m. strnim.____________________i imm.» pm. »• Jnili mz-________________ xn. icio. .Slovenski Narod* ftlja « v Ljubljani na dom dostavljat: v upravništvu prejeman: aio leto.......K 24-— ctto 'eto.......K 22*— •ol leti........12-— poi leta........11 — fetrt leta •••••• • 6-— Čctn leta • ••.•• , 5-50 O2 mesec ...... . 2*— na mesec . . • • • » 1*90 Dopisi nai se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrtfnUtv*: Kamflora mlica tt. 5 (v pritličju levo), teUfon št 34. Ufcafa mk tu mttr tmMftit »•dtlf« ta praialk*. Inserati vdjajo; peterostopna pctii vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali većkrar po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiljajo naroćnin«, reklamacije, insfciati ttd. to ie administrativne stvari. —------------- VonmmiMB tttvilk* t#M« 10 vlaaiitv. --------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .NaroAui Utkana" teUton št 15. »Slovenski Narod" velja po pošti: za AvstroOgrsko: i za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30--* pol leta ....*., » 13-— . cetrt leta.......6*50 za Amenko in vse druge dezele: na mesec ...... . 2*30 ćelo leto......K 35'— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatro: Knaflova ulica St 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Pred krizo. Dunaj, 13. juni ja. panes je dan odsekov: socijal-oo-politični, davčni. draginjski, proračunski in brambni odsek so se se-stali. da nadaljujejo svoja posveto-vanja o izrocenem jim gradivu. Vsa -osornost velja seveda razpravam erambnega odseka, ki nadaljuje debato o III. od onih 7 skupin v katere si je bil razdelil brambni zakon. Ako hoče zbornica v torek pričeti drugo branje brambne predToce. mom oj-sek svoje delo dogotoviti vsaj do so-bote. Njegovo poročilo se mora tiskati in vsaj 24 ur pred začetkom razprave razdati med poslance. Odsek ima torej le še dva dni časa. ima prerešetati Še okoli 60 §§, odpraviti še ćelo vrsto glasovanj — opraviti torej še toliko, da bi se moral pri normalnih razmerah jako pridno po- | Tuđiti, da konca svoje delo pravo-časno. Toda razmere nišo već normalne. Rusini so svojo obstrukcijo-nistično taktiko prenesli tuđi v ta ndsek in trije njihovi govornik! str-moglavijo z lahkoto vse račune vlade in ostalih strank, ki se priprav-liajo sprejeti prihodnji teden bramb-rsi zakon. Zamuda enega dne pome-*Ma v tem slučaju izredno veliko. Cim bolj zaostane, ozir. se zavleče | ^rambna debata, tem bo!j se odrni- i ka na negotov čas tuđi proračunski provizorij — tem bližje pa prihaja ominozni § 14. V parlamentu vlada zaradi tega | skrajno nervozno razpoloženje. Od \ seh strani nagovarjajo rusinske poslance, naj vendarle prenehajo s svojo taktiko, ki ni toliko vladi, ka-Kor parlamentu pogubna. Dosedaj trez vidnega uspeha. Rusinski klub je najnovejše propozicije ministra , rfussarecka zavrgel ter vstraja pri 5voji zahtevi, da mora biti Lvov kot sedež rusinske univerze že od vsega začetka definitivno določen in nai se to zgodi v cesarskem lastnoročnem pi^mu ali pa v zakonski predloži, katero naj vlada takoj parlamentu predloži. Vlada je v tisočerih skrbeh. ćeli dan obletavajo ministri rusinske voditelje, med tem ko potekajo v brambnem odseku dolge obstrukci-ionistične ure - . . Nam mora biti taktika Rusinov simpatična; ne ker je naperjena proti brambni reformi, katere nujnost priznavamo mi. kakor vsak trezen človek, simpatična samo vsled tega, ker kaže toliko krepke trdnovratno-sti in izdatnosti v boju za narodne pravice in težnje, kolikor si je želimo sebi. Ce vidimo s kako vztraj-nostjo se borijo Rusini za svoj kulturni idejal, obžalujjemo vedno zno-va, da ne najde većina slovenske delegacije nikuar niti volje niti pogu-ma dokazati faktorjem države, da (kakor je včeraj poudaril dr. Rvbaf) v državi, kjer se meri z dvojno mero, žalibog državni interesi nišo vedno tuđi ljudski interesi. Rusini so vse-sko7i ■-"' "no in lojalno ljudsrvo : . .. upajo vzeti na s\oja ramena očitek, da velja njih boj ar-madi in vojaški sili države. Vsak, kdor je poštenega srca, mora priznati, da je to očitanje neresnično, vsak dobro ve. da bi trebala vlada izpregovoriti le besedico »Lvov« in z ostalimi strankami vred bi tuđi Rusini požrtvovalno votirali bramb-no reformo. Toda vlada si te besede ne upa izreci, ker se boji Poljakov ... Rusinska obstrukcija je narav-nost klasičen dokaz, kako se pri nas narodna enakopravnost maščuie vedno na državi. Narodni boj zatiranih se umetno spreminja v navi-dezni boj proti državi in njeni avto-riteti. Najvišji odgovorni faktorji pretvarjajo lice države, da se zdi ta le premnogim kamenosrčna maćeha. To je historična krivda naše skupne domovine. Nasprotja med narod!#mi in državnimi potrebami bodo pri nas obstojala, dokler ne zavlada pravičnost in enakopravnost. Ker Poljaki nočejo, da bi stala rusinska univerza v Lvovu, zato ]e ogrožena brambna reforma, ogrožen parlament. Na to enostavno formulo se da zreducirati ves navidezno tako komplicirani, a resnično težavni in kritični položaj. Novo Izdajstvo slovens'Rii! KlerilialCBV. Podpredsednik graške pošine direkcije Swoboda imenovan za nrezi-denta štajersko-koroskeeta r stnega okrožja. Dunaj, 14. j, nija. Kakor znano, je bi! ć< edanji predsednik graške noštne in tele-^rafne direkcije Pokornv pred kratkim vpokoien. S Pokornim je odšel mož, ki je v vsakem oziru zvesto služil intencijam in poveljem nem-ško-šovinističnih krogov, pravice slovenskega jezika, slovenskega uradništva, interesi slovenskega pre-bivalstva so se v njegovi eri zane-marjali včasih naravnost vnebovpi-joče. Znani so boji slovenskih občin za razširjenje post, borbe za poštne pečate, znane veksacije, katerim podlega slovensko poštno uradni-stvo. l^koda o tem še razpravliati. In vendar prezident Pckornv ni bil baš osebni sovražnik slovenskih intere-sov, bil je le pasivna natura, ki se dal iz strahu pred vsemogočmm nemškim Volksratom in pred intri-gami nemško-nacijonalnih poslancev zapeljati na pot neobjektivnosti in protipostavnosti. VpraSanje, kdo postane njegov naslednik je za Štajersko in koroško Slovenstvo izredne važnosti, naj-odličnejša dolžnost naših poslancev. je bila predvsem. da zastavijo ves svoj politični vpliv, da preide vodstvo tega ohsežnega v narodnem in gospodarskem oziru toli važnega urada v roke moža, ki bi izvrševal svoje doižnosti vsaj z onim minimom objektivnosti, katero moramo zahte-vati od vsakega državnega uradni-ka in naj si je desetkrat narodno-za-veden Nemec. O tem pač ni bilo dvoma, da bo Pokornega naslednik zo-pet Nemec, toda objektiven uradnik in ne politični agitator fiujskač naj bi bii. Slovenski poslanci nišo imeli pretežavne naloge. Vlada je sama uvidevala, da ne gre imenovati na praško mesto prononsiranega člove-ka in nameravala je izročiti vodstvo štajersko - koroške poštne direkcije dvomemu svetniku iz trgovskega ministrstva drju. Hofferju, o kate-rem se v slovanskih političnih kro-gih zatrjuje, da se je v svojem dose-danjem poslovanju kazal korektne-!?a uradnika. To svojo narnero pa je vlada opustila, za graškega poštne-ga prezidenta bo marvreč v najbliž-jih dneh imenovan dosedanji vice-prezident Karei Svvoboda. Direkcija štajerskih in koroskih post ter tele-grćjfov nreide s tem v roke moža. ki ni le kakor njegov prednik pasivna natura temveč je eden najfirononsi-ranejših nemsko - nacijonalnih i»rad-nikov države, mož. ki ne bo čakal na povelja in želje nemških Volksra-tov. temveč bo svoje Slovencem so-vražno postopanje uredil docela v vlastnem delnkrncm« . Vsa preteklost novega podpred-sednika nam kaže, česa se imamo od njega nadati. Bil je iz Prage pre-stavljen v Gradec, ker je izzval s svojim postopanjem proti pravicam češkega jezika, proti interesom če-škega uradništva v okrožju praške poštne direkcije pravcato revolucijo. Kot praški poštni podpredsednik je j odpravljal iz »lastne moči« veljavne \ jezikovne predpise, uprl se je direktnim ukazom ministrstva in nepo-srednega predstojnika poŠtnega prezidenta Krausa. da omeji kolikor mo-./; . ::.r.c n s kruto roko je zatiral češke uradnike, ki so smatrali, da veljajo ministrske naredbe in ukazi prezidenta več, kakor pa šo-vinistične aventure g. Swobode. Vsa češka javnost je takrat burno zahte-vala, da se puntarskega podpred-sednika takoj odstrani ter najobčut-nejše kaznuje. Toda takrat je bil Bienerthov sistem v polnem razvoju. Ministrstvo je moralo tipornega uradnika sicer iz Prage odstraniti, vsled vpliva Nemcev pa ga je zade-lo mesto pravične kazni — povišanje in odlikovanje. Bil je imenovan — za podpredsednika v ćradcu . . . Tuka! se je z uspehom udejstvo-val kot posrednik in plenipotenciioz nemškega Volksrata... j Za moža take preteklosti so se i sedaj potegnili slovenski klerikalni poslanci. Kakor je svoj čas dr. Su-steršič složno z dr. Egerjem ^izvoje-^'a^' imenovanje dvornega svetnika Elsneria za predsednika Ijubljanske-ga dež. sodišča. tako sta šla takrat dr. Korosec in VVastian kot zavezni-ka v boj za Karla Swobodo. Med štajerskimi nemškimi nacijonalci in slovenskimi klerikalci je bila dosro-vorjena tozadevna koalicija, in njih skupni intervenciji se je posrećilo, da je pustila vlada kandidaturo dvor. sv. liofferja ali kakega drugega spo-sobnega uradnika pasti, ter je trgovinski minister privolil \r imenovanje dosedanjega viceprezidenta . .. Morda je dr. Rossler pri tem skomig-nil z ramami, ko je videl. da se slovenski poslanci s tako vnemo Ženejo za Človeka. od katerega more prica-kovati slovenska stvar le novo Škodo, nova zapostavljanja. In morda so vladni kropj. osupnjeni nad čudni-mi zavezniki, popraševali po vzro-kih take slovenske narodne politike — toda njim je prav. kar se don?iV Nemcem in trikrat nrav. kar se do-pade nemškim nacijonalcem in slovenskim narodnjakom^. Naj rodi to imenovanje katere-koli posledice, naj pridejo nove pri-tožbe slovenskih občin in strank — ona se jim bo v bodoče z lahkoto iz-ognila ter jih brez vsakega razmišljanja zavračala — saj jim je dala, kar so zahtevali »poklicani« narodo-vi zaupniki... Tako skrbi klerikalna vseslo-venska stranka za interese slovenskega ljudstva. Nam preostaja !e vprašanje: kaksna je bila cena tega najnovejšega klerikalnega izdai-stva? _________ Po atentatu na hraljeushcna homisopja Cuvaja. | (Izvirno poročilo.) Cuvajev »sabor«. — Preveč »zarof- nikov«! — Kako vodiio preiskavo? — Nov proces — nova blamaža. V Zagrebu, 13. jumja. Kar sem vam takoj po atentatu pisal, da bo Cuvaja oni dogodek silno ostrašil, ker on ni mož prepriča-nja, ki bi za svojo politiko hotel kaj žrtvovati, marveč devotna birokratska dušica, ki hoče, da čim dlje in čimbolje živi, se sedaj uresničuje v polnem obsegu. Čuvaj je takoj odpovedal na veliko vprizorjeno ovacijo uradništva, ki bi se imela odigrati v saborski zbornici, m šel več na telovsko procesijo v gornjem mestu, ni priso-stvoval pogrebu ustreljen. stražnika marveč je prispeval, kakor urađm list piše, da dokaže svojo plemenitost, — 20 K beri dvajset kron za pokojninski zaklad redarjev, da se oddolži spominu tistega, ki je radi njega izgubil življenje; včeraj je iz-dal naredbo, da se mora vse orožje izročiti policiji in da trgovine ne smejo prodajati orožja in streljiva; ne sprejema nobenih deputacij in po-setov niti on. niti njegova soproga, končno je dal pojačiti stražo — in še kako — okrog banske palače. Nihče torej ne srne imeti doma niti žepnega revolverja. niti lovske puške, pač pa bodo naši stražniki kakor sem izvedel, dobili 1. julija po-leg oštro nabrušenih sabelj tuđi re-volverje. Pravijo, da je komisar dobil neko grozilno pismo in da je ves iz sebe od strahu. Toda seveda zemlja je »mirna«, njega >ljubk ves narod, atentat pa USJEK. Suton Oškerc. rodlomek izlvantlribarjevih spominov.) * (Konec.) Aškerc je bi!, ko sem mu nazna-nil, da je imenovan mestnim arhivar-jem, silno vesel. Zagotavljal me je, da mi tega nikdar pozabil ne bode n obljubil mi je, da bode, ko so od-vzete mu bife skrbi za vsakdanje /ivrljenje in ko si je vsako leto mogel tuđi nekoliko prihraniti, te svoje prihranke porabljal za to. da si raz-Mri s potovanjem svoje duševno obzorje. Na potovanje po Rusiji nape-Ijal sem ga bil jaz, ker mi je bilo do tega, da Aškerc spozna veliki slo-vanski svet in njegovo moč; ostala Dotovanja podvzemal je iz lastnega nagiba. Vsako njegovo potovanje na je prineslo sjovenskemu narodu r^romnih koristi v pesniških delih, ki so po pesnikovem povratku v domovino nastala. Aškerc mi je res bil ves čas gin-liivo hvaležen, kar pričajo posvetila, ki mi jih je lastnoročho napisaval na svoje pesniške proizvode. Tako mi ie na knjigo »Akropolis in Piramidec napisal posvetilo: »Svojemu edine-mu in pravemu prijatelju Ivanu Hri-barju«; na knjigo »Pesnitve«: »Svojemu največjemu dobrotniku«: na knjigo >Nove poezije«: »Ivanu Hri-barju v znamenje hvaležnosti in v prijateljski spomin«. — Ko sem leta 1900 hudo obolel in sem se zdravil v Cerkijah, pisal mi je Aškerc v svoji skrbi za moje zdravje pismo, v kate-rem me kot svojega dragega edine-ga prijatelja prosi, naj mu, ker mu po Ljubljani razširjene govorice o moji bolezni ne dajo mirnega tre-notka, dam sporočiti. kako mi je. Ko sem mu na to pismo — dasi s te-žavo, a vendar le — lastnoročno napisal razglednico, hodil je, kakor se mi je kasneje pravilo, po magistrat-nih uradih veselega obraza od uradnika do uradnika ter je kazal razglednico, češ da sem jo sam pisal in da morda vendar le okrevam. Kakor sem že omenil, čutil je Aškerc, da ga nekateri magistratni uradniki pisano gledajo. Kako prav je imel, pokazal je dogodek povodom nosvetovanja magistratnih uradni-kov glede spominske knjige, ki jo je občinski svet sklenil izdati. Ob tej priliki vprasal sem — ne spominjam se več, iz katerega razloga — kdo izmed njih bi imel največ časa. In z neko neprevidno hlastjo oglasil se je zaslužen magistratni uradnik: Aškerc! < To je Aškerca. ki je bil tuđi navzoč, očividno spravilo v veliko zadresro in mu je. kakor sem kasneje vidcl, pustilo tuđi želo v srcu. Jaz pa sem mučni ta prizor kon-čal z besedami: »Gospoda! Ašker-čevega dela ne smete soditi tako. kakor delo ostalih magistratnih urad-nikov!« Proti uradniku, o katerem vem, da je to sporočil r;a pravi naslov, pa sem kasneje pripomnil, da Aškerc ob svojem prostem času na dan več stori za slovenski narod in za človeštvo, kakor marsikak magistratni uradnik med uradnimi urami ćelo življenje. — Aškerc mi je po onem prizoru potožil, da mu je bilo, kakor da bi ga bil kdo z britvijo urezal v srce; uradnik, ki se je bil spozabil do neumestnega klica, pa je to očividno takoj obžaloval in so kasneje med AŠkercem in med njim zavladale vendar prijazne razmere. Simon Oregorčič in Anton Aškerc, s katerima obenia so me vezale prijateljske vezi, bila sta si literarna antagonista in v poslednjem času ništa med seboj občevala. Do tega je prišlo, ker je Aškerc kot urednik »Ljubljanskega Zvona« Ore-gorčiču iz neke pesmi samolastno črtal besedico »li« To mi je bilo znano; zato sem nekoč, ko me je Oregorčič v Ljubljani obiskal in je bil pri meni v pisarni, brez vednosti t Gregorčičeve pozvonil Aškercu, kar mu je bilo znamenje, da imam nekaj uradne^a z njim govoriti. Ko je stopil k meni v sobo, obstal je začuđen pri vratili ter je pogledoval sedaj mene, sedaj Gregorčjča. Tuđi Gregorčič je bil v zadregi. Smeje sem rekel Aškercu, naj le stopi bližje* da se vsaj prepriča, da Gregorčič ni tako strašen. kakor se mu zdi in da tuđi Gregorčič glede njega priđe do iste-ga prepričanja. Ubogal je, sedel nekaj časa pri nama ter se je z Gregor-čičem tuđi pomenkoval; a videl sem takoj, da je njegov pogovor z Gre-gorčičem bil bolj prisiljen in da se ni mogel oprostiti svojega nerazpolože-nja nasproti njemu. Tuđi Gregorčič držal se je reservovano. Leta 1909. prišel je Aškerc vprašat me za svet, če bi mu ne kazalo prositi pri ministrstvu za umet-niško podporo. češ da bi s to podpo-ro rad napravil daljše potovanje. Od-govoril sem mu, da pojde stvar mo-rebiti težko, ker bode imelo besedo o njegovi prošnji govoriti tuđi dežel-no predsedstvo kranjsko, katero stoji pod vplivom takozvane »Slovenske Ljudske Stranke«, a rekel sem mu vendar, naj mi prošnjo izroči, da hočem ose%no v ministrstvu vse sto-riti, kar se bo dalo. Ko mi je Aškerc prošnjo izročil, kupil sem vse dote-daj izšle zvezke njegovih del — bilo jih je menda deset — ter sem nesei vse to v naučno ministrstvo. Referent sekcijski svetnik * rekel mi je. ko sem razložil, kdo je Aškerc in ko je videl tako število zvezkov njegovih pesniških del, da se zavzame za izpopolnitev Aškerčeve prošnje tei da bode v svojem poročilu do ministra stavil tuđi v tem smislu predlog; vendar je pripomnil, da bode stvat morala iti na deželno predsedstvo v Ljubljane da se o prošnji izjavi. Gq-voril sem v zadevi potem tuđi z mi-nistrojn samim. — Cez par meseeev nato povabi me referent k sebi tei mi pokaže poročilo deželnega pred-sedstva kranjskega. V tem poročilr se je pripovedovalo, kaj je Aškerc in kako živi, a glede prošnje za po-delitev umetniške podpore ni bilo ni-kakega predloga. Ko sva z referentom o tem razpravljala in je on izre-kel mnenje, da zdaj ne ve, kaj bi bile storiti, pregovoril sem ga, na] stop; k ministru ter se postavi na stališče da velja glede deželnega predsed-stva kranjskega: »qui tacet consen-tire videtur«. Referent je to tuđi sto-ril in je, kđkor mi je pripovedovaL prav zgovorno priporočal ministru, naj AškerČevej prošnji ugodi. A minister je odločil, naj se stvar vrne v Ljubljano in zahteva od deželnega predsedstva, da zavzame konkretne stališče gfede prošnje Aškerčeve Stran 2, SLOVENSKI NAROD. * 134 štev. je dek> blaznikov, kakor javljalo vsemu svet« službeni listi. S to komisarjevo plašijivostjo se lahko kosa njegova omejenost. Da sugerira javnosti prepričanje o veČ-nosti komisarjata in neobhodnosti svoje osebe. si je skombiniral cei »program« svojega delovanja, ki ob-stoji iz nastevanja zakonskih naertov in naredb, ki bi se imele izdelati in izdati. Razglasil je tuđi naredbo, s ka-tero se je ustanovila stalna komisija za sestavo onih zakonskih načrtov. Glasom te naredbe so stalni Člani te komisije šefi posameznih vladnih od-delkov, a nadaljnih 30 (eventualno tuđi vec) članov ima imenovati ban. Ddokrog te komisije je edino ta, da pomaga komisarju sestaviti nekaj zakonskih osnov, toda vso direktivo, smer in duh teh zakonskih načrtov dotoca han. to je danes komisar. Kadar bodo ti zakonski nacrti gotovi, se izroce njemu v nadalinje »oradovanje«. Ne dok>ča se, da se imajo ti zakonski nacrti predložiti saboru, mar-več samo banu-komisarju. Ta komisija bi naj torej bila nekako svetovalstvo. kakršne so si ustanavljali kralji absolutisti, neka štafaža Čuvaju, ki bi naj dala njegovim naredbam v naši javnosti moralno zaslombo. ta komisija bi naj Ma njegov — ^ sabor«, kakor si on to zamišlja v svoji pametni glavi. Včerajšnji uradni list je priobčil imenovanje teh Članov: vseh je 34 (ražen uradnikov). med temi pa je 5 koalicijonašev, 3 pravaši in 1 pri-stas seljačke stranke, vsi ostali pa so inventar vsake vlade. !n sedai si Čuva« domišlja, da se bodo ti opozicijonaici čntiti ćelo počašćene, da jih je pomešal v taks-no družbo! Domišlja si. da bo s tem pridobil opozicijo in umiri! narod, češ evo, tu je sedaj sabor! Kolikor sem poučen, se bodo vsi pristaši hrvaško-srbske koalicije zahvalili na tej dvomljivi časti. V posleđnjih j^jh so bfli v naši monarhiji izvedeni štirje politični atentati: Sičinskega atentat (umor gališkega namestnika £rofa Potoc-kega), Zerajićev (na Varešanina v Sarajevu), Njegušev (v dunajskem parlamentu) in Kovacsev. Pri nobenem tem atentatu m policija tako neumno iskala kompli-cev, kakor to dela naša sedaj vpričo Jukićevega atentata. Najprvo so zaprli vse one, ki jedo v gosti!ni, pred katero je bil izvršen atentat. To gostimo so zatvorili. Na to so zaprli vse one. ki so znani z Jukićerru Med prvimi aretovanci je policija rraletela na dijake, ki so na vpra-šanje: »Ali ste čuli, da namerava Ju-kić izvršiti atentat na komisarja?« odgovorili: »Da!-, na vprasaHe: >Kaf misfite o atentatu?« pa: »Dobro je steljal!* Policija je jela veselo meti roke: -Evo. to so zarotniki. imamo jih! - In nadaljevale so se aretacije: jefi so zapirati dečke, srednješolce do četrtega razreda. Toda policija bi se zadovoljila z deseterimi, petnaj-sterimi takih »zarotnikov<. sedaj pa narasča njihovo število tako, da je poheija sama v neprilikah. Sedaj namreč imajo v zaporu nad 130 dijakov po pretežni večini srednješolcev, a še vedno so na dnevnem redu nove aretacije — sedaj tuđi že po drugih mestih. Pripoveduje se, da je ogrski mi-nistrski predsednik dr. Lukacs miril cesarja glede Jukićevega atentata, Če5, da je to delo samo enega posa-meznega blaznika. A sedaj »odkriva« policija toliko »zarotnikov«, da je na mestu vprašanje, kje je bila dose-daj ta policija, da ni vedela za tako razvito zaroto? Vsa ta »zarota« obstoji v tem, da je mnogo dijakov, ki imajo čisto posebne misli o atentatu in Če bi se šio samo za to, potem bi morali za-prett na tisoče ljudi. Te aretacije postajajo torej vedno bolj komične. Odločnost toliko dijakov spravlja policijo popolnoma iz koncepta. Dasi ne dobivajo ves dan niče-sar ražen kruha, vendar dijaki v zaporu veselo nopevajo, da »harangvi-rajo« ćelo stražnike, naj bodo možje in naj ne služijo — Čuvaju. Med aretovanci se nahaja, da ie smešna slika popolna, tuđi tišti tr-govski pofročnik, ki ie pomagat policiji prijeti Jukica. Piše se \ ladislav Bušić. Morda je tuđi ta zapleten v »zaroto«, boste vprašaH. To ne, pač pa se je izrazil: -Oj, če bi vedel, da je Jukić streljal na Cuvaja, bi ga ne poimgal loviti!« Dva dijaka, ki so jih izpustili iz zapora, sta mi pripovedovaia narav-nost neverjetne stvari, kako vodi policija preiskavo. Ponoči bude Ju-kića in ga vodiio k zaslisanju, kjer -Dijaško kuhinjo; zahvaljujemo se nadalje našim izvrstnim gospodičnam so-igralkam, slov. »Dram. društvu« v Mariboru za brezplačno garderobo in oder za vaje. Slednjič vsemu ob-činstvu, ki se je z obilno udeležbo spomnilo naše »Dijaške kuhinje«! Prireditelji. Jugoslovanski železniški urad-niki prirede v soboto, dne 15. t. m. na vrtu Narodnega doma gospodoma uadrevidentu Karlu Hrenu in Antonu Omahni povodom njiju poslavlja-nja iz železniške službe časten dru-zinski večer. HopošKo. Nesreća v gozdu. Pri podiranju dreves je padlo neko drevo na 61et-nega sina posestnika Ivana Kojnika iz Svinca. Zapustil je prostor v zadnjem trenotku, ki mu ga je oče od-kazal. Težka veja je zadela dečka na zatilnik in obležal na mestu mrtev. Obesil se je v Gumernu 291etni Andrej Jošt na jablani v sadnem vrtu svoiei?a jarospodarja. Vzrok samomo-ra je neznan. Jost je v nedeljo s svojim gospodarjem skupaj keglial in mu je med nenadoma brez vsakega povoda službo odpovedal. Bržkotne ga je prijela hipna blaznost. Vsled domaćega prepira je po-be$?ni1 od doma I31etni sin Josip me-sarja Wiedenhoferja v Rablu. Dečka že od ponedeljka pogrešajo. Nekate-ri trde, da so ga videli v Kranju. Primorsko. Poraz klerikalcev pri občinskih volitvah v Kanalu je spravil kanalske klerikalce y tako ekstazo, da sploh ne vedo, kaj bi napravili, da bi se nekoliko oprali. Obrnili so klin, s katerim delajo po navadi sami pri volitvah, in pravijo, da so napred-njaki zmago kupili, in da stane napredno starešinstvo kanalsko ta zma-ga najmanj 700 kron. Naprednjaki so odgovorili na ta smešen napad klerikalnih ovčic s tem. da so obljubili, da dajo za vsakih 5 kron. ki se jim do-kažejo, da so jih porabili za podkup volilcev. sto kron v narodne dobro-delne namene. Nekaj pa so pozabili ti možje rimsko-katoliškega kova Delali so namreč sami na vse mogo-če načine, da bi prišli do vodstva ob-čine. Bili so si že tako v svesti, da zmagajo. da so pripravili za častno proslavo svoje zmage veliko množino umetnega ognja, raket in smod-nika, da bi oznanili demonstrativno zmago s streli iz topičev. Naprednjaki iz Kanala svetnjejo klerikal-cem, da naj pošljejo to svojo vzorno zalogo — ki je bila res precej draga — vodstvu evharističnega kongresa na Dunaju z geslom; Propadli kanalski klerikalci!« Iz Bovca nam piše turist, ki se je zadnje dni mudil v bovški okolici. -1-Mudec se v Bovcu, sem si kaj rad ogledoval vežbanje vojakov in vaje. ki so jih izvrševali ti vojaki. Starega I vojaka pač veseli vse, kar ga spomU I nja na vojaška leta. Toda to pot se I nisem veselil, pač pa sem se jezil in I togotil, ker sem se na svoje oči pre- I pričal, da ravnajo v Bovcu z vojaki I ne kakor z Ijudmi. marveč kakor z I neumno živino. Zlasti rezervisti so I siromaki, s temi se dela kakor svinja I z mehom. V tem oziru se zlasti odli- I kuje nekwiadporočnik — izvede! I sem, da se piše Hawliček. — Prepri- 1 čan sem, da tako postopanje ni v iru teresu dobre stvari in da v ljudeh ne more vzbuditi ljubezni do vojaškega stanu. Zato bi vojaski oblasti pripo-ročali, naj bi ne dovolila, da nepre-udarni posamniki ubijajo to, kar je sto in sto dobrih oficirjev z velikim | trudom zgradilo! ; Znanstveno posvetovanje ob Jadranski obali. Včeraj je priplul y Trst parnik »Najade«, ki je odplul mi-noli mesec z znanstveno ekspedicijo za Jadransko obal. Parnik se vrne danes v Pulj. Tržaška porota. Včerai se je vršila obravnava proti 311etnemu kam-noseku Josipu Škabarju in 301etnemu kovaču Alojziju Krtu zaradi ponare-janja denarja. Izdelovala sta petkron-ske tolarje in 20 in lOvinarske novce. Škabar prizna, da je delal novce za 20 vin., toda to je bil njegov šport, ni pa imel namena s ponarejenim denar-jem goljufati. Krt krivdo zanika. Pač pa pravi, da je bil parkrat navzoč, ko je Škrabar vlival novce, toda vse-lej ga je svaril pred posledicami. Škrabar mu je vedno odgovori!, da dela to Ie za kratek čas. Zaslišavanje prič pa in krajevni ogled je pokazal, da sta imela obtoženca popolno de-lavnico, v kateri je bilo polno orodja in veliko mavčnih odtiskov raznega denarja. Tuđi je potrdil kamnosek Godina, da sta ga obtoženca pova-bila, da naj stopi v njihovo zvezo, če-sar pa ta ni storil. Rešilni manever tržaškega par-nika. Kapitan parnika Avstro-ogrske družbe »Martha Washington« je po-ročal, da je izvršil parnik med vožnjo rešelni manever, ki se je popolnoma posrečil. Kapitan je nenadoma dal ustaviti stroje in napovedai alarm. Tekom 13 minut so bili vsi rešilni čolni napolnjeni s potniki in je na parniku ostalo Ie nekaj mornar-jev. Take poskuse priporočajo vsem parnikom, da jih večkrat ponove, kajti posebna izurjenost moštva v rešilni akciji je za varstvo potnikov ; velike važnosti. | Pri nabiranju cvetlic je padla 9Ietna deklica Antonija Zgubin iz Zagrada v kanal, ki je izkopan za namakanje travnikov, in je utonila. Pred enim letom je njena sestra zgo-rela. I Zanimiv lov na morskega soma. Iz Pulja poročajo zanimivo vest, kako je neki dečko, ki je sekal ob obrežju drva, pobil morskega soma. Med delom je pogledal fant slučajno po morju in zapazil, da pođi približno tri metre dolg som neko večjo ribo, ki je bežala pred sovražnikom proti obrežju. Pri strastnem zasledovanju je prišel som tako blizo obrežja, da je na plitvin v pesku obtičal. Fant je I šel v vodo in pobil soma s sekiro. Na-to ga je izvlekel s silnim naporom na prod. Tam je soma do smrti potolkel. Med smrtnim bojem je riba vrgla 3= mladićev v velikost navadnih makrel. Nova zveza istrskih Slovanov, Slovani v Istri nameravajo ustano- i viti novo zvezo istrskih Slovanov z zelo obsežnim delavnim programom. Pred vsem stremi zveza, da povzdig-ne kulturni in gospodarski napredek Na to je prišel odgovor, da deželno predsedstvo prošnje priporočiti ne more, češ da je Aškerc enostranski in da bi ugodna rešitev njegove prošnje utegnila pri velikem delu slovensekga prebivalstva vzbuditi nevoljo. Ko sem Aškercu to pripove-doval, nasmehnil se je trpko ter pri-stavil, da mi je v očigled takim raz-meram v palači na f31eiweisovi cesti tembolje hvaležen, da sem se zanj zavzemal. Aškerc je večkrat zahajal k meni. Skoro ob vseh velikih prazni-kih bil je moj gost. Nekoč sva ob ta-ki priliki razpravljala, kakšne posle-dice utegne imeti, da se je s privolje-njem narodno-naprednih poslancev v dezelnem zboru kranjskem spre-menil deželnozborski opravilnik tako, da je onemogočena vsaka ob-strukcija. Jaz sem tedaj izrazil mne-nje, da se bode popustljivost narod-no-naprednih poslancev nad stranko hudo maščevala, češ da bodo kleri-kalci z njim Iastno brezobzirnostjo in silovitostjo, v kateri jih nikdo več ovirati ne bode mogel, delovali z deželno zakonodajo na to, da iz vseh pozicij iztisnejo narodpo-napredno stranko. >Ali misliš, da tuđi iz ob-činskega sveta Ijubljanskega?« vprašal je v strahu Aškerc. Pritrdil sem mu. na kar je dejal: »Potem sem pa izgubljen, kajti če bi ti ljudj# mogli, sežgali bi me ng grmadi!« Tolažil sem ga, da do osvojitve Ljubgaue bržkooe še tako hitro nt priđe. — A ko je deželni zbf>r kranjski sprejel zakonski nacrt o spre-inembi občinskega volilnega reda Ijubljanskega, je prišel Aškerc zopet ves v skrbeli k meni. Potolažil sem ga, da si bodem prizadeval pri ob-činskem svetu iznoslovati mu vpo-kojenje s polnimi prejemki. Povabil sem ga. naj vloži tozadevno prošnjo in Aškerc je to tuđi storil ter je prošnja bila pripravljena za poročilo občinskemu svetu takrat, ko je do-spela vest o mojej nepotrditvi za župana. Aškerc je kasneje prošnjo umak-nil; midva pa od takrat. odkar sem se prostovoljno umaknil iz politične-ga življenja, nisva več osebno obče-vala. Poslednjikrat bil je pri meni takrat, ko se je poslovilo od mene ma&istratno uradništvo; kasneje mi je pošiljal Ie ^oščila za god in za novo leto. Zakaj je prerušil obiske pri meni. ne vem. Morebiti me ni hotel motiti v mojem samotarstvu, morebiti pa je bil — in taka občutlji-vost pri njem ni izključena — uža-Ijen vsled tega. ker nisem pravočas-no vloži! njegove prošnje pri občin-skem svetu. Je-li bilo eno ali drugo, tega seveda sedaj ne izvem več. (Dostavek: Z AšJ^rcem se-znanil sem se najpreje v vitanju. V Skalah obisical sem ga kasneje. Tako je popravit* začetek tega spisa. — Ivan Hribar.) Lepi striček. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Mau-passant. — Prevel O t o n Župa n č i č. Drugi del. (Dalje.) Voz je šel hitreje. Dospel je zopet do utrdb. Du Rov je gledal pred seboj na nebu rdečkast soj, podoben žarenju velikanskega plavža; in sli-ša! je zmeden, neskončen, neprestan šum. ki se je zlival iz neštevilnih raz-ličnih odjekov. zamolke) hrup. od blizu, od daleč. nejasno in ogromno vtripanje življenja, dihanje Pariza, ki je sopel v tej poletni noči kakor izmučen orjak. Georges si je mislil: »To bi bil bedast, če bi se grizel. Vsak zase. Pogum zmaga. Vse je egoizem. Egoizem za čast in denar je več vre-den nego egoizem za ženo in Ijube-zen." Etoilski slavolok se je pojavil pred mestom na svojih dveh orjaških nogah. nakazen velikan, kakor da se hoče premakniti in odkorakati na-vzdol po široki aveniji, ki se odpira pred njim. Oeorges in Madelčna sta se uvrstila zopet v povorko kočij, ki so vozile domov, na zaželjeno posteljo te parčke, brez konca in kraja, tiho objete. Bilo je, kakor da drči mimo njiju vesoljno človeštvo, opojeno z veseljem in srečo. Mlada žena, ki je pač nekoliko pogodila, kaj se godi v njenem možu, je prašala z mehkim glasom: »Kaj premišljaš, dragi moj? 2e pol ure nisi spregovoril niti bese-dice.« Smeje se je odgovorit: »Mislim na vse te ničemnike, ki se objemajo, pa si pravim, da ima Človek v življenju bogme kaj drugega početi.« Zamrmrala je: >2e ... a včasih je Ie dobro.« »Je dobro ... je dobro . . . Kadar ni boljšega!« In Georgesu je šla misel dalje in dalje, in je trgala v neke vrste zlobnem srdu poetične zavese raz življenje: »To bi bil bedast, Če bi si belil glavo, si kratil karkoli, se vzne-mirjal, trapil, in si razjedal dušo, kakor delam že nekaj časa.« — Fore-stierjeva podoba mu je prešinila duh, ne da bi ga najmanje razburila. Zde-lo se mu je, kakor da se bosta spri-jaznila, se iznova spoprijateljila. Naj-rajši bi mu bil zaklical: »Dober večer, duša!« Madelčna, ki ji je bil ta molk mučen, je prašala: »Kaj, ko bi šla še k Fortoniju na sladoled, predno poj-deva domov.« Pogledal jo je od strani. Njen fini profil se mu je zasvetil pod jarkim bleskom girlande plinovih sve-tilk, ki so označevale nočno ka-varno. PomisHl je: »Lepa je. E. tem bo- I I je! Enaki ptici vkupe letajo, draga I moja. A da bi se zopet kedaj radi te- I be mučil — takrat bo morala voda v I breg teci.« — Potem je odgovori!: I >T seveda, srčece moje!« — In da ne I bi ničesar zaslutila, jo je poljubil. I Mladi ženski se je zazdelo, da I so njenemu možu ustnice ledene. I On pa se je zasmejal s svojim I navadnim smehom in ji je pomagal I iz voza pred kavarenskimi stopni- I čami. I III. Ko je prišel Du Roy drugi dan v uredništvo, je stopil k Boisrenardu. »Dragi prijatelj, stori mi uslugo. Nekateri ljudje se že nekaj časa za-bavajo s tem, da me kličejo za Fo-restierja. Meni je to že preneumno. Bodi tako prijazen in opozori obzir-np tovariše, da oklofutam prvega, ki si dovoli še enkrat to šalo. Naj prevdarijo sami pri sebi, ali se izplača sabijati se radi takih burk' I Obrnil sem se nate zato, ker si mi- I ren mož, ki lahko prepreci nevšečne I nastope, in ker si mi bil v onem slu- I čaju za pričo.« Boisrenard je nalogo prevzcl. Du Roy je odšel po opravkih, pol ure pozneje se je vrnil. Nihce ga ni imenqval Forestier. Ko je prišel domov, je zaslisal v salonu ženske glasove. Prasal je: »Kdo pa je notri?« Sluga je odgovoril: >Gospa Walterjeva in gospa de Marelte.« 134* »te*__________________________________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Skrvanov. Glavni smoter zveze bo predvsem, da ustanovi v Istri zadost* no ljudskih sol, pa tndi slovenske obrtne trgovske in pomorske sole bo zveza ustanavljala. oziroma izpopol-njevala. Ustanavljala bo ljudske kntižnice, za povzdigo kmetiistva bo nakupovala obrtne in poljedelske srroje in se bo zanimala tuđi za de-name zavode. V krajih, ki so priljubljeni tujcem, dvignila tujski promet in bo sploh gledala na to, da ne gredo slovanske sile v izgubo na korist mjcev. Ustanovni občni zbor te nove zveze, ki bo velepomemben za Istro in ki bo združil v kreko vez vse SIo-vane v Istri, se bo vršil prihodnjo ne-deljo v Voloskt. Stepar z zlatom — 90 kg zlata. V Zadru so prijeli 331etnega zasebnika Antona Urliča iz Orebtča. Mož je žive! silno potratno in je igral dosledno visokeg'a in bogatega gospoda. Kratko, nastopal je kot dovršen kavalir. Pripovedoval je. da je bil delj časa v Transvaalu, kjer si je pridobil ogrom- Ino premoženje. Pri hišni preiskavi so našli v njegovih blagajnah čez 90 kg zlata v kosih. Seveda to ni bilo pravo zlato, marveč zlatu zelo podobna zmes iz bakra in cinka. Ta mož je prodaja! to kot pravo zlato, češ, da je to zlato dobil v spremstvu nekega angte^kega častnika povodom voja-~ -.-: porezda v notranjosti dežele va angleško - burske vojne. Našel je posebno v večjih mestih obilo odjemalcev in je pri tem izborno za-*NižiL To zmes je dobival UHič od Ike tvrdke iz Milana. Ker je imel l'rlič jako fin nastop in ni nikdar šte-cfiL so se mu posrećile veckrat izborne knpčije. ki so mu donašale ogrom-ne vsote dobička. Njegovo razkušno življenje je opozorilo policijo, da ga fe začela nadzorovati in ga zasledo-vati. kar je privedlo do odkritja njegove obsežne in dobičkanosne go-fjufiie. Dnevne vesti. — Cmraj v Ljubljani- Čuvaj ie _er kraljevski komisar na Hrva-šfcem. a njegov duh vlada že davno pjdi v Ljubljani. Najbolj se je udoma-M na državnem pravdnfttvu in se ndeistvuje proti našemu listu. To priča tuđi včerafšnja konfiskacija našega lista. Zapienili so nam list zaradi ?renedolžne notice rz Maribora, špikane v obrambo slovenskih trgovcev Tariborskih, ki /ih nikdar konfiscirana »Marburger Zeitung«- strupeno geganja. Proti tej konfiskaciji borno seveda vložili ugovor in naprosili ljubljanskima državnega poslanca. "V zaplcneno notico imunizira. da obćinstvo spoznalo, kako se pri -as postopa in kaj nam vse konfisci--ajo. Cuvajev duh pa se prav krepko *azvija tuđi na deželni vladi. Prestali smo že hude čaše in težke boje ter i Joživeii tuđi že lepo število konfi-*kacij, a takega Itravala. » -— m ga je snoči dovolil neki vladni detektiv na dvorišča naše tiskarne še nismo loži veli. Konfiskacije izvršujejo. ka-Vt znano vladni organi in njih do!ž- I »ost je, da pobero konfiscirani list. I Snoči. ko je bilo delo v ttskarni že Vrn:ano, so se \iadni organi spom-mi:. da so pozabili vzeti konfiscirani li*t iz izložbenega okna poleg Bonaca. Okno je bik> zaklenjeno, uradni-lr'V administracije ni bilo več v ti-skarni — kar pridrvi na dvorišče naše tiskarne neki vladni detektiv in začne razgrajati in raz^ajati. kakor bi bil v kaki spelunki med pijanimi pretepači. ker je konfiscirani list Še Srce mu je malo poskočilo, no-iem pa je menfl: »A, poglejmo!< in je odprl vrata. Klotilda je stala poleg kamina, ožarjena s svetlobo, ki je prihajala skozi okno. Oeorgesn se je zdelo, đa je nekoliko pobtedela, ko ga je azrla. Najprej je pozdravil gospo vV alterjevo in njeni hčerki, ki sta se-deli vsaka materi na eni strani, kakor bi jo stražili, nato se je obrnil proti svoji nekdanji metresi. Podala mu je roko; prijel jo je in jo je zana-|asč stisnil. češ: Še vedno te Iju- I 'm.« Ona je temu stisku odgovo-" a. Prasal je: •Ali ste se dobro imeli teh pet •aških !et, kar se nismo videli?« Ona mu je odgovorila v narav-^crn tonu: »Dobro, seveda, in vi, lepi stri--ek?- Potem se je okrenila proti Ma-^•-■i£rii in je pristavila: »Saj dovoliš, "a £(a imenujem tuđi poslej »lepi ^triček?pi>a(fci sta iKko 2rIle^^ljavo, ki 5e ji kar od daleč pozna namen: nekaj takega zapisati, Česar bralci absolutno ne bodo mo^rli analizirati. Računski svetnik Lindt-ner bi seveda lahko podal jasno in resnično sliko o deželnem gospodarstvu, a je seveda ni smel podati, saj ie ime! ukaz braniti slabo stvar dr. Lampe ta proti Mandlju, naj bo res-nica tuđi drugačna. Namen. vse zme-šati se pri številkah toliko lajrlie doseže, ker >e kontrola nemogoča. S takimi žalostnimi sredstvi si torej skuša pomagati dr. Lampe. Lindtner-jevi kolobociji je dodal dr. Lampe svoje običajne zabavljice ^* četrtek je hil Mandelj še koma' hen za oficijala, v petek ima že samo še obzorje knjigovodje kake majhne trgovine — danes bo morda po svojih umstvenih svojstvih zmožen samo še za cerkvenega ključarja. Pred par leti so ga razglašali za velenadarie-nega, danes pravijo da nič ne zna. Kako hitro se pač pri klerikalcih vse ILzpreminja! — Veliko blamažo svojih po-slance\- v drž. zboru skuša Slove-nec prikriti s tem, češ. da Čehi !jub-Ijanskega poslanca nišo poslali v od-sek za državne ushižbence. Naj ugo-tovimo, da je Češki klub poslal v odsek za drž. uslužbence dva svoja dlana, ki sta nastopala za koristi uradnikov in drugih uslužbencev po-polnoma v smislu želja in zahtev in-teresiranih uradnikov in drugih uslužbencev. Da je bilo le teh zastop-stvo v odseku s strani Češkega kluba v pravih rokah, dokazuje ?^ajbo-Ije dejstvo, da se je članu Ct--kega kluba posl. Cehu poverila vloga glavnega porr>ćevalca za plenum. Posi. dr.Ravnihar je imel torej iovolj prilike, da je njemu sporočen«. želie uradnistva oddal na najprist' nejše mesto tako v odseku. kakor izven njega. To je prizadetim kategorijam uradnistva in uslužbencev prav dobro znano. Ako primerjamo temu delu postopanje slovenskih klerikal-cev v odseku in v zbornici, potem postane docela umevn? obsodba ce-ie zbornice, ki so jo do/iveli slov. klerikalci. Njihovo sovražno postopanje proti uradništvu, njihovi plitvi govori pač nišo zaslužili kaj drugega kakor onega zaničevalnega posme-ha, ki jim ga je privoščila ćela zbornica brez razlike strank. Vsa zbornica, vse stranke, tako agrarci kakor kterikalet so odobrili soglnsno odsekove sklepe. Edini slov. klerikalci so delali iziemo, a sedaj so po Slovencu- vsi drugi poslanci neum-ni in nerazsodni, samo slov. kleri-kalcev je sama pamet in modrost. No, v tem oziru se lahko popolnoma vzdržujemo svoje Iastne sodbe. sklicujemo se na kratko na sodbo izrečeno s strani vse avstrijske zbornice brez razlike strank. Ta obsodha je tako uničujoča in tako jasna, da ne potrebuje prav nobenega komentarja z naše strani. -1- DSJakom je bila udeležba pri pogrebu pesnika Aškerca do voljena in tega dovoljenja so se poslužili ma-lodane vsi. To je najlepše spricevalo za dijake. Ni pa to povolji brumne-mu »Slovencu«, zlasti pa ga jezi, da je nosil eden izmed vencev, ki so ga položili dijaki na krsto, napis: »Pes-niku značaju«. Seveda veternjakom, kakoršnji se zbirajo v klerikalnih vrstah, je že sama beseda »značaj« neprijetna in zoprna, za to se že raz-togote, ako samo slišpp to besedo. Pravijo, da bi morale naše sole vz-gajati — značaje, kako pa naj to store, Če se dijakom prepoveduje spoštovati — značaje. Da pa je pes-nik Aškerc bil značaj, kakršnih je dandanes težko naiti, to je izven vsa-kega dvoma. A ker izražajo dijaki temu značajniku — nota bene ob njegovi smrti — svoje spoštovanje, zato lop po njih, zato jih je treba še povrhu denuncirati. Dijaki so baje nosili venec »Svobodne Mislim z rdečimi trakovi. To je hudodelstvo, zato uvedi šolska oblast preiskavo proti njim, ki se drznejo spoštovati značaje in ćelo nositi pri mrtvaškem sprevodu vence, ne da bi vprašali, kdo je dal dotične vence! Res, ^plemenito^ je to klerikalno delo, samo to je dobro, da ne bo imelo — uspe-ha. »Zarja« namreč izjavlja, da so bili nositelji vencev z rdečimi trakovi — člani »Vzajemnosti«. -h Konec gerentstva v Spodnji SlškL Včeraj je odklenkalo gerent-stvu v Spodnji Šiški. Navzlic rekur-zorn Jazbec - Kreuzerjevim se je včeraj vršila prva seja novoizvolje-nej^a občinskega sveta v Spodnji Si-ški. Razni privandrani Nemci in klerikalci so se veselili, da je narodno-napredna stranka v Spodnji Siški razdvojena, toda volitev župana in občinskega svetovalstva je jasno dokazala, da vlada v narodno - napred-nem taborju v Spodnji Siški popolna harmonija in popolno soglasje. Ge-rent je sklical sejo za tretjo uro po-poldne. Predsedoval je najstarejši član obč. sveta g. Lukan. Za župana je bil izvoljen, kakor smo že poroča-li, vrli narodno - napredni hojevn'k j?. Josip S e i d 1 . za podžupana pa g. Viljem M a u r e r. Za obč. svetoval-ce so bili izvoljeni gpr. Danijel Bat-t e 1 i n o , Miha Bizjan, Fran B u r g e r . Peter B u r j a . Fran Goloh, Martin M a r i n k o , Ivan S i r n i k in Peter Š t e p i c. Ti možje janrčijo. da se bo obeinsko gospodarstvo v Spodnji Šiški vodilo v korist davkoplačevalcev. Narodno - napredni občinski odborniki so si ustanovili svoj klub. katerega predsed-nik je g. Milan Cimerman, njegov namestnik pa j?. K e 1 e c. Na-vdušenje je bilo včeraj v Spodnji Si-ški veliko, ko je zaplopolala na občinski hiši slovenska trobojnica v znamenje, da ima občina zopet vrle-ga narodno - naprednegra župana. Po volitvi so se zbrali občinski odborniki pri Mohanu, kler se je rekla mar-sikatera resna beseda, Tam v neki crni luknji so se pa zbrali nasprotni-ki in so delali nacrte, kako bi oško-dovali prebivalce Spodnje ^iške. Toda Spodnia ^iška ima značaje, ki so trsi nego skala. — Jeza nad narodno - napredno zmago v Spodnji ŠiškL V Spodnji £i-! ški je neka klerikalno - nemška klika oziroma omizje, ki hoče iz te narodne občine napraviti zarukano bavarsko vas. Voditelja te klike sta prepričani klerikalec Orehek in Kreu-zer. ki je svojega sina vzgojil v pra-vem katoliškem duhu. Ker ti Ijudje nišo mogli prodreti s svojimi neute-rneljenimi rckurzi, katerih se sami niti nišo upali podpisati. so začeli blatiti po umazani prilogi. >Grazer Tachlatta^ in v >SIovencu« narodno-napredne občinske odbornike. Toda umazani manever g. Kreuzerja se je temeljito ponesrečil. Njegova notica v »Deutsche Stimmen^ je dosegla ravno nasprotni uspeh, kakor so ga prič:ikovali goto\i Ijudje. Mi le oh-žalujemo tište ljudi, ki gredo na li-manice tega moža, ki živi — od Slo-vencev. — K smrti pesnika Aškerca. Predsenik kraljevske srbske akademije znanosti v Bclgradu S t o j a n N o v a k n v i ć je poslal »Slovenski .Matici to-le brzojavno sožalje: Oloboki žalosti slovenskega naroda povodom smrti velikega rodoljuba, dolgoletnega marljivega delavca na kulturnem polju in plodovitega pesnika Antona Aškerca, opevatelja mnogih dogodkov in oscb iz srbske novestnice, pridružuje se ^Srpska Književna Zadruga« v Belgradu. Stojan Novaković, predsed-nik. — Znani hrvaški književnik Dragotin Domjanić je poslal dr. Franu Ilešiću iz Zagreba to-le brzojavko: »Povodom smrti Antona Aškerca, pesnika zlatega srca in vedno jeklenega značaja mojo globo-ko sožalje. Pragotin Domjanić.« — Mrtvaško masko pesnika Aškerca je sncl g. profesor Alojzij R c p i č. Razstavljena je v izložbenem oknu Schwentnerjeve knjigar-ne, na kar naše občinstvo opozarja-mo. — Po Aškerčevi smrti. Vsi tišti tisoči, ki so šli Aškerca kropit in so se udeležili njegovega pogreba, so-glašajo v tem, da gre posebna pohvala I. slov. pogrebne mu zavodu g. Jo«. Turka, ki je položil Aškerca na mrtvaški oder in priredil sprevod. Vse je bilo izbrano lepo prirejeno. — Pozor naprednjak!! Dne 7. ju lija je veselica v prid »Narodnemu skladu«. Za srečolov se pobirajo do-bitki po političnih okrajih. Na več za- nesljivo naprednih krajih so pobirali in pobrali dobitke drugi, ker so do-tičniki mislili, da se gre za našo veselico, kar pa ni bilo res. Naše pobi-ralne pole so opremljene s pečatom »Odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubljani« in katera nabiralna pola nima tega pečata, gredo dobitki v vse drug namen. Za-torej pozor vsak, kdor da kak dobi-tek! Najbolj važna prireditev letoš-njega leta je veselica za Narodni sklad. Svoje moči hranimo za njo, ker le če ima stranka močna razpo-ložljiva sredstva, more uspešno na-stopati za naše narodne težnje; ako tega ne borno mogli uspešno vršiti, trpela bodo tuđi vsa ostala napredna društva. Z ozirom na to pozivamo Še enkrat naprednjake: Oglejte si vsa-kogar, ki nabira v teh dneh dobitke pod drugimi navideznimi naslovi. — Napad na vlak. Očividcc napada na vlak pri St. Vidu nam piše: Kamen na vlak ni priletel z vrta ško-fove gimnazije, temveč z mesta, ki je morda en streljaj oddaljeno od zavoda. Kakor čujemo, so orožniki sto-rilea že prijeli. Metalec kamenja je baje iz Pirnič in je po pokliču zidar. Drugi čaši, druge misli. Vsako-mur je znano, da imamo na Doleni-skem božjo pot Novi Lurd pri St. Jerneju, ki ga je ustanovil šentjernej-ski kaplan s pomočjo župnika iste fare. Krnalu po ustanovitvi božje poti pa je postal župnik-ustanovirdj najhujši nasprotnik božje poti in svetosti Novega Lurda, ker ni dobil uprave božje poti v svoje roke in ker se ni zliva! vernemu ljudstvu iz-siljeni denar izključno v njegove roke, v blagoslovljeno bisago. Sledilo je pravdanje, vsled katerega je prišlo mnogo kmetov v občutno škodo. In župnik - ustanovitelj Lurda, je izjavil, da Lurška voda nima čudez-ne moči, da je nikdar ni in ne bo imela. No. letos je župnik popolnoma na-sprotnih nazorov. kajti denar, dohod-ki Lurda se stekajo v blagoslovljeno malho in to nekaj stri. Tuđi nišo do-hodki Lurda tako skromni, kakor bi človek sodil po premoženju vernega ljudstva. Letos se je ponudil neki podjetnik, da hoče sezidati veliko lurško kapelo, če mu prepuste par mesecev dohodke Novega Lurda, milodare našega vernega ljudstva. — Župnik pa v svoji dalekovidnosti ni bil zadovoljen in je dejal. da privoli v to - le, če plača podjetnik še par ti-soč kron povrh. Po tem soditi, je fi-nančno stanje Novega Lurda zelo ugodno. Ni torej čudo, da je to vpli-vaio na župnika, da je postal popolnoma drugih nazorov, kakor je bil lani, ko še ni imel Lurda izključno v svojih rokah. Pa kaj zato; saj Še pa-pež ni vedno istih nazorov, če gre za vero in bero. Amerikanske novice. P o b o j med rojaki- Dne 12. maja je prišlo v salonu Frana Fužinaria v Mil-uankee. Wis.. do pretepa med Slovenci. Gostilničarjev pomoćnik Fran Černevšek, doma iz Vukovine na !>tajerskcm. je bil ranjen s kozarcem. Poškodba je bila tako težka, da ie 10 dm" nato umri. — Vlak je p o v o -z i 1 rojaka. V East Palestine, 6.. je dne 25. maja povozil vlak Slovenca Josipa Hafnerja in Ra vrgel kakih 100 čevljev daleč. Obležal je na mestu mrtev. Nesreća se je zgodila v na-vzočnosti njegove žene in en mesec starc^a sinčka. — Umrli rojaki. V Clevelandu je umrla Katarina Mu-zič, stara 50 let, nadalje sta umrla istotam Anton Lakner in Matevž Pečjak. Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek, dne 14. junija specialni večer s sledečim sporedom: 1. Sem pa tja po Antwerpnu. (Potov. slika.) Samo zvečer. 2. Govor rok. (Drama.) Samo zvečer. 3. Zigoto na konju. (Komična učinkovitost.) 4. Lov na bivo-le v Cambodscha. (Sportna slika.) 5. Vili, kuhinjski mojster. (Humoristično.) 6. Gladiole. (Znanstvena naravna slika.) 7. Levi so ušli. (Kolorirana učinkovita drama iz Gaumontove serije z levi.) 8. Crna prevara. (Krasna amerikanska komedija.) — V soboto, dne 15. junija »Na trnjevih potih«. (Učinkovita nravna drama. Umetni-ški film nemske Bioskop družbe v Berolinu.) — V torek, dne 18. junija »Trnjeva krona ljubezni«. S tragedi-njo grofico Wolf Claire - Metternich. Očma okradel. Meseca decembra m. I. je lOletni dninar Gvido Bo-žič iz Dobrunj vlomil pri svojem oc-mu Jožefu Tomažiču v Zgornji Hru-šici ter ukradel 90 K denarja in 92 K vredno zlato verižico, potem jo pa popihal v litijski okraj, kjer ie oprav-ljal dninarska dela. Pred kratkim je pa prišel v Ljubljano in stopil v delo pri poglobljenju Grubarjevega prekopa, kjer ga je policija izsledila in aretirala ter izročila deželnemu so-dišču. Nesreća. Pred kratkim je hlapec Alojzij Pušenjak vozil iz Pornža! pra-zen voz za pohištvo ter pri tem sam jahal, pravi voznik je pa sedsl na voznem sedežu. Ko sta konje nekoliko pognala, ju je neki voznik prehitel, drugi je priSel nasproti, tretji je vozil pa pred njima. V ti zagati sta Puše-njakova konja poskočila in padla, ta pa je prišel podnje in se pri tem tako poskodoval. da so ga morali prepe-ljati v deželno bolnišnico. Sam si je hotel plaćati. Hlapec Viktor O. dolguje svojemu tovarišu že dlje Časa malo vsoto denarja. — Snoči je upnik v neki gostimi opozo-ril O. na dolg, a se ta ni hotel zanj nič zmeniti. To je upnika tako razkačilo, da je počakal O. pred žganjarijo in mu, ko je prišel ta ven, pripeljal moč-no zaušnico, potem mu pa vzel klobuk in iztrgal verižico. Na lice mesta došli stražnik je oba odvedel k ura-du, kjer se je zadeva sele dodobra pojasnila. Karambol. Včeraj popoldne sta v Kolodvorski ulici skupaj trčila dva kolesarja in se je pri tem enemu kolo tako poškodovalo, da ni bilo več za rabo. Nepreviden voznik- Včeraj je neki hlapec po Opekarski cesti s tovor-nim vozom tako neprevidno vozil, da je zadel v mitniško prečnico tako močno, da jo je zlomil. Nepreviden kolesar. Vćeraj do-poldne je na Dunajski cesti neki kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v vpokojenega nadučite-lja gosp. Jožefa Bozjo ter ga na levi roki znatno telesno poskodoval. Božjast je vrgla včeraj popoldne na Cesarja Jožefa trgu neko 18-letno dekle, katera se ie pri padcu tako poskodovala, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 25 Makedoncev, 30 Hrvatov in 10 Slovencev: nazal je pa prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šio 35. v Inomost 17, v Buchs 18, v Rudolfovo pa 20 firvatov. Izgubljeno in najdeno. Ivanka StražiŠarjeva je na glavni posti poza-bila crn dežnik. — Ana Zadnikarjeva je izgubila verižico s tremi srebrnimi gumbi, — Prodajalka Ana Hittijeva je našla žepni robec z monogramom F. M, in plemskim grbom, katerega dobi lastnik nazaj v Bonačevi trgovini. — Sluga Jožef Supan je našel otroški plasč. — Pavel Ebner je našel srebrno verižico in fin žepni nož. — Odle-tel je pred par dnevi kanarček. Kdor ga je ujel, naj obvesti monterja mest-ne elektrarne g. Taborja- Zatekel se je pretekli teden lep mlad lovski pes »prepelicar«. Kdor istega Dogreša, naj vpraša pri gosp. Ivanu Rusu na Grosupljem. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. zvečer v »Zvezdi«. Pojasnilo. Zakasnitev priobčitve parte po gosp. Doganu je zakrivil uslužbenec te rodbine in ne naše upravništvo. Narodna obpsmba. Iz Novega mesta. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je sklenila prirediti ljudsko veselico na vrtu gosp. Windischerja v Kandiji. 2e par dni preje je vrla narodna mladina krasila postavljene šotore z ze-lenjem in cvetjem. Toda kakor lani, nam tuđi letos vreme ni bilo ugodno. Takoj po kosilu se je vlil dež, ki je v presledkih rosil še popoldne in po-vzročil, da se je većina preselila v notranje prostore. Kljub neugodnemu vremenu, je ostalo mnogo zabave-željnih zunaj pod šotori in v obširni lopi, kjer se je razvil živahen ples in veselo rajanje ob zvokih godbe slavne meščanske garde. Društvena naznanila. Vsesokolski zlet v Pragi. Skuš-nje iz prejšnih velikih zletov so nas privedle do zaključka, da preskrbi-mo za slovenske udeležence praške-ga zleta skupne obede, s čemer se izogne zmešnjavam pri iskanju obe-dov. Zleta se udeleži velikansko število tujcev, gostilne bodo kakor na-vadno ob takih prilikah prenapolj-nene in marsikateri slovenskih izlet-nikov bi moral po nepotrebnem ure in ure iskati po Pragi primeme gostilne za obed. Da se temu izogne, smo prišli do sklepa, da si Slovenci že v naprej zasigurajo kosila. Vpo-štcvajoč vse razmere ob takih prilikah smo določili za to hotel »Adria«, Vaclavsko namestje, kjer bo, kakor znano, tuđi zbirališče Slovencev. Ce-na obeda in sicer menu za posa-nez-nika bo 1 K 40 v. Drugače se bodo prodajali kakor navadno obedi a la carte, s čemer se naravno isti silno zdražijo. Sporazumno s hotelirjem je reč tako urejena. 2upno predsedstvo naj poveri zbiranje denarja za obede enemu izmed članov odbora, ki se udeleži zleta. Ta naj nemudoma obvesti o tem vsa v župe včlanjena društva in odseke, ki naj takoj pobe-rejo denar onih, ki reffektirajo na skupni obed, ter naj pošljejo denar in natančen imenik dotičnih članov, ki so plaćali obede, župnemu pover-jeniku. Ta naj posije denar in imenik Stran 4. SLOVENSKI NAROD. ____________134 Stev. prijavljenih članov po zbranih prija-vah eele župe na naslov: Slov. sokolski keožek, Praga, VodiČkova, Lucerna, Zletna pisama. Po prihodu Slovencev v Prago na] se takoj iavi-jo župni poverjeniki, ki so poslali de-nar na krožek pri našem zastopniku, ki bo pri sprejemu prisoten. Ta odda župnhn poverjenikom znamke za obcde. in ti jih razdele med prijavljene elane dotične župe. V imenika naj bo označeno za koliko in katere dni je posameznik plačal obed. De-nar in iineniki morajo biti v Pragi najkasnefe do 24. t m. za pozneje prijave ne prevzamemo nobenega jamstva. Važnost te zadeve boste znali gotovo dovolj ceniti, ker je to le v vašo korist važna ravno tako kakor stanovanja, vstopnice itd. Pri-pomnimo se to. da bo g. hoteiir rc-zerviral sobe za obed Slovencem, kamor bodo pripuščeni le oni, ki se izkažeio z znamkami. Upamo, da pravočasno izvršite navedene na-svete. — Odbor Slov. Sokolskega Krožka. Občni zbor Ljubljanske sokolske župe le ni! v nedetjo 9. junija Jopol-doe v mali dvorani Narodnega doma. Udeležila so se za vsa v župf včlanjena sokolska društva. Občni zbor je vodil podstarosta brat Za-kotnlk, ki je po običajnern pozdravu dal besedo tajniku bratu dr. Rupni-ku. Lanski občni zbor Z. S. Ž. vršit se fe dne .10. aprila 1911. £tevilo včianjenili društev pomnožilo se je v tem času za eno t. j. Sokol v Borovnici, tako da štefemo danes 8 mo- Glavna župna prireditev v proslem letu bil je župni zlet v Domžalah. ki se je vršil dne 6. avgusta ob otvorit-vi tamošnjega Sokolskega doma. Zlet bil }e velepomenben; sokolska prireditev, ki je vseskozi krasno usfeta. Udeležilo se ga je 370 Soko-lov s 7 zastavami. Sodelovala je ta-krat prvic tndi sokolska konjenica iz katere se je razvit pozneje jezdni od-sek telovadnega društva Sokol V Lfubfjani. ki se je ustanovil dne 2.^. novembra pr. 1. Razun ob tem zletu pa je imela naša župa v prošlem letu zadosti prilike sodelovati na sokolskih ?n telovadnih prireditvah. Dne 13. maja 1911 vršila se ie mednarod--nst telovadna tekma v Turinu. na ka-teri se je slovensko Sokulstvo že v tretje merilo s tupmi tetovadnimi or-ganizacilamL TekmovaR so z »spe-hom tndi elani naše župe. Avgusta meseca vrši! se je vsesokoiski zlet v Zagrebe, katerega se je tuđi naša župa častno udeležila. IJdeležili smo se dalje zleta G. S. Ž. dne 9. julija v Skofii Loki in zleta S. Z. v Z. T. dne 16. juliia v Kamniku. Imela pa so svoje pfireditve tndi posamezna društva, katerili so se po možnosti udeleževala tuđi sosedna društva. Tako se je po javljala župa na zunaj. Pravo nalogo župe, gojiti telovadbo v župnih droštvih, znliževati jih in navajati k vzaiemni podpori, pa je vršil župni vaditeljski zbor. Poročilo se je odobrila — Poročitu župnega načelnika br. dr. V. Murnika posne-mamo, da se je telovadno delo v Ljubljanski sokolski žuni vršilo in utrjak) v isti smeri. kakor prvo teto nienega obstanka. Središće rn izho-uisče mu je t)ilo osrednje društvo. Sokol V Ljubljani, nafstarejše društvo in najmočnejša opora vsemu župnemu delovanju. Pošiljal je vadi-telje poučevat k večini župnih društev (v Domžalah. na Igu, v No-tranjih goricah, v Siški in k ženske-mu telovadnerrra društvu v Ljubljani). Zlasti požrtvovalen je bil župni podnačelnik br. Bojan Drenik, ki fe V Šiški za nekai meseeev prevzel cc-lo popolno vodstvo telovadbe ter dmštvo posta vi! zopet na trdno po-dlago. Vztrajno so delovali tuđi bratje Burgstaller, Fuks, Kostnapfel in ^trukel). V Notranjih goricah je pomagal ljubljanskim vaditeljem tuđi rtačelnfk viškega Sokola br. Pra-protnik. Borovniškega Sokola je prevzel v svojo skrb Sokol na Vrh-niki. Vzajemno delo je rodilo znaten napredek, dasi bo tuintam treba še mnogo truda, da se vstvari podlaga za samostojen nadaljnji razvoj. Iz-datna ovira je bila tuđi letos še v ne-katerih društvih nedostatek dobre telovadnice. Položaj se je v tem pogledu preteklo leto izboljšal v toliko* da je Sokol v Domžalah dobil lastno, njegovim razmeram docela vstreza-jočo telovadnico. Zelo slabo telova-dišče pa imata še vedno Viški Sokol in odsek v Notranjih goricah. Poro-Cilo navaja nato javne nastope. zla-sti v I>omžalah in v Zagrebu; pri obeh je Ljubljanksa sokolska žui>a dosegla lepe uspehe. Letošnje leti) je začela župa že s prinfavami za svojo udeležbo na III. slovenskem vse-sokolskem zletu v Ljubljani L 1913^ zadnji čas pa se posebna pozornost obraća pripravam za nastop na zletu v Pragi. K praškim sokolskim tek-mam je župa priglasila 2 tekmoval-ca (Sokola v Ljubljani) za prvenstvo Zveze slovanskega Sokolstva. i vrsto in ene£arx>sajl)eznika^vi^in oddefku (Sokol v LiubHani), v nižjem oddelku pa dve vrsti (Sokol v Ljubljani in Š&ki, vsak po eno) in 1 posa-meznika (Sokol v Ljubljani), skupaj dvajset tekmovalcev. Tuđi to poročilo se Je odobrilo. Blagajnik brat Mešek ie poročal, da so znašali pre-jemki v preteklem letu 459 K S6 v, izdatki pa 2,M) K 45 v, torej z?> K 11 vin. prebitka. Ker so revizorji našli vse račune v redu, se je blagajniku dal absolutorij. Pri sledečih volitvah so bili izvoljeni: za starosto brat dr. Alojzij Kokalj, za I. podstarosto brat dr. Fran Windischer, za II. podstarosto brat Ivan Zakotnik, za tajnika brat dr. Janko Rupnik, za blagajnika brat Joško Mešek, za zapisnikar-ja brat J. Praprotnik, namestniki so bratje Cimernam Milan, Rode Mati-ja, Verovšck Miha, revizorji pa bratje Vilko Trtnik, Bogomil Kajzelj, Rajko Boltavzar. ^upni prispevek je H) v, župni sokolski zlet je 4. avgu-sta v $iški. Velika grajska veselica, ki 3o priredi pevsko društvo »Slavec« v korist pogorelcem v Tomačevem, se vrši v nedeljo. dne 23. jnnija na ljub-Ijanskem Oradu, in sicer doi>oldne in popoldne. Sodeluje popolna -Slovenska Filharmonija< dopoldne in popoldne ter pevski zbor »Slavca«. Vse podrobnosti sporeda, ki je naravnost impozanten, priobčimo v kratkem. Z ozirom na to, ker se vrši veselica v dobrodelni namen, bodi vsakega geslo: V nedeljo, dne 23, junija vsi na ljubljanski grad. Oasilno In re^evalno društvo IjuMian^ko kot dedic. T^rJ Uriitkini umrli posestnik in trgovec sjo^p. Al-bert Schaffer je v svoji oporoki testi-ral Ijubljanskemu prostovoljnemu ga-silntmu tn resevalnemu društvu 200 krorr. dne 15. avgusta 1910 umria ^ospa Amalija Vishar roi. Luckmann 100 in dne 1. julija l°O4 v Gradcu umrli pekovski inoister gosp. Karei Inglitsch — st:»r Ljubljančan — 4000 kron. To so najlepši dokazi O pojmo-^'anju vzvišenega društvenoga na-mena. I itijsko - Šmartenski Sokol in Litijsko planinsko društvo napravi-ta v nedeljo. dne 16. L m. rzlet na Janče. Odhod iz Litije ob 9. uri. prihod na Janče ob 12.; tu odmor do 2., potem povratek skozi Stango na Za-vrstnik. tuka] zopetni odmor od 5. do 7. Za okrepčila na Jancah je skrblje-tio. Prijatelji izletov in proste nara-ve dobro došli. »Sokol« na Đtedu priredi svojo veselico dne 23. jumja in ne 16. junija. kakor je prvotno porocal. Postojna. Ob priliki veselice za Sokolski dorn dne 14. julija, je si. Jamska komisija dovolila udeležen-cem te veselice znižan vstop v jamo. Vstopnina za udeležence bo znašala le eoo krono. — Opozarjamo že da-nes vse prijatelje Sokolstva na to ugodnost, ki omogoči po izvanredno nizki ceni o^r^cd jame. Slov. akad. društvo ^Slovenija« na Dunaju priredi v soboto 1S. t. m. ob b. zvečer v suterenu hotela ?Zur Post^ (I. okraj IVachengasse) svoj drugi redni občni zbor. Po občnem zboru se vrši četrtoletniški večer. Oostje dobro došli! Prvi zrakoplovni polet nad Ljubljanu. Včeraj popoldne ob ]l4 na .S. so >e ljudje trumoma zbirali na ulicah ter očarani gledali, kako plove nad Ljubljanu zrakoplovec Žani Vidmar s svojim aeroplanom. Kakor ogromna libela se je aeroplan zibal v ozračju in jadrno kakor ptica plaval nad Ljubljano. tz visine se je slišalo samo ropotanje stroja in vrtečega se propelerja. Vidmar se je dvignil v zrak na vojaškem vežbališču. Lete! je najprvo proti zapadu in sicer v visočini tOO do 300 metrov. Nad Ljubljanskim poljem se je v polkro-gu okrenil ter krožil nizko nad Ljub-Ijano. Na to se je nekoliko dvignil ter letel v mogoćneni poletu preko Grada na Barje. Tu je napravil si-jaien r>krt:t ter zopet frčal nizko nad ljubljanskim*! strehami !>roti Liubljan-^kemu polju, k}er se je zopet povzpel vl^le v zrak ter končno polete! proti vojaškemu vežhalisču. Polet je tra-jal dobrih 10 minut in v teh 10 ininu-tah je Vidmar preletel več kakor 20 kilometrov. Zanimivo je, da je vsled pojava Vidmarjevega aeroplana nastala prava pravcata ptičja revolucija v ozračju, zlasti na Barju. Tu se je zbrala ćela jata vran, ki so z veli-kanskim krikom obkroževale aeroplan. Vidmar je letel na istem aparatu, kakor pred tedni iz Trsta v Be~ netke in nazai. Ta aeroplan je raz-stavljen na o^lcd šc danes in jutri, v SObOtO V Skladišču spedicijske tvrd-ke »Balkan« na Dunaj^ki cesti. VstOpnina po 50 v je tako nizka, da Si aparat lahko ogleda vsakdo. Javni vzlet napravi Vidmar v nedeljo 16, t. m. ob 6. zvečer na vojaškem vežbališču. V slučaju slabe-ga vremena se vrši ta vzlet drugo o^OelKs dne 23. U nu .. „ __^ . Vidmar je s s\rojim včerajšnjim poletom dokazal, da )e avljatlk prve-ga reda, zato naj nihče ne zamudi, da si ogleda ta velezanimivo in za L)ubl)ano senzacionalno produkcijo. Ker stane vzlet denar, smo prepričani, da se bodo Ljubljančani pokazali kot dostojni ifudfe, ki bodo rade volje plaćali vstopnino, ne bodo pa se plazili r»o sosednih gričih, da bi zrakoplovni polet opazovali — brez vstop-nine. Taki umazanci Ljubljančanje pač ne bodo, zlasti ako se jim nudi v resnici nekai izrednega in krasnega. Razne stvari. * Ljubavna afefra grofice Cha-mare - Chorinskv. Prejeli smo in pri-občujemo to-le pismo; »Ljubljana, dne 14. junija 1912. Ugledno uredništvo »Slovenskega Naroda frankov. Ne-katere stvari so dosegle posebno visoke vsote. Tako se je prodal mal kip Hondouna. ki predstavlja I >ouce-tovo iičerko kot Sabinko 4S0.000 ir. Za neko skupino terracotta so dobili 2On/K)O frankov m za portret ma-dame Grand od Lehrunove SO dobili ćelo 44WW>0 frankov. * Eksplozija pri W611 ersdorlu. Iz l^unajskega Novega mesta poročajo: Policija je izpustila vse aretirane osebe, ki so bile osumljene, da so izvršile atentat na smodnišnieo. Izka-zalo se je, da so popolnoma nedolž-ne. Kar se tiče luknje, ki so jo zasle-dili pri objektu i, menije, da so jo najbrže napravili kunci, ki jih je tam jako mnogo. Po eksploziji so našli šest kuncev mrtvih. Zaslišali so ranjena deiavca Postla in NVendelja. Iz izpovedbe teh dveh se da sklepati, kaj je povzročilo eksplozijo objektu 4K Ni več dvoma, da je eksplozijo povzročil tovorni avtomobil. Posti je izjavil, Ua je šoter Brener, ki je bil 7. avtomobilom v skladišču, spuščal bencinov par. Telefonska in brzojavna poročila. K Aikerčevi smrti. Rokycan, 14. junija. Povodom smrti pesnika Aškerca je dobila mestna ObČina SledeČO brzojavko: wGloboko SOCustvujem S slovenskim narodom, ki je izgubit pesnika in naprednega bo-jevnika Aškerca. Večen mu spomin. Adolf Ćerny, urednik »Slovanskega Pregleda". Celonoćna seja brambnega odsek« Dunaj, 14. junija. Brambni odsek je zboroval danes ćelo noč in se seja nadaljuje po dnevi brez presledka. Snoči ob pol 11. je začel govoriti rusinski poslanec Baczynskyj, ki je na-daljeval svoja lzvajanja do danes 11 ure in 40 min. ter s svojim govorom pobil vse dosedašnje rekorde v avstrij-ski zbornici, tuđi rekord poslancev Leharja in Kotlara, Baczynskyj bi bil govoril še naprej, da poslanci zdrav-niki nišo izjavili, da bi bilo to za njega nevarno. Poslanec dr. Schubert, ki je zdravnik, ga je odvedel v zdravniško SObO in preiskal, ter konstatiral, da ima hudO mrzliCO, V parlamentu je izgledalo kakor v kakem taboru. Domobranski minister Georgi je bil nepre-trgoma navzoč in se je zjutraj odstra-nil samo toliko, da se je umil in pre-oblekel. Skoro nepretrgoma je predse-doval seji poslanec Pogačnik, kateremu se je Baczynskyj svojega govora za lojalno vodstvo seje izrecno zahvalil. Baczynskyj je govoril 13 urin 10 min. ter je imel samo 3 pavze po 10 min., ki mu jih je predsednik dovolil. Ob tri četrt 12 dopoldne je dobil besedo češki radikalec Fressl, ki bo tuđi dolgo gbvoril. Nato priđe do besede poslanec Tresić, o katerem govore da bo pričel z obstrukcijo. Poljaki so po svojem poslancu Hallerju vložili pre-dlogr, da naj se rekrutni kontigent za 1912 sprejme v brambni zakon, tako, da v parlamentu odpade rekrutna pre-dl^ga in rekrutna debata. Dunaj, 14. junija. Vesti, da namerava tuđi poslanec Tresić obstruirati S0 se izkazaie kot neresnične. Po tri-Četrturnem govoru poslanca Tresića se je omejil Tresić na kratka izvajanja ter je poudarjal dalmatinske pritožbe proti brambni predlogi. Nato govori poslanec Exner. K debati o tretji skupini je priglašenih še 5 govornikov, ter upajo, da bodo ti konČali svoja izvajanja se tekom popolđneva. Nato se vrši glavna debata, ki bo zelo komplicirana, ker je bilo podanih nad 200 izpreminjevalnih in resolucijskih predlogov. Baje bodo Rusini zahtevali poimensko glasovanje, kar bo sejo, zopet znatno zavleklo. Vsled včerajš-njega odsekovega sklepa, da se raz-pravljanje v skupinah opusti, se bo glasovalo o §§ 41 do 88 naenkrat. Načelnik Pogačnik je odločen vzdržati sejo brez prekinjenja tako dolgo, da bo vse gradivo končano. Dunaj, 14. junija. Pri poslancu Baczynskem so konstatirali zdravniki, da ima 140 udarcev žile na minuto. Zdravniki so mu nasvetovali, da naj ostane v postelji, ker ima razširjenje pljuč. Rusinsko vseučilišče. Dunaj, 14. junija. Danes dopoldne je vlada iznova začela pogajanja med Poljaki in Rusini. Poljaki so nekoliko bolj koncilijantni, ter nameravajo priznati Rusinom koncesije na sedanjem Ivovskem vseučilišču. Tako glede di-jaških ustanov, nastavljanja rusinskih profesor]ev in ustanavljanja rusinskih vseučiliških institutov. Težkoca ostane le še v junktimu med rusinskim vse-UČiliŠkim vprašanjem in ponehanjem rusinske obstrukcije v gališkem dežel-nem zboru. Dunaj, 14. junija. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da je pričako-vati v kratkem konec rusinske obstrukcije. V konferenci med Poljaki, Rusini in vlado je prišlo do sklepa, da se junktim med rusinskim vseučiliščem in koncem obstrukcije v gališkem de-želnem zboru opusti. Naučni minister bo podal v proračunskem odseku to-zadevno izjavo, ki jo še daneS predloži Rusinom. Vsled tega bodo Rusini opustili obstrukcijo in začela se bodo nova pogajanja. V tem slučaju bo brambni odsek jutri končal delo o brambnem zakonu in priđe v pondelj-ski seji na dnevni red še brambni zakon za deželno brambo. Ženska — poslanec. Mlada Boleslav,* 14. junija. Kakor smo že poročali, je bila pri na-domestni deželnozborski volitvi izvoj Ijena v češki deželni zbor češka pisa-teljica gospa Kuneticka s 475 glasovi večine. Vprašanje je sedaj, če bo češki namestnik izročil novi poslanki volilni certifikat. Ko je prišla vest o izvolitvi Kuri etičke v dunajski parlament so se obrnili češki poslanci na notranjega ministra Heinolda z vprašanjem, če bo dobila Kuneticka poslanski certifikat. Heinold je odgovorit približno sledeče: Po tej izvolitvi se je pojavilo perece vprašanje, ali more dati namestnik novi poslanki poslanski certifikat ali ne. Ker statuira avstrijski zakon pasivno volitno pravico samo moškim, češki namestnik cerrifikata bržkot-ne ne bo dovolil. Proti tozadevni odloćitvi namestništva je dovoljena pritožba samo na državno sodišče. Ker je rekurz na ministrstvo proti skle-pom namestništev nedopušten. Kuneticka je izjavila, da se bo Obmiia V Slučaju, da ji namestnik ne dOVOli pOSlanskega certifikata na dr-ČavnO SOdiiČe, češ, da v zakonskih do-lOČilih glede deželnozborskih volitev ni nobene določbe, ki bi izrecno iz-ključevala pasivno volitno pravico za ženske. Tisza gre! Budlindešta, 14. junija. Snoči se je vrnil z Dunaja grof Tisza. Budimpeštanski list „Az Est* objavlja danes uvodni članek pod naslovom „Tisza gre", V tem članku trdi, da se bo Tisza 14 dni po sankciji brambne predloge I moral umanniti. Ta vest se potrjuje I tuđi oficijelno, vendar trdijo nekateri I krogi, da bo odstopil Tisza sele za- I Četkom jeseni. I bosanski deželni zbor« I Sarajevo, 14. junija. Tri srbske I deželnozborske skupine so imele vče- I raj konferenco glede skupnega nasto- I pa. Ta zveza bo nastopila proti voti- I ranju budgeta in žeiezniškega pro- I grama. Pričakujejo pa, da Srbi ne bo- I do nasprotovali Hrvatom in Mohame- I dancem, če hočejo ti delati po delav- I nem programu, ki ga je razvit Bi- I Unski. I Spomenica Crkov na od Italijanov I zasedanih otokih. I Atene 14. junija. Grki z otokov, 1 ki SO jih zasedli Italijani, so izročili P zastopnikom evropskih velesil v Atenah [j po posebni deputaciji spomenico, v 1 kateri pozivljajo velesile, da naj se 1 zanimajo za to, da bodo obdržali Grki m na teh otokih vsaj tište pravice in !-| prednosti, ki so jih imeli pod tursko 1 vlado. — Krečani so sklenili, da poš- 1 Ijejo v jeseni zopet svoje poslance v i grško zbornico. | Odkritje spomenika Aleksandra III. 1 Moskva, 14. junija. Povodom od- 1 kritja spomenika Aleksandra III. je od- 1 redila vlada zelo obsežne varnostne i odredbe in je prepovedala tuđi vse 1 polete letalnih strojev in zrakoplovov 1 in sicer vojaških in zasebnih. j Potop podvodnega čolna ,,Vende- | maire". j Pariz, 14. junija. Mornariško mi- | nistrstvo je objavilo tezultat uradne 1 komisije, ki je preiskavala vzroke katastrofe franeoskega povodnega čolna „Vendamaire44. Komisija je izrekla, da je trditev, da je bilo trčenje s wSaint ; Louisom4* neizogibno in ne zadene \ poveljnika „Saint Louisatt nobena krivda. „Vendemaire" se je napolnil 4 nenadoma z vodo, ker v globočini H 53 m pokrovi čolnovih dimnikov nišo 9 več vzdržali premočnemu vodnemu I pritisku. Moštvo je bilo v tem trenotku, 1 ko je udrla voda v notranje prostere i zadušeno. Tuđi je bilo nemogoče čoln | resiti, ker so ga odnesli v tej globini 1 močni povodni tokovi. U Nove mobilizacije V Italiji. I Pariz, 14. junija. „Eclaire" poroča I iz Rima, da italijanska vlada koncen- 1 trira v italijanskih mestih vojaštvo in I vojni materijal. V Lombardiji sta po- 1 klicani 2 diviziji pod orožje. Vojaška 1 skladišča v Benetkah se dobila povelje, " da naj pripravijo velike množine stre- i ; liva, ki ga bodo odpeljali na transpon- p nih parnikih najbrže tik pred Darda- li nele in v blizino Smirne. U Kopenik umri. ■ Berlin, 14. junija. Vesti, za je ■ znani nemški goljuf Kopenik na An- I gleškem v \eliki bedi umri so neres- H nične. Iz Koburga poročaja v Berolin, H da so videli tam Kopenika na kolo- H dvoru, kjer je čital tuđi vesti o svoji H smrti. Povodom tega je izročil navzo- H čemu občinstvu tuđi več razglednic s H svojo sliko. 9 Nova brambna predloga v Nemčiji. I Berlin, 14. junija. Od dobro po- B učenih krogov se poroča, da se bavi U ministrstvo s preddeli za novo bram- 9 bno predlogo, ki jo hoče vlada pred- ■ ložiti prihodnje leto državnemu zboru. ■ Izdelati hoče ta predloga vojno Orga« H nizacijo in ojačiti armado. ■ Strela ■ Poznanj, 14, junija. Med nevihto H je udarila strela v rusko obmejno ■ stražnico, ubila 2 častnika in ranila I enega vojaka. I Ruski umetniškt muzej. ■ Moskva, 14. junija. V prisotnosti ■ carja Nikolaja so otvorili tu ruski ■ umelniški muzej. I Pred Smirno. I Carigrad, 14. junija. Turska vo; ■ jaška oblast je odposlala 2 bateriji ■ havbic v Smirno. V Gatipolu stoji ■ 30.000 turskih vojakov. ■ Izgnani Italijani. I Carigrad, 14. junija. Termin Z&H J iz Turčije izgnane Italijane je podalj-1 J šala turska vlada za en teden. I j Solun, 14. junija. Oblasti so dale« j s silo odvesti Italijane na krov ladje, B » ki jih je čakala v pristanisču. ■ 4 Stavke. I j Londo, 14. junija. Stevilo stavku*B jočih pristaniških delavcev je znatno ■ padlo. Pristaniška oblast v Londonu ■ poroča, da se je danes zopet zglasilo« več kot 10.000 delavcev k delu. Tuđi ■ v Levthu so skleniti delavci, da Pre'B nehajo s stavko in bodo Šli jutri fl&H delo. ■ London, 14. junija. Iz provincije« se je pridružilo stavkujočim nadaljni^B 20.000 delavcev. ■ Oblak se je utrgal. I New York, 14. junija. Nad ffl^l stom Buffalo se je utrgal oblak. CelOH mesto je razdejano, prebi val stvo pa #M je še pravočasno resilo, ker je bil^B katastrofa omejena samo na mal krOgiB v katerem je ležalo mesto. Škoda }CM velikanska, več 1000 ljudi je Wzm strehe in bo treba mesto popolflon^l prezidati. I 133 Jtev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Havihan slepar prijrt. Zadnjo sredo popoldne pred ^ogrebom pesnika Antona Aškerca, il na drugi strani zabeležen od tega -ospoda. Ker pa pozna trgovec pod-s prvega subskribenta, je dejal učitelju Mlakarju«, da ta podpis ni -risten. »Mlakar« je postal arogan-en in v gledaliski pozi odgovorit: Gospod, kaj pa menite, meni se je vTOČila pola s prošnjo, da se naj žrt-ujem in ta sitna pota delam.« Trgovec si je naposled mislil, da je podpis l <1 soproge dotienega subskribenta in Jinekajkronc prispeval.Vsega sku- I i>ai je bilo nabranih okolu 200 K. — 1 Vnrišai pa je pozneje gospoda pozi-a, ako je res poziv za podpira-ije slovenskih kiparjev šestavil in kot prvi 50 K prispeval, kar ie pa ta začuđeno negira!. Ko je neki, v blizini stojeći nadučitelj še pripomnil, da na grabenski soli ni nobenega ueite-Tfa z imenom Mlakar. je bilo vsem jasno, da pobira neznani slepar »pri-spevke« za lastni žep. Gospod, kojega me je bilo falsificirano, je opozoril •ta tega sleparja svojega prijatelja, veletržca L. Vsled te opozoritve se *e posrećilo, ticka vjeti. Vceraj po-. ojdne ie prišel namreč ta slepar po rispevek tuđi k temu veletržcu. Jako »pnjazen- srosnod je pa vze! polo ,-i tovarniskih~ cenah razpeča- val. eden je v vojaški kaznilnici v MOilersđorhi na Nižje Avstrijskem. Jrugi pa v Gradiški. Tuđi njih oče je Tiel dovolj prilike, seznaniti se z mi- ^erijami raznih ječ. Torej »boljša* ^dbina. Znani šaljivec bi rekel: *Der allt nicht weit vom Birnbaum. — Premru je rojen v Divači. Pri njem >o našli še 4 K. Stanova! je v hotelu Tri iLlovdu*. »nabiral- pa je za umetniško društvo* od 20. maja t. f. Vzpričo tega dogodka bi svetovali :u>emu obCins^vu, naj bo skrajno oprezno in previdno in nai izroča pri- r^vke za društva in razne dobre na- nc -amo takira nabirsteljeti, ki jfti no pozna. Eospođorstvo. — Obvestilo o približni potreb-:ilnl oskrbovalnita pređmetov za c n kr. vojoo. Intendanca 3. voja v Oradca je pcslala trgovski in obrtni- ki zbornici v Ljubljani obvestilo o Tibližni potrebščini pređmetov, ki '-• bocto potrebovaii v dobi 1912/13 £a oskrbo c. hi kr. vojne na raznih "r*ajah. Potrebovaii botlo: rž, oves, . Mamo, drva, premog. Ponuđene razprave se bodo pozneje do-.- Tozadevno obvestilo in do---'■croii se lahko vpogledajo v ■.-.»:ovske in obrtniške zborni-- v LjubljanL — Podkovslta šda v Ljubljani. *r'vi šoiski tečaj na podkovski soli kr. kmetiiske družbe kranjske v ubijani se prične dne 1. julija 1912. !eg podkovstva se učenci podk°v- e šoie uče tuđi ogledovania klavne ivine in mesa. Prošnje za spreiem v oclkovsko solo naj se do 25. junija !. pošljejo ravnateljstvu podkovskc šole v Ljubljani. Sola bo trajala do konca decembra 1912. — Skušnle na podkovski soli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. L, in sicer 27. skušnja iz podkovstva za kovače, ki nišo ob-iskovali podkovske šole, 28. pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovania klavne živine in mesa. Kovači, ki hocejo delati to skušnjo, naj vlože pri podpisanemu ravnateljstvu do 25. iulija t. 1. prošnjo za sprejem k skušnji. rf~*\ V»o» terat^M kl mm mšm- m\JZ*)£ le*° L Vmmmlmvmmmkmtm ^nSjL^ S«k»lsk9fl« slete ▼ Prm^/k J^Sj^ i« •akrat msbmIum, J<%? fj te 1h> »Auilml p*setai \k// vlak li L|«Ulaaev srete, ^^ tt dae 26. lsaiia L L u z južnega kolodvora ob 350 pop. » državnega kolodvora » 3*54 » iz Vižmarij . . • . * 4 04 > * Med vod . • . . » 4'1«$ » » ^kofje L3ke . . • > 4*26 » > Kranja..... » 443 » > Podnarta .... * 5*05 » » Radovljice . • ♦ . » 5*25 » v Lesce . . - . • • » 5-86 » ^ Javornika . . . . > 5*54 » > Jescnic..... » 5*59 » * Celovca . . . . » 818 zv. > Sv. Mihaela . • . » U 55 p. n. dne 27. junija t. 1.: » Selztala . ...» 1*30 p. n. z Linča .....ob 4'iV} zjut. Prihod v Prago 27. t. m. ob 11. uri 42 minut dopoldne. Vozne cene v Pragu in na-z a j so naslednie: Ljubljana 11. razred . . K o2oi/ » . . » 5140 Kranj » » . . » 50*80 Radovljica » » • . » 4^*60 Javornik -> » - . » 49*— Jesenice » » • , » 49*— Celovec » . . » 46*— Sv. Mihael > » • . > 36 40 Linč > - . . » 23*10 Ljubljana 111. razred . . K 32*20 Vižmarie > » . . » 3220 £k. Loka > , . » 31-50 Kranj > > . . » 31*20 Radovljica » » . • ** 30*60 Javornik » » . . > 30-20 Jesenice » » . . » 30*20 Celovec » » . . *♦ 28*60 Sv. Mihael > » . . » 23'— Linč * » . . » 14*70 Po^oj. da se morajo vsi udeiež-niki vrniti zopet s posebnim vlakom v Ljubljane od pade, ker je c. kr. državno zeleznišk) ravnateljstvo v Trstu naknadno dovoHkh da se vsak udeležnec vrne s poljubnim osebnim vlakom (na brzovlake potreba bode nadoplačatU po Isti prosi tekom 30 dni, pri čemer velja dan nastopa po-tovanja, t. j. 26 junij za prvi dan. Izve"1:"K!janskim udeležencem, kateri p<- - skozi Ljubljano v Pra-^o. naznanjamo. da daje Južna želez-nica sledeće olajšave: 1.) v dal ja vi od 1 do 130 km izdaja abonma listke za 10 povratnih voženj (okolu 20 do 15*a popusta). Naročiti jih je treba vsaj 10 dni prej pri postajenačelniku- Veljajo tuđi za 10 oseb ter enkratno povratno vožnjo; 2.) dovoljenje pri udele/bi 30 oseb ter na dal jave nad 50 km. vozni-no po špecialnem tarifu 1. Sokolu 18/c popuštah 3.) dovoljenje pri udele/bi HiO oseb in več, ter na dal jave na u 50 km voznino po špecialni tarifi 2 (okolu 35r/c popusta). V slučajih 2.) in 3.) je treba kakih deset dni prej prositi pismeno na prometno nadzorstvo in sicer od všete postaje Zidan most proti Trstu. ozir. Brežicam, Reki ali Kormm na prometno nadzorstvo v Trstu, severno oxl Zidanejra mosta pa v Gradec; na-tančneje podatke se dobi na vsaki postaji južne železnice. Prosi se ali samo za enkratno vožnjo, ali pa tuđi s povratkom. V zadnjem slučaju — če se prosi za vožnjo s povratkom, se izdajo povratni listki, veljavni za datjavo do 130 km 8 dni, nad 130 km .50 dni. Državna železnica dovoljuje sle-deče olajšave pri vožniah malih družb: 1.) pri udeležbi nad sto oseb in na da i javo nad 50 km se plača polovica vožnje za brzovlak. t. j. okolu 35/' popusta: 2.) pri udeležbi najmanj 30 oseb se plača za 2O7& zmžana voznina za osebne vlake; v prvem slučaju Ie treba 8 dni prej na ravnateljstvo državnih želez-nic prošnjo za popust vložiti (na Kranjskem in Primorskem v Trst); v 2. slučuju se vlaga prošnje tri dni prej na ravnateljstvo ali pa kar pri postajnem načelstvu. V obeh slučajih se lahko udeleži tuđi manj oseb, samo da se plača za 100 ali 30 oseb omenjeno znižano voznino. Na te udobnosti opozarjamo osobito celjsko, goriški in tržaško Sokolsko Župo, da si preskrbe pravočasno na podlagi ten podatkov znižane vozne cene do Ljubljane, oziroma do Je-senic. Ponovno opozarjamo nadalje na ^adresne tablice, katere je dobiti pri bratu Em. 2ižka, Praga (Žižkov-Hu-sova ulica .^5); tablica je tako prire-jena, da bo za časa I. vseslovanske-ga solskega zleta v Pragi mogoč po-polni pregled vse prtljage (Slovenci potujemo v civilnem kroju, sokolski kroj mora ponesti vsakdo v kovčegu saboj), in bo obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali ćelo izgube. Tablica stane samo 50 vinarjev od vsakega prodanega komada pa dobi še društvo 10 vin., vsled tega se pri-poroča, da tablice vsako društvo za svoje člane skupno naroči. Opozarjamo nadalje župna pred-sedstva na sklep zveznega tehn, od-seka, namreč da mora imeti vsak udeleženec poleg društvenega znaka tuđi znak (trobojni trak) z napisom: »Slovenska Sokolska Zveza«; te znake naročiti je direktno pri tvrdki M. Drenik, Ljubljana, Kongresni tvj. Od »Slov. Sok. Krožka« prejeli smo ravnokar pismo sledeče vsebi-ne: Bratsko predsedstvo! Skušnje iz prejšnjih velikih izletov so nas pri-vedle do zaključka, da preskrbimo za slovenske udeležence praškega zleta skupne obede, s čemer se izogne zmešnjavam pri iskanju obedov. Zleta se udeleži velikansko število tuj-cev, gostilnc bodo, kakor navadno ob takih prilikah, prenapolnjene in marsikateri slovenskih izletnikov bi moral po nepotrebnem ure in ure iskati po Pragi primerne gostilne za obed. Da se temu izogne, smo prišli do sklepa, da si Slovenci že v naprej zasigurajo kosila. Vpoštevajoč vse razmere ob takih prilikah, smo dolo-čiii za to hotel > Adria«, Vaclavsko namestje, kjer bo. kakor znano, tuđi zbirališče Slovcncev. Cena obeda in sicer menu za posameznika, 1 K 40 v. Drugače se bodo prodajali kakor navadno obedi a la carte, s čemer se naravno isti silno zdražijo. Sporazumno s hotelirjem je reč tako ure-jena. Župna predsedstva naj poverijo zhiranje denarja za obede enemu iz-rned članov odbora, ki se udeleži zleta. Ta nai nemudoma obvesti o tem vsa v župi včlanjena društva in od-seke, ki naj takoj poberejo denar onih, ki reflektirajo na skupni obed, ter naj pošije.io denar in natančen imenik dotičnili članov. ki so plaćali obede, župnemu poverjeniku. Ta naj posije denar in imenik pripravljenih članov po zhranih prijavah ćele župe na naslov: Slovenski sokolski kro-žek. Praga, Vodičkova, Lucema, zletna pisama. Po prihodu Slovencev v Prago, nai se takoi javijo župni poverjeniki, ki so poslali denar na krožek pri našem zastopniku, ki bo pri sprejemu prisoten. Ta odda župnim poverjeni-kom znamke za obede, in ti jili raz-de!e med prijavljene člane dotične župe. V imeniku naj bo označeno, za koliko in katere dni je posameznik plača! obed. Denar in imeniki morajo hiti v Pragi naikasneje dne 24. iunija. za poznejše prijave ne prevzamemo nohenega jamstva, Pripomnimo še to, da bo gos. hotelir rezerviral sobe za obed Slovencem, kamor bodo pripusčeni Ie oni. ki se izkažejo z znamkami. Na zdar! Slov. Sok. krožek«. K temu imamo pripomniti samo to, da bode v istem hotelu nastanjeno tuđi predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze^ ter zvezna pisama, v kateri bo dobiti eventualne informacije sleherni dan zleta od 9. do 11. dopoldne. Tuđi skupna brczplačna pre-fiočišča slovenskih Sokolov se bodo nabajala v neposredni blizini tega hotela. Predlog »Slovenskega sokoiske-ga krožka« glede naročitve obedov vsem bratskim župam toplo priporo-čamo. Da se izogne navalu pri postajnih i blagajnah, osobito v Ljubljani in na Jesenicah, priporočamo še koneno bratom društvenim blagajnikom ter njihovim namestnikom, da pobero od svojih članov denar za vozne listke, ter da iste skupno kupijo pri postajnih biagajnah. Na zdar! Predsedstvo SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. V nedeljo, 16. t. m. slavU fc*de trlaiki Sokol svojo 301etnico; isto&asno se vrši n& Opći n ah zlet jTžaske sokolske lupe". Vsem bratom, kateri naineravajo prisost¥ovati tema sokolskema slavi u ob obali Jadranskoga morja naznaniamo, da odpot^ie odpo-slanstro zveznoga predsedstva pod vodstvom brata staroste dr. Iv Oraisa iz Lfvbl}ane v nedeljo ob 6. uri zjutraj z brzovlakom. Xa zdar! MMi\n MmM sokolske zveze". 9aaasB)i list obsega 6 strani. lzdajateij in odgovorni urednik; Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Knjiga o veselju do življenja je ravnokar izšla. Uči nas, kako naj svojo moč, svoje zdravje ohranimo, ali zopet pridobimo ne samo, če smo je izgubili zaradi boiezni in oslabe-losti, nego tuđi zaradi duševne in rizične preobloženosti, ali prehuđega uživanja. To izborno knjigo, bogato ilustrovano, 64 strani obsežno, dobi na zahtevo vsakdo gratis in franko. Naslov: >E!ektro - Vitalizer«, zdrav-niški zavod, Budimpešta VI-, There-sienring 7, Mezzanin 173. Naj nihče ne zamuui, razširiti si svoje znanje, zakaj ta zanimiva knjiga obsega ne-precenliive nasvete za zdrave in bolne. ] JSđočtnl soZotl i Ivane Schiller^ < Sv. Petra cesta 31 ) ) . \ ] priporoča \ , slCLTnriifce vseh vrat l Izvrsujo vss. I popi^cuviljCL. I:: Zalni J<žobTiPcL :; > J vedno v zalo&L Žitne cene w Budimpešti. Dne 14. junija 1912. Termin. PScnica za oktober 1912. . za 50 kg 1128 RZ za oktober 1912 . . za 50 kg 9 39 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9^08 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 72 Meteorološke porodio« Vittna nad morjern 30«-2 Sred«ji mtni tlak 3*-7< ■■ ~' Čas 'St"*' fft, ^ -tSTS" «"£ *S Vetrovi ' ^0 a ™i* t mm £2 i______|______ 13. 2.pop. 727*6 200 brezvetr. oblačno. „ 9. zv., 726*4 15-8 i si. svzb. i . 14. 7. zj. 727-1 j 137 j , dež Srednja včerajšnja temperatura 163-, noTTTi. 17-59 Padavina v 24 urah 107 mm* I Zahvala. ■ ^m Za izraženo sožalje povodom ^M ^M prebrrdke izgube našega iskreno Ijub- ^M H ljenega soproga, ozir. cčeta, tasta, ^H H brata in strica, gospoda 2160 ^m I Tomaža Rekar I ! ^H kakor tuđi za častno spremstvo ne- ^^ ^H pozabnega rajnika k zadnjemu po- ^H ^m čitku, izrekamo vsem sorodnikom ki ^H ^M udeležencem sploh našo iskreno ^m ^H zahvalo. ^H ^H Posebej pa se zahvaljujemo zdrav- ^H ^M ni koma gg. dr. Pogačniku m dr. ^B ^m H5g!erju za zdravniško pomoć, cenj. ^M ^M gospodom postrežčekom za sprem- ^B ■| stvo in venec ter vsem drugim da- j| B| rovalcem šopkov in vencev. 9| H V LJUBLJANI, 14. junija 1912. H H ialnjoči ostali. H lilia \mu stroiev spreime mtadeoa nika Slovenca, popolnoma veščega sloven-ščine in nemščine v govoru in pisavi. — SploŠna trgovska naobrazba ter tesnopis pogoi. — Ponudbe pod „Mlad urađllik" do 21. t. m. na upravništvo »SI. Naroda«. 2149 Lepa enonadstropna z dvoriščem, kletmi in hlevom, deloma dobro oddana, drugi del pripraven za trgovino ali gosti Ino, v večjem kraju Notranjske 2115 se proda za 25.000 K radi selitve. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Valvazorjev trg 4 se pnpeia mi Biasltii s prav iiabro idočo gostilno ia mesanio, lepo in udobno urejeno, z okoli 8 oralov zemljišča, v sredini prav lepega mesta Spodnje Štajerske se z zemljiščem ali brez njega talsoj proda« Letnega prometa dokazano 240.000 K. Denarja je treba 30—40.000 kron. — Več pove upravoištvo »Slov. Naroda«. Ali ze ii, gospoda. V nedeljo 2156 je na glincah in v Rožni dolini žportianie Kdor žel! zabavea dan ob dobri pijaci in jedi ter v zdravera prostem zrakn, naj obišče v nedeljo GHnce in Rožno dolino. I Brno, ¥ septembru 1910. Marienhaus Bascl, 2. oktobra 1911. . Sirotiščc Pćpinville, 2a VIH. 1911. Ob sklepu leto^oje počltiiiike kolonije si 2e dalj časa mi Vaš Sirolm pri kttaru, Usojamo se Vam z veseljem javljati, da smo ^irOliH «B0ChCM usoia vdano podpisano društveno vodstvo z obolenem vratu in influenci izborno služi. Rada pri naSih otrokih z Vašim Sirolinom »Rochc^ •• v n^ . , ,. . • ,. ^ A i bi Vai iidelek naklonila tuđi ubofftm bolnikom, dosegli dober uspeh in Vam za to izrekamo naj- ia oiegovo irrazom »Jtoplejle zahvale vljudno javl}ati, da je ^ ^ ^ ^.^ postrefQica ^^ ^ b{ većjo Mdo¥OijnOgt - Pri kašlju in bolesni v gl VA | |A •■ tuđi to Jeto Vaš Sirolin najugodneje vplival na .|m ^ Va§im krepkim zdravilnim sredstvom zopet vratu je učinkovalo dobro, nakar so otroci začu- *■ ClSXSDlw ■■ gojence, ki so ga uživali na zdravsišlco odredbo. pripomogla do zđravja. tili o laj sanje in ublaženje. IBrsska ptMIriifci to- 0Mdl|Ma teatra «. li Stttra Marta leo Jtsasava, imOl* •■—a UlitraJirl toBfNfaall« »t. Brlia. prednica. St™ 6- _______________________ SLOVENSKI NAROD.__________________________________________________134 štev. Mirna stranka išče stanovanje S 3 soba mi in pritiklinami za takol •U s MmUJem. _m*7 Pcnudbe s ceno pod „takoj alt tm foUJ*" na °Pr SIot. Naroda. Preseraove slike predaja ii ptšijja po postupa porntio Iv. Bonač v Ljubljani. Cea« sliki 9 kroa. 273 omar za led Simona Praprotnika t £jnbljanU jenkova ilica 7. r*|^>=z~3 Previcmajo se vsa v ■|f TI 1 »Tn stavbno in pohistveno iicL Tjfl-iS mizarstvo spadajoća • ^-^ r »j **'*♦ Matera se točno ,\ ^| |g in po najnižjiti cenah v^^n^SfP » izvr&ajeje. :: Velika uloga eosfiloiikili akreolib niz. tarli st »rtrtjM ii ti*«« tetzptatii f» pitam« prosti Ivsakjan Kavama „Central" :vsonož: KONCERT I na novo došle priljubljene Samske tamburaške kapele „Central44. I z veiespoštovanjem 2O18 Stefan Kliholič, kavarnar. A I •• V« 2e najmanji napor u trudi I KfllfllKlWP 7IVfP m napravi nezmožne klju- I j nUlilll\UVI» &lfkt» bovati navalu premnogh I I ^ bolezm na orgamzem V I p takih slučajih lahko pravilna poraba, elektricitete de!a čudeže I } t , -t. ,.-„, s„,4,«.vo '3V-C? vsakdo ne da bi bii moten v svo- I Pr; sp!3in: t'vini slsbasti, g!a- 1 Toboin, pomanjkanja spanfa, potrtosil. revmatizmn, ohro- I melosti ter railićnih ienskih fcoleraifc se enako i en ea 1 \n-- ;^k rar .: a^peh :n'. ~ T».:.c. m principi •lektrićue I zdravilne metode so popisani v siiaino opremljen:, *O stran I bse;~ č; k-Tigi. ki jo vsakdo lahko dob: mmf~ 3fati» In I franko -mm brez v«ake obveznost . 's B Elektro-Vitalizen, zdravniški zavod 1 Budapešta, VI., Tberesienrtng 7, Mcizanin 173. I Otvoritev gostilne. Tlindno imgiumjam, da otvorim intri, v soboto, 15. t. m. v Ljubljani na Bregu št. 18 gostilno ^Pri vitezu". ToĆil bobem pristna izborna vina in vedno sveže pivo, ter skrbe1 za dobra jedila. Se priporočam kar najtopieje. 2155 : Z odličnim spoStovanjem : vinotršec v Spod&ii Šiiki — Ljubljana, Breg štev. 13, Već d«brih pilagaittv parket dobi delo na Reki. Vcč pove 2142 rtrtto FrtMtilt, Bliiritvi, L]«b-Hmm. liitka ttmtm itaf. 16, TiiifilSri Ivan Bizovitar . : Qubljana, Kolezijske ni. 16 { I ; 1542 izvršuje sooke. venu in Me , mi raiae prilike. — Delo nmet-< niAko ukusne In po solidnih ce^ah. ; Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. ! ; Pifiil'a ifl kroolasta lavorima i imm \u đeKorativno cvstllie I v veliki množini po zmernih cenah. : I Naročila na deželo hitro in vestno. I i _m-j— ; tjubljana, Rimska cesta št. 11 podružtvca 1207 ; M)i TetEiiie [. 4 (Pri p.oveir, s?etu). i Trgovi sW \ in njih deJi. ! liDosoievanie Koies/ l Najboljše pneumatike. 9 ^K fcS^^fc^L^L^KtffT^fcTf^^^Z^^^jt^B^R^^L^LrB^ii^B^Sž n^P^B^B^^Hb^L^L^Li^Br^^ilBfc^'^B Proda so w Semotedah radi gotovih razmer dobroidoća, vže IS U* ttiifltoio^a 2106 trgovina z mešanim blagom, žganjetočem in gostilno, z enonadstropno hišo in dvema gospodarskima poslopiema vred. V hšo je napeljana voda, za hišo mali vrt z lepo uto in dvoriščem C^oa in plačilni pogoji ugodna — Rf flrktanti naj se obrnejo na lastnika, trgovca Ivana Zelen v Senožečah, kjer dobe tuđi vse natanČne podatke. Ugodno zastonstvo se Odda trgovcem, gostilničarjem, loterijskim I nabirakem, trafikantom, sploh vsem,ki imaio I kako kupčijo ali obrt — Ponudbe pod „0. I H. 12* poste restante, Brno, Moravsko. I 4Ciša i z štirimi stanovanji in vrtom na lepem kra- 1 ju v Rožnidolini St 227. se pod zelo ugod- I nimi pogoji iz moste roke ceno proda. I I Prip oročilo! H Viktor }(erfort, preparator in tapetnik I li Petra nasip 67. — Ljubljana — Vrazov tro štev. 1. H I se priporoča slavnemu obćinstvu v mestn in na deželi, za vsa I tapetni&ha ia preparatorska dela. Delo priznano solidno. Cene I ;; nizke. BivSi 10 letni -jslužbenenec tvrdke I. Mathian. :: R ______________________________________________ _. | Št 18755 2144 I LčliK n Ht\: čučali isve mi\\ astanove ioleie Mlenove z& sirote v letosi znesKu po 84 i L Pravico do te ustanove irnajo od roistva pa do 14. leta življenja revni I otroci brez star.šev, ki so bih rojeoi v frančišlcanski, šentpeterski ali šentjakob- I -Vi fari v f-iub1*ani. I Protrne «e vlagati pn mestnem magistratu ljubijanskem do vštetega I 16. avgusta tega leta in jim je priložiti rojstni in krstni list; prošnjo I ima otruKov var u ti podpisati in v njej navesti vse rodbinske in gmotne raz- H mere prosilca, oziroma prosi ike. - ■ Mestni magistrat ljubljanski, I dne 7 juni]a 1912. I Župan: dr. Ivan TaVČET 1. r. I jOnglešlzo slzlciđžšče dbleJz ( O. (JFjernatovic '| i \ l^jvibljcLrLCL, JMestni trg štev. 3 \ £££^'5— okasijsko prodajo i poletnih oblek in slanznikov za. cros~oode žn dečke, * 1 ter poletne d&zneke konfekcije z globoko redu- K ===== cir&mmi cenami. ===== & n C555tilr)i5^a i Mm Vodmatu \i odda v naiem. Pogoii se poizve-do v pisartii odvetnilca dr. Danila Majarona ▼ Ljubljani. Hrska trgovina M.TUŠEK, LJUBLJANA StatH farg 4tew. 2E 140 priporoča po najnižjih cenah cvoio bogato zalogo gi»iJw in ^orcelanas+e posode, svetllfc, ogle^jO, Tsakovrstiiih *i» ia okviri** x-» podob€. - Frenetit wwmt sUkUrmkiM 4*A pri c«rkTah in rtartak. W«|SOU«»«i*B in toćna oostretoa. li™ Igli I hrojač prve vrste ^S ■ LjilirianallkiiuteiaristaS. ^Efl I se priporoča. ▼ ■ i Zaloga nm ■ I m\i\\w maja. | ^m^m^mWmmmmmmmmmmmmmmmmmmWmmmmmmmmmmmmm^m^^^^^^^^^ I Gospođi)* je! Pozor!! \ ! Hc kupujte presoega masi i ali nadomesuia žanje, dokier niste poizkusile slovite sniošno znane svetovne znamke I i ELA1MSCHE1MJI ! ^^^^mw/£^ ^^^r^^ ^^^^B^^ ^SB^^ ^^^^SI^^V SSBBEr^ V I MARGARINE i „UNIKUM" ni rastiinska margarin,,. SAMO BLAIMSCHESNOV I IIMItfll^lCi se izdeluje iz najčistejše g:o- II N I K II M « 'e resnično edino in I I ffHi"iiW^ veje ob,stne tolšče z visoko • • ^ ■■%*#■■■ pravo nadomestilo za ' pastenzirar/. smetano, ima torej najvecjo r«« presno maslo, ki daleč prekaSa vse doslej hvalisano. I tfffno vretfnott in je resnično zdrav ! HUlirilllU n* umeten, nego najči*6i Izdelovanje J ■ llllirilMii "%3"JitUi oa na BLAiHISCHEHiA „UHIKUM" | I ijUmMIIH za 91f |0 vadnega presnega je varovano s stalno dižavno kontrolo in je to < I masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. 'razvidno na vsakem zavitku. j ICenjena gospodin ja! i :-: !!• dajte se torej b#gat! od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :•: I I pečenje aienje ... J I «. kuhanje maslen kruh j I BLAIMSCHEINA ,.UNIKUMfiC MARGARINO I Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko I I ZJružcnc hornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. | I I I1 ' (Kielbooi) ^ i skoraj nov, je na prodaj. i Naslov v upravništvu >Slov. Naroda i--------------- 1 Ga vogalu Kongresnega trga in Vegovs niiu 3 I £ (sedai uradniško konsumno druŽtvc I I \nlii ni\m s 1. novembrom i. i. 3 Natančneje se izve 2058 I 9 I I v ptsarni slavbenika g. Roberta I I Smielowskega, Eimska Gesta 2. I I fotograie aparate I kakor tuđi vse v to stroko spadajoce I J potrebŠčine ima v zalogi I fotomanulaktuia ia imm\ I „Adrija" ! otilastvEiio koncesiionirana prodaja sirupi I I °7Q^ v LJnbljani, I I Selenburgova ulica št. 5-1 ITemnica na razpolago. I Zunanja naročila z obratno pošto I | Zahtevajte cenikel I I_______ _ ^ I