije.
Druga društvena igra
Neko društvo je doseglo v prid svojega članstva velevažno pridobitev. Za to pridobitev so se nekateri člani z vso silo, spretnostjo in vezmi potegovali toliko časa, dokler niso dosegli popolen uspeh.
Ravno tako so nekateri člani drugega, bolj pomembnega društva delovali z vso silo in spretnostjo svoje autoritete, da bi to velevažno pridobitev preprečili ali vsaj okrnili. Z njimi je soglašal tudi neki član onega društva, katera je pridobitev doseglo.
Ko je pridobitev popolnoma uspela, so bili člani društva veseli. Predsednik je sklical odborovo sejo, na kateri je razlagal potrebo izreči zahvalo vsem onim, ki so za pridobitev delovali. Neki član odbora se je s tem strinjal in naštel zaslužne osebe, katerim bi bilo dostaviti zahvalo. Neki drugi član, ki zavzema tudi izven društva druge vidne funkcije, je pa predlagal naj se da zahvala tudi onim, o katerih je znal, da so z vso silo delovali zoper pridobitev. Po kratki debati je predsednik s svojimi odborniki osvojil ta predlog dasiravno je vedel, da niso vsi predlagani v tem pogledu zahvale zaslužili. Pozabil je pa, da je društvo skozi to osmešil, ker ni dovolj krepko zastopal društveno čast.
Sklep je postal polnomočen, laskave zahvale so se dostavile vsem, smeha in razočaranja dovolj, zavese so padle.
Zasloni ne • . .
pač pa na tombolsko karto, dobite ... novo motorno kolo, ki je razstavljeno v izložbi Občinske hranilnice (Delavski dom) v Murski Soboti.
Tombola bo v nedeljo dne 22. maja 1938 ob pol 3. url popoldne pri Sokol-skem Domu v Murski Soboti.
Kupite še danes karto pri Vašem trgovcu I
Kart primanjkuje I Število je omejeno 1
Oglejte si tozadevne plakate \
Borba za okrožno sodišče
Novine ponovno objavljajo prizadevanje svoječasnih narodnih poslancev gg. Klekl Josipa in Jerič Ivana za pridobitev okrožnega sodišča v Murski Soboti. Z sodelovanjem vseh občin Prekmurja, zlasti pa občine Murska Sobota s tedanjim županom g. Benko Josipom na čelu, je omenjenim poslancem v resn;ci uspelo, da je bilo leta 1928 v zakon o sodiščih vnešeno okrožno sodišče s sedežem v Murski Soboti. Toda, še preden se je ofga-nizacija sodišča izvedla, so nastopile izredne razmere, na podlagi katerih je bil ravno sprejeti zakon o sodiščih, razveljavljen.
Šele v lanskem letu je današnja Kraljevska vlada uvidla potrebo ustanovitve še nekaterih okrožnih sodišč v raznih banovinah med tem tudi v naši banovini eno. Narodni poslanec g. Benko se je radi sedeža okrožnega sodišča prijavil pri predsedniku vlade g. Dr. Stojadinoviču s prošnjo, da naj se sedež določi v Murski Soboti, obenem pa je tudi dostavil ministru pravde g. Dr. Subotičutopogledno pismeno vlogo, podprto z vsemi dokazi potrebe. Oba gg. ministra sta poslancu g. Benku obljubila, da bosta vlogo podpirala, zlasti pa predsednik vlade, ki se je ob tej priliki o prekmurskem narodu prav laskavo izrazil.
Vloga se je obravnavala na seji ministrskega sveta, ob kateri priliki so bili neki ministri proti temu, da bi se sedež bodočega okrožnega sodišča določil v Murski Soboti. Zahtevali so, naj se sedež določi v Ljutomeru. Toda večina ostalih gg. ministrov s predsednikom vlade se je odločila za M. Soboto in tako je bil Benkov predlog sprejet. Toda to je bil samo predlog, uzakonitev tega predloga pa je sledila v narodnem predstavništvu, katero je po želji g. predsednika Kr. vlade Dr. Stojadinoviča glasovalo za sprejem zakona v osnovni obliki.
Ker pa interesiranim ni uspelo doseči, da bi bil sedež okrožnega sodišča v Ljutomeru, so pa v zadnjem trenutku poskusili naše okrožno sodišče okrniti s tem, da so hoteli ljutomerski in gor-njeradgonski sodni okraj odcepiti od nas in jih zopet priključiti okr. sodišču v Maribor. V to svrho so gg. župani ljutomerskega sreza dostavili ministru pravde izjave in je, z ozirorr, na razna strankarska posredovanja, malo manjkalo, da niso s svojimi vlogami uspeli. In zopet je bil poslanec g. Benko tisti, ki je potom g. preds. Kr. vlade Dr. Stojadinovičem z takojšnjim posredovanjem dosegel, da se ta odcepitev ni Izvršila.
Predvsem imajo torej zasluge za pridobitev okrožnega sodišča v Murski Soboti predsednik Kr. vlade g. Dr. Stojadinovič Milan, bivši minister pravde g. Dr. Sobotlč, sedanji minister pravde g. Simonovič in še nekateri, ki so kljub raznim oviram upoštevali predlog narodnega poslanca g. Benka, podprt tudi od strani lendavskega narodnega poslanca g. Dr. Klara. Zahvala gre tudi sreskemu načelniku g. Dr. Bratiai, ki je v svojih tozadevnih po-
ročilih vedno priporočal sedež v M. Soboti. Z začudenjem smo pa doznali, da je nekdo iz naše sredine, ki zavzema vidne javne funkcije, na nekem strankarskem sestanku glasoval za sedež v Ljutomeru. S tem je pokazal, da ni sposoben energično zastopati interese Prekmurcev.
Tako je bilo. To je resnica, ki se jo lahko vsak čas z dokazi podpre.
Veliho učiteljsko zborovanje
slovenskega učileljstva bo 14. maja v Murski Soboti.
Naši slovenski časopisi so polni o velikem manfestadjskem učiteljskem zborovanju. Že v zadnji štev. Murske Krajine smo tudi mi pisali o tem zborovanju. Ker se 14 maj z vso naglostjo bliža, je naša dolžnost, da tudi mi začnemo misliti, kaka je naša dolžnost, in kako bomo sprejeli slovenske učitelje v Murski Soboti. Kakcr se nade jamo, pride v Mursko Soboto do 700 učiteljev, vzgojiteljev slovenske šolske mladine. Ali ni (dragi) naša dolžnost, da se te pionirje sprejme dostojno? Zato je dolžnost sobočancev, da gredo k sprejemu na postajo! Pokažimo, da je Prekmurje gostoljuben in da zna ceniti goste, posebno pa učitelje, ki vzgajajo našo mladino. Lepo bi bilo, če bi občinstvo na ta dan razobesilo raz svojih hiš zastave.
Prekmurci, sobočanci pridite vsi na postajo ob 9. uri dopoldne! Zvečer pa vsi na koncert, ki bo nekak zaključek tega manifestacijskega dne!
Pogovor dveh prijateljev
(Janoš sobočanec, Števan goričanec).
Števan : Dober dčn vam Boug daj J&noš, no vidite p&lik sam tu.
Janoš : Boug daj. Zdaj va si pa dale lejko pogu?£vala. (Stojita na križišču ceste glavnega trga pred Bergerjem.)
Števan: Mela bi si dosta pogučati, če pogiedneva okculi po tom velkom pl&ci kak tcu v a vidi, pa doli i gori po toj Aleksandrovoj cesti pa ešče po Radgonskoj cesti!
Janoš: Ja tč velki plač ešče zdaj slabo izgleda, ali počakajte naj de parkirani; tu de lejpo pisano drevje raslo iz Kanade pa Afrike, na voke cvetčče rouže do davale svojo dišavo; tam na sredini bode eden veliki gla-ženi pavilon, tam poulek pa bode takši studenec, ka de vujškar vodou špric-kao; pa zc&te tak visiko, ka de nazaj doli sama rosa kapala i ti rosa de tč dišavno cvetčče rouže pa pisano drevje polevala. Na driigom krdji pavilena de eden veliki oroslan, tč de pa z goubca zmerom vodou vometao pa vsakšo v6ro bode tulo. — Znate Števan, mi se modernizejramo; obri toga pavilona, ka tč nede moo streje, znate samo tak vednžko po prejk, tam de edna velika marela, štera de za te plač senco drž&la, pod tcu? marelov de vsaki den un formirana mužika igrala.
Števan: Gde pa m&te takšo muži-ko, ali jo prištelate?
Janoš: Ka pa naši gasilci! Zršte Števan, tou se vam vse da napraviti. Trampdt, klarinetov pa ešče tistoga
X. vsesokolski zlet v Pragi 1938
Zveza slovanskega Sokolstva, v kateri so včlanjene posamezne sokol-ske zveze in sicer: Češka Obce So-kolska (ČOS), Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije (SSKJ), Svviezak sokol-skih družin Poljska (SSDP), Savez bolgarskih »Junaka", Savez ruskega zamejnega Sokolstva prireja vsako drugo leto v kateri izmed Slovanskih držav svoje velike zlete. Zadnji tak vsesokolski zlet je bil leta 1934 v Jugoslaviji, v Beogradu, Letos se vrši vsesokolski zlet — kot jubilejna prireditev, ob dvajsetletnici ustanovitve češke države - na Cehoslovaškem v zlati Pragi. Prihodnji zlet bo izjemoma šele 1. 1941 in to ob priliki proglasitve polnoletnosti Njeg. Vel. kralja Petra II. v Beogradu.
Priprave za letošnji zlet v Pragi so izredno velike, saj računajo, da bo udeležba na tem zletu presegala vsa pričakovanja. Pri teh pripravah sodeluje vsa češka javnost. Od najvišjega uradnika do delavca v tovarni, vse prav vse, je v službi zleta. Zlet sam se je pravzaprav že pričel; smučarske tekme v Tatrah so bile uvod v tehnični del prireditve. Sledi prireditev za prireditvijo, dan sokolske dece, IV. srednješolske Igre, naraščajski dnevi ; glavni zletni dnevi bodo pa koncem junija, odnosno začetkom julija.
Naj navedemo le nekatere podrobnosti, da se zadobi vsaj približni pojm o obsežnosti vse prireditve. Za dan sokolske dece se je računalo, da bo znašalo itevilo udeležencev nekako 15.000, priglasilo se jih je pa 32.000.
Na IV. srednjošolske igre odpotuje tudi iz Jugoslavije 800 dijakov In dijakinj iz 35 srednjih iol. Naie dijai-tvo bo nastopilo na javni telovadbi in na slavnostni akademiji, ki bo 10. junija v veliki dvorani »Lucerne".
Pokroviteljstvo je sprejel prezident republike, dr. Edvard Beneš, predsedstvo slavn. odbora pa prosvetni minister dr. Emil Franke.
Posebna „zletna scena" bo prvič izvajana 12. junija. Pri prvi vaji, ki je bila 20. marca na stadionu je sodelovalo 424 oseb. Vajo je vodil še-frežiser Mestnega gledališča na Vino-hradih, Bohuš Stejskal.
Dne 26. junija je glavni zletni dan naraščaja. Na to prireditev odpotuje iz Jugoslavije nad 3000 naraščajnikov. Naš naraščaj bo ob tej priliki izročil naraščaju COS poseben spominski dar.
Na glavnih zletnih prireditvah, bo nastopalo naenkrat nad 30.000 telovadcev. V ta namen so morali obširni stadion na Strahovem preurediti. Za nastop so priredili tudi tekališče; zlet-ne vaje so morali na novo predelati, razstop bo samo ,tesen", ker bi drugače ne bilo prostora. To bo prvič v zgodovini človeštva, da bo naenkrat in pod vodstvom ene osebe, izvajalo telovadni nastop toliko oseb.
Jugoslavija bo na tem zletu zastopana nad vse častno, saj je prijavilo udeležbo nad 10.000 Sokolov. Naš Sokol nastopi na zletu s posebnimi vajami. Tudi naša vojska bo sodelovala ter predvajala posebno točko pod naslovom »Jugoslovanska epopeja", ki bo prikazala vso našo borbo za osvo-bojenje.
Toliko za danes, v prihodnjih naših številkah, bomo poskušali to veličastno prireditev ie podrobneje opisati. Priporočamo našim čitateljem, da nai list hranijo, da bodo potem imeli skupen pregled čez važnejil del te dosedaj, največje manifestacije slevaa-ske vzajemnosti.
Zletu v Pragi — Z d a r 1
saksatona pa m&li i veliki boben i ešče tisti čingilingi, vse te norije za-dosta nižjo, tč vam pa tam notri v paviioni napustijo tisti radiogramon, pa gori skous na tisto veliko trampoto, če ste jo že videli.
Števan: Ja vido sam, gda je ešče mladi Lanjšček v njo fudo.
Janoš: Prav ražte, skouz te velike trampote de šou g'&s; vsi mužiitžške do svoje klarinete pa trampote samo pri čbaj držali. Lak de z du-gov palicov, pozlačenov.samoz rokž-mi migao, te do vam pa tak fain igrali in le igrali, ka vsi sobočanci pa vsi vesničarje pa cela borza dela nedo fol-gali poslušati.
Števan: Sapralot, to de pa resan nikaj takšega, ka je ešče nej bilou. Zakaj pa etam prejk Ffirsta cigeo ed-nouk na cesto skladajo, pžlik na fun-duš; pa nede zidao tč gospoud, ka gramofone pa fotograme odžvle, vej pa je lekar šteo nekši kinematograf zidati?
Janoš: Vej je pa šteo zidati lejpi moderni kino; da pa naša občina je prvle zaprosila za engedčl, zdaj pa njemi ne dS več, ka de kino v grždi gorpostžvleni.
Števan: Ka de pa občina z kinom v gradi, zakaj nebi njemi dala zidati ?
Janoš: Ja Števan, takši kino dosta nosi, tou vse odi gledat, če so včkše norije notri, več ji ide, pa stoga de občina mela ekstra dohodke. Tam nastavi dlrektora, tistoga mašinistra, ki de kejpe napiiščžvao, edno blagajni-čarko, ednoga konduktera, ki de kžr-te prelOknjavao, ednoga ka de seda-liiče kžzao i ednoga ka de tiste kejpe tolmačo. Pa zn&te naši muraške ešče tfidi nucajo nekelko nogometašov.
Števan: Ja razmim, te de pa dobro če tak dobre dohoudke nosi.
Janoš : Nanč nemrete preračunati; naši odborniki bodo pri vs&kom kž-zanji kontrolerali. Štirje do tam sedeli pa pazili če vse vredi ide; perse, do se menjavali, samo računski odsek de stilno tam notri.
Števan: Vaša občina vse lepo dela. Zdaj vidim ka je cesto prekopala pa roure notri zdejvala, tou zagviišno za-volo toga, ka de tista voda z tistoga iprickastoga studenca pa iz oroslžna tQ skouz tekla, pa naj mi vesničarje to ne vidimo, de vse pod zemlouv.
janoš: Moj dr&gi Števan, tak se dela v£raš. Poglednite etitž doj. Zdaj bo na stžro kavarno emelet gori zazidani, vfi ekstra forma, ka zdaj mi nači ne dovolimo, ka bi samo takše kavarne bile.
Števan: Gda sam gyes ešče mlšdi bio, sem vč£si tfidi v kavArno zavda-ro. Tč je bio ešče v toj velikoj kavarni Weiner, ki je meo ekstra sobice pa vsigd&r fain kelnarce.
Janoš: Tou pri Kroni ešče nega, liki mi že veliki nouvi ridiogramofon, fteri fain igra, pokeč se emelet ne zida.
števan: Kak pa ov gospoud Fafiik, kak njemi kaj ide?
Janoš: Eno vidite central hotel, kavarna, pa ešče oštarija, vse je centra-liierano. Znite, tej vam tam mžjo centrilno kBrj&vo, vse eentr&lno kurijo, pečejo pa kDjajo. Na vse strani centralna toplouča i mrzlouča, topla i mrzla voda naednouk vOteče. Fžine
sobe ma, tudi tam centršlno, pa se dobro spi.
Števan : Jžnoš, vi mene z vašim pripovidavanjom skoron vse zmešate. Kak pa kaj ovak nouvoga ?
Janoš: Nika ne vem tak posebno, aH znžte Štefan, zadnjič sva si gučala nekaj od tej naši boukši porgarov, pa so nama nešterni zamerili.
Števan : šteri tej milionšroške? Mo-gouče Lezarov Bč!a, ali Oušovi, zakaj sva se od njih tudi nej spominala. Kak pa kaj gosp. Potekžroš ešče nede zidao? Kapa te gorički Frim; pa mž-te d?ž velkiva fabrikanta, teva kak z ženskami delata moške srakice pa spoudnje lače. čfije se, ka njima preveč dobro ide.
Janoš : Ja nejde njima slabo, dobro delajo, pa veselje mžjo dekline, ka tam slfižijo.
Števan : Tou je veseljč, če se služi; če bi pa vi vidli kakše je veselje, gda se te dekline na večar domou pe-lajo na vesnice. Na vsakšem biciklini po dv£, eden on i edna ona.
Janoš: Mladim je potrejbna sloboš-čina, pa naj jo m a.
Števan: Ja potrejbna sloboščina ali pokorščina tudi.
No zbogom, vej dragi keden pži več.
OGLEJTE SI ZALOGO
NAJNIŽJE CENE UGODNI PLAČILNI POGOJI
novo dospelih motorjev,
koles, šivalnih in pisalnih strojev pri tt.
Stivan Ernest, M. Sobota.
Cenjeno občinstvo!
V soboto, dne 14. maja 1938 bo v Murski Soboti veliko učiteljsko zborovanje, katerega se bodo udeležili učiteljska društva iz 12 srezov.
Prosim vse hišne posestnike, da razobesijo dne 14. t. m. zastave, da tudi stem izkažemo vsem došiim gostom čast in gostoljubnost, da bodo odnesli iz naše metropole najboljše vtise. M. Sobota, dne 10. maja 1938. Predsednik občine: HARTNER t. I.
Sprememba avtobusnega voznega reda na progi M. Sobotn-Rogaševci
Počenši s 15. majem 1938 se spre meni autobusni vozni red na progi M. Sobota-Rogaševci. Bistvene spremembe sicer ni, samo odhod autobusa iz Rogaševcih proti Murski Soboti je odhod po novem voznem redu že ob 6 15 uri pri opoldanski vožnji pa ob 13 26 uri. Ker odhaja vlak po novem voznem redu proti Mariboru ob 14 54 iz Murske Sobote, imajo potniki, ki prispejo z autobusom v Mursko Soboto ob 14.35, dovolj časa za na vlak.
Vozni red na progi Murska Sobota—Dolnja Lendava pa ostane nespremenjen. Na progi Murska Sobota—Slatina Radenci začne obratovati poštni autobus dne 29. junija t. 1. in bode v obratu do 15. septembra 1938. Avtobus bode obratoval ob četrtkih, nedeljah in praznikih. Natančni vozni časi so razvidni iz stenskih voznih redov.	Uprava pošte.
Naredba o gospodarjenju z nedoraslimi gozdovi
V službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 30. aprila 1938 je bila objavljena naredba o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi. Ker je naredba tudi že stopila v veljavo in ker se opazuje, da se mnogi posestniki pri prestopkih zakonov odn. naredb opravičujejo z nepoznanjem zakonskih predpisov, odnosno se izgovarjajo, češ da jim občina take predpise ni objavila, naročam, da citirano naredbo občina krajevno primerno objavi vsem občanom trikrat zaporedoma.
Naredba ima namen preprečiti uničevanje in neracionelno izkoriščanje mladih, še nedoraslih gozdov, ki se jc zadnje leto, radi dobre konjukture lesa, posebno raspaslo.
Sreski načelnik: Dr. BRATINA s. r.
DOMAČE \?E5TI
murska Sobota:
—	Koncert ptujskih pevcev. Da se bo dan 14. maj, to je dan velike manifestacije za našo severno mejo čim veltčastnejše zaključil, priredi ta večer v Murski Soboti pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju svoj pevski koncert. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom uglednega gospoda župana F. Hartnerja v Sokolskem domu ob pol devetih zvečer. Program je dokaj pester in pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju je obče znan po svoji dovršenosti in finesi na glasbe nem polju. Domačinom se bo nudila ugodna prilika za en glasbeni užitek več.
—	Blagoslovitev novo nabavlje ne zastave naših krojačev se bo vršila v katoliški cerkvi dne 6. junija 1938. Isti dan popoldne bo v gostilni g. Flisarja društvena zabava z godbo in plesom, na kar že danes opozarjamo.
Ciril Metodova podružnica v Murski Soboti vabi vsa narodnoob-rambna, prosvetna in stanovska društva ter tudi vsakega posameznika, brez razlike politične pripadnosti na občni zbor, ki se bo vršil dne 21. maja ob 8. uri v restavraciji g. Baca. Sledite temu pozivu in pridite na ta občni zbor, ker bo takrat tudi pogovor glede ustanovitve meddruštvenega odbora;
—	Novi telefonski imenik. Tukajšnja uprava pošte je prejela nove telefonske imenike za Dravsko banovino. Isti se lahko dobijo pri upravi pošte proti plačilu zneska 10.— dinarjev. V imeniku so upoštevani vsi do meseca aprila instalirani telefonski naročniki. — Uprava pošte.
—	Smrtna kosa. Šarotar Pavel, zidar in član gasilske čete, je dne 4. maja t. 1. podlegel težki bolezni. Pokojni je bil marljiv, dober družabnik in skrben oče. Zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otroke. Na njegovi zadnji poti so ga poleg številnega naroda spremljali tudi njegovi tovariši gasilci z godbo na čelu. Ob odprtem grobu se je v imenu gasilstva poslovil od njega Klanjšček Štefan, ter eden izmed njegovih tovarišev zidarski pomočnik. Mir njegovi duši, preostalim naše solalje.
PlMlfa Cf 8 mesecev star dreslran VOLČJI irllia OB PES prave pasme. Naslov se p«izre v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
Vozni red
velja od 15. maja 1938.
Murska Sobota :
Odhod proti Hodošu ob 4.30 in 15.10. Odhod proti Ormožu ob 5.08, 10.45, 14.54 in 18.36.
Prihod iz Hodoša ob 7.28 in 18.10. Prihod iz Ormoža ob 8.57, 14.52, 18.23 in 20.05.
Ormož :
Odhod proti Čakovcu ob 7.17, 10.08, 13.12, 18.32, 23.16. Odhod proti Soboti ob 7.22, 13.15, 16.52. 18.35. Odhod proti Pragerskom ob 4.22, 7.10, 12.27, 16.50, 20.22.
Prihod iz Čakovca ob 4.19, 7.00, 12.26, 16.37, 20.10. Prihod iz M. Sobote ob 6.55, 12.21, 16.41, 20.15. Prihod iz Pragerskega ob 7.07, 10.07, 13.07, 18.29, 23.14.
Hodoš:
Odhod v Soboto 6.10 in 16.54. Prihod v Hodoš ob 5.53 in 16.24.
DOPISI:
—	Premestitev. Nenadoma je premeščen iz Sv. Jurija k Sv. Pavlu v Savinjsko dolino kaplan preč. gospod Gabor Lojze. Ni dolgo služboval pri nas pa vendar si je s svojim ljubeznivim in korektnim nastopom pridobil splošne simpatije vseh slojev naroda. G. Gabor se ne bavi z politiko, marveč živi samo za svoj prezvišeni poklic. Premeščenemu gospodu kaplanu želimo vse dobro na novem mestu in naj bo prepričan, da ga bomo obdržali v najboljšem spominu.
—	Sv. Jurij. Izmed dvema posestnikoma je vladalo nesoglasje radi meje v gozdu. Sporazumno sta naprosila krajevnega štarešino, naj mejo uredi. Seveda je bil eden nekaj prikrajšan, kar je dalo povod, da je nastal izmed njim in svojo ženo hud prepir. Možakar je v hudi razburjenosti svojo ženo pošteno namlatil in slednjič hotel zažgati svoje gospodarsko poslopje, kar pa mu je bilo preprečeno. To je zelo nespametno delo.
—	Brezovci. Gospod Šiftar Geza, sin gostilničarja, se je 4. t. m. na svojevrsten način oženil. Nekaj časa je vodil ljubavno razmerje s 17 letno hčerko uglednega posestnika g. Godi-na Ivana imenom Gizelo iz sosednje vasi Lemerje. Ker niso hoteli starši hčerke poroko dovoliti, je naš g. Geža svojo izvoljenko kratkomalo k sebi zvabil in živi sedaj z njo v divjem zakonu. Tako imamo eno senzacijo več.
IZJAVA.
Podpisani Godina Ivan, posestnik v Lemerjih, izjavljam, da ne jamčim za dolgove, ki bi jih naredila moja hčerka Gizela.	GODINA IVAN.
—	Sv. Jurij. Po dolgi mučni bolezni je 5. t. mi umrl ugledni posestnik Gomboc Franc. Doživel je 64 let starosti in zapušča vdovo ter 4 odrasle otroke. K večnemu počitku ga je spremljalo mnogo naroda. Naj počiva v mir«.
—	Rogaševci. Poštna uradnica gospodična Gumilar Gizela se je zaročila z g. Venčel Dušanom, trgovcem z lesom. Čestitamo 1
—	Sv. Jurij. V župnikovem gozdu so otroci pobrali in uničili večje število jajc od fazanov. To je nedopustno, radičesar opozarjamo starše in lovske čuvaje, da otrokom takšno početje zabranijo. — Opica ,Oro", ki je bila g. Koblencerju in vsem gostom vedno v veliko zabavo, je šla v večnost. Pogreb se je izvršil dostojno.
—	Stanje naSih cest. Cesta Murska Sobota, Martjanci, Tešanovci pa do meje našega sreza je vedno v dobrem stanju. Prav posebno je pa dobro urejena iz Martjancih do Tešano-vec. To je v glavnem prištevati predvsem cestarju g, Šlnkec Josipu iz Te-šanovcih, ki neumorno skrbi, da ima svojo cesto v najboljšem stanju. Neverno kaj pa je temu vzrok, da je cesta iz Cankove proti Rogaševcem tako v slabem stanju. Potniki se pritožujejo, da so na tej cesti oblikovane jame in jamice, ki prav neugodno vplivajo ob vožnji z avtomobili. Nočemo reči, da je temu v glavnem kriv cestar, mislimo pa, da bi lahko oblikovane jame že v začetku zasipal odnosno poravnal.
—	Motorni vlaki na progi Bo sanski Brod — Dubrovnik. V tvor-nici vagonov v Brodu dovršujejo motorne vlake, ki bodo vozili na progi Bosanski Brod Dubrovnik. Koncem maja bodo vlaki izročeni prometnemu ministrstvu in takoj uvedeni v promet,
—	Peti potres v enem mesecu. V sredo zgodaj zjutraj so občutili v Koprivnici in jugovshodni okolici šibkejši potresni sunek. V dobi enega meseca je to že peti potresni sunek v Koprivnici in okolici. K sreči so bili vsi novi potresni sunki šibki.
—	Huda nesreča pri delu v tunelu. Na unski progi pri vasi Orašcu blizu Bihača, je v tunelu delalo več delavcev. Ena skupina je bila zaposlena pri vrtilnem stroju, druga pa je odkopavala in odnašala zemljo. V steni tunela pa je od zadnjega miniranja ostala neeksplodirana mina in ko jo je nekdo zadel s krampom, je nastala strašna eksplozija. Poškodovanih je bilo več delavcev izOrašca. Preti jim nevarnost, da bodo zgubili vid.
—	Strašna nevihta v Bački. V srednji Bački je pred dnevi med nevihto padala 15 minut debela toča, ki je napravila veliko škodo na setvi in sadnem drevju. V južnem Banatu so se spet odprli zaradi dolgotrajnega dežja mnogi vrelci in je voda poplavila veliko obdelanega zemljišča.
SOKOL
Sokolsko društvo poziva vso članstvo, da se udeleži v čim večjem številu odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju prt Sv. Jurju ob Šiavnlct v nedeljo, dne 15. maja 1938 ob 11. uri.
Kolesarji odhod ob 830 url Izpred Sokolsktga doma.
Če se priglasi dovolj udeležencev bo vozil tudi poseben avto. Odhod ob 9 45 izpred Sokokkega doma.
Prijave za avto sprejema br. Do-manjko Mirko, trgovec v M. Soboti.
Kdor ima kroj, brezpogojno v kroju ; ostali znak z lipovo vejico.
— Rakičan. Naša sokolska četa pripravlja za praznik dne 26. V. 1938 veselo igro »Teta na konju" I
Po igri, ki bo pri Cačinoviču, bo domača zabava. Bratske edlnice na to prireditev te agilne sokolske čete že sedaj opozarjamo.
Velik napredek.
Koncem prejšnjega meseca se je vršil v Ljubljani občni zbor Vzajemne zavarovalnice in njenega posmrtninskega oddelka „Karitas". Na občnem zboru so bila podana poročila, iz katerih je razviden izredno velik napredek tega katoliškega slovenskega zavarovalnega zavoda. Poglejmo le nekaj številk. V oddelku za nezgode je zavarovalnica lani izdala 15.588 novih polic. V Življenjskem oddelku je bilo sklenjenih 1621 novih zavarovanj z zavarovano glavnico 55 miljon Din. Pri „Karitas" je bilo izdanih 7661 polic z zavar. glavnico 25.752 910 Din. Koncem 1. 1937. je življenski oddelek izkazoval 26007 zavarovanj z 230 miljon 896 tisoč 875 Din. zavarovalne glavnice. Za tekoče in bodoče obveznosti napram zavarovancem razpolaga Vzaj. zav. (in Karitas) z 97 miljon 230 tisoč 905 Din. imovine. — to so stvari, ki mnogo povedo, zlasti to, da se pri Vzajemni zavarovalnici in pri Karitas vsakdo lahko mirne duše zavaruje . . . Glede življenjskega zavarovanja je posebno priporočljiva „Karitas". Kdor se hoče za manjšo vsoto zavarovati, se naj obrne samo na njo, ker mu nudi take ugodnosti, kakor nobeno drugo zavarovanje. Ena takih ugodnosti je, da se izplača po smrti zavarovanca, ki je umrl vsled kake nezgode, dvojna zavarovalna vsota. Druga velika ugodnost je brezplačno sozavarovanje otrok. Pri Karitas se dnevno zavaruje povprečno 30 ljudi. Zavarujte se tudi vi! Obrnite se na zastopnike ali na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8.) — Zastopnica za Slov. krajino je ga Skalar Jožica v Murski Soboti.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
11 o I a t o r
BETONIT.
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Jmm
Razpis propagandnega lahko-atletskega mitinga kot prireditev po dolžnosti, ki ga priredi SK Mura v Murski Soboti v nedeljo, dne 15. maja 1938 popoldne ob 3. uri na svojem igrišču Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija v Murski Soboti v sledečih panogah in s sledečim vrstnim redom: 1.) Tek 100 m sen. 2) S Stok v višino jun. C. 3) Met diska sen. 4.) Tek 400 m sen. 5) Met koplje jun. C. 6) Štafeta 4x100 m sen. 7.) Tek 100 m jun. C. 8) Štafeta 4x100 m jun. B. 9) Met fcrogle sen. 10.) Štafeta 4x100 m jun. C. — Tekmovanje se vrši po pravilih odnosno pravilnikih JLAS.
Rapid: Mura 3:2 (1:0)
Pred cirka 250 gledalcev se je odigrala v nedeljo, dne 8. t. m. prijateljska nogometna tekma med Muro in mariborskim Rapi-dom in sicer v stilu prvenstvene borbe.
V prvem polčasu se opaža rahla premoč gostov, dočim so v drugem polčasu prevladovali domači, ki jih je pa posebno proti koncu igre spremljala izredno velika smola. Po poteku igre bi odgovarjal neodločen rezultat. Gostje so od zadnje prvenstvene tekme, ki so jo odigrali pri nas, v vsakem oziru precej napredovali. Igrajo smiselno, požrtvovalno, le škoda, da se poslužujejo surove igre in medsebojnega prerekanja.
Moštvo Mure še ni uigrano, to velja predvsem za napadalni trio, ki je zlasti v prvem polčasu igral zelo indolentno. Fantom primanjkuje volja, požrtvovalnost in start. Stare je bil na desnem krilu veliko bolj uporaben kot v triu. Zaradi težje blesure je moralo več igralcev samo statirati, desni half pa celo zapustiti v drugem polčasu igrišče. Koti 9:2 za Muro.
Sodil je ss g. Turk dobro.
U{Xn s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom, IllSCf kopalnico, vel ko verando, lepim vrtom in prltikltnami se po ugodni ceni proda. Naslov se potzve v trgovini g. Hahn L Murska Sobota.
Vzreja mladičev kuncev.
Vzrejo mladičev moremo razdeliti na tri glavne časovne dobe:
1.	od rojstva do odstavitve,
2.	od odstavitve do spolne zrelosti,
3.	do popolnega razvitka.
Takoj, ko je samica skotila in vidi
rejec v kotu kletke znani kupček volne, pod katerim mrgolijo mladiči, postane rejec seveda radoveden. Samico, ako morda ni prav izredno krotka, vzame iz hlevčka, nato pa previdno odkrije gnezdo, vzame mladiče enega za drugim ven, jih prešteje, obenem pa izloči mrtve in slabotne mladeniče. Ako želi rejec res imeti veselje nad mladiči, pusti v gnezdu le največ šest najbolj razvitih mladičev.
Te mladiče položi lepo nazaj v gnezdo in jih pokrije. V naslednjih dneh mora rejec posebno paziti na hrano matere; predvsem je priporočati sočno krmo, na pr. regrat, trpovec ali travniška zelišča. Zeljnate rastline (zelje, ohrovt), dalje repa in podobno naj se ta čas opuste, ker vsebujejo preveč vode in je nevarnost, da mladiči gnezdo preveč pomočijo. Rejec mora pri tem gledati na to, da je v hrani čim več izpremembe. Poleg tega mora imeti samica na razpolago vedno tudi žito, ali temu enakovredno krmilo. Priporočljivi so tudi kuhani krompirjevi olupki z dodatkom otrobov, zdrobljene koruze, ječmena itd.
V	tretjem ali četrtem tednu prično mladiči gnezdo in pomalem jesti. Rejec mora sedaj posebno paziti na največjo snago in pokladati le najboljšo zeleno krmo z dodatkom nekoliko sena. Po enem mesecu jedo mladiči že vse. — Pred osmimi tedni naj se mladiči nikar ne odstavljajo; mladiče, ki so nam pa posebno pri srcu, pustimo tudi 10 do 20 tednov pri materi.
Za odstavitev mladičev imamo dva načina. Ali vzamemo v različnih dneh enega mladiča za drugim od zajke, to je polagoma, ali pa odstranimo iz kletke samo mater. V zadnjem primeru denemo zajko še nekaj časa vsak dtu gi dan k mladičem, da posesajo mleko.
V	obeh primerih preprečimo s tem, da bi zsjka zaradi nabranega mleka obolela.
V	drugi časovni dobi, ko so mladiči postali neodvisni od matere, je treba kmalu ločiti mladiče po spolu in to vsaj od tretjega meseca dalje. Mladiče, katere mislimo vzgojiti kot plemenske živali bodisi za lastno rejo, bodisi za prodajo, postavimo čim prej vsakega v posebno kletko. To velja predvsem za samce, medtem ko moremo imeti samice še dalj časa skupaj v eni kletki. Samci, ki so določeni za pleme, naj se takoj strogo ločijo od vseh drugih kuncev, ker se razvijajo najbolje le tedaj, če drugih kuncev, naj si bo samcev ali samic, ne morejo niti vohati, niti videti. Vse ostale živali, ki so namenjene za kuhinjo, pa lahko še nadalje ostanejo skupaj.
S 6 meseci dosežejo mladi kunci praviloma več kakor 3/4 svoje bodoče velikosti. Živali, ki so namenjene za zakol, v tem času že lahko pričnemo pitati, to je, postavimo j h v ožje in manjše prostore, da se ne morejo toliko gibati, dajemo jim malo zelene krme, zato pa več sena in kuhanih krompirjevih olupkov z ovsem, ječmenom, pšenico ali koruzo. V kratkem času (2 do 4 tednih) je tak kunec 2e zrel za zakol.
Od živali, ki smo jih obdržali za pleme, samce enakomerno močno dalje krmimo, pri samicah pa je treba približno s 7 mesecem nekoliko prene hati z dobro krmo, sicer postanejo prekmalu vroče. Z 8 meseci, pri velikih pasmah z 9-10 meseci, so mladi kunci popolnoma dorasli in se more« jo pfeaenitL
POSTA:
Lovenjak Terezija, Nemčija. Z današnjim dnem smo Vam začeli dostavljati list. Od lanskega leta dolgu-jete na naročnini še 13 dinarjev.
Vsi dopisi ki so poslani, bodo prihodnjič objavljeni. Uredništvo.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Skupščina se je vršila v veliki dvorani hotela BSlon" v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom:
1.) Pozdrav predsednika;
2)	Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika ;
3)	Poslovno poročilo: a) predsedniško; b) tajniško in blagajniško; c) poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešniso;
4.)	Proračun za leto 1938;
5.)	Samostojni predlogi;
6) Vsetrgovski kongres v Ljubljani; Občni zbor je sklican za 10. uro predp.
Udeležba članstva:
Abraham Roza Šalovci, Albert Franc Ivanjševci, Mg. PH. Andersch Josip M. Sobota, Andrejč Aleksander Pečarovci, Antalič Janez Vučjsgomila, Antalič Jožef VešČica, Arvaj Vincenc M. Sobota;
Bac Ludvik M. Sobota, Banfi Ka-rolina Lemerje, Banko Vincenc Gorica, Baller Ludvik Sebeborci, Barbarič Ka-rol Zenkovci, Bata po poslovodji M. Sobota. Benko Ivan Kupšinci, Benko Josip M. Sobota, Benko Ludvik M. Sobota, Benko Šttfan Brezovci, Ber-talanič Josip Kruplivnik, Bertalanič Josip Sebeborci, Bertalanič Marija Kruplivnik, Brumen Joško M. Sobota, Bru-men Genovefa M. Sobota, Btikvič Ko-loman Nemčavci;
Celeč Štefan Gorica, Cvetič Janez M. Sobota, C8r Ana M. Sobota;
Čarni Etelka Ivanovci, čarni Josip Ivanovci, čarni Koloman Ratkovci. Čeh Franc M. Sobota, Čšnč Franc Sata-hovci, Črnko Rudolf M. Sobota;
Dani Josip Vadarcl, Debelak Tere-rezija M. Sobota, Dittrich Franjo M. Sobota, Drvarič Franc Lemerie, Dr-varič Janez Lemerje;
Ebenšpanger Ladislav Puconci, Ebenšpanger Koloman Pertoča;
Fartek Janez Kuzma, Ficko Štefan Tropovcl, Flisar Karol M. Sobota, Fii-sar Ludvik Moravci, Flisar Štefan Se-borci, Forjanič Franc D. Slaveči, Frim Ladislav M. Sobota, Ffirst Eduard M. Sobota, Fflrst Evgen M. Sobota. Fujs Janez Krog, Ffirst Koloman M. Črnci;
Geder Frančiška G. črnci, Gergo-rič Štefan M. Sobota, Golob Karol Tešanovci, Golob Ludvik Moravci, Gomboc Koloman Markovci, Goričan Ludvik Kupšinci, Graj Josip Martjanci, Grah Viljem Vidonci, Gumiiar Matija RadovcI;
Hahn Henrik Bodonci, Hahn Izidor M. Sobota, Hahn Maks G. Lendava, Hahn Samuel M. Sobota, Hajdinjak Frančiška Otovci, Hajdinjak Jurij Pro-sečkavas, Hakl Viljem Lemerje, Hari Lemerje, Hari Janez Križevci, Heimer Arnold M. Sobota, Heimer Evgen M. Sobota, Heimer Etelka Gradišče, He-klič Štefan M. Sobota, Hirschl Ana M. Sobota, Hirschl Emerik Martjanci« Hirschl Leopold M. Sobot, Hirschl Ludvik M. Sobota, Hirschl Reglna Tešanovci, Huber Franc Kuzma;
(Dalje.)