St. 74 KI RAVNATELJ JVIOr LA7 IJ (G. O. m U potrta) V Trsta, t ntdillo, 27. marca 1927, Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil LUt iM- mk d- *«tr«| t— po.«!^ NvMm, s« 1 |»u«e. La^p-UUl^cdokto L?TlL',"":'t¥' ___ lL6j0M„ Poumm* lUfib JD «tot — OllMnlna m 1 u pro«tort t Urok osti i kole«* (58 mm) t sa trgorak« i« obrta« <*Um L 1—» M OMft-•fe* zahval«« po^aaa. rafatia L 1.50. oglaaa orabljali v življenskem boju, k bi nas dvignila nekoliko nad navadnega zaostalega kmeta-nazadnjaka. Vsa moč za dosego trga velikega smotra je v nas samih; naša duševnost se mora tega cilja trdno okleniti, se mora okleniti z ono nepremagljivo voljo, kot jo kažemo v obdelovanju trdih ledin, strmih njivic na pobočjih naših dolin in gričev. Ko se bomo tega trdno lotili, bomo tudi dosegli vse, kar želimo, bo tudi naš uspeh brez dvoma popoln. Začetne vzpodbude In smernice naj bi nam dale strokovne knjige in časopise a mi naj trdno brez omahovanja nadaljujemo sami ali v skupinah, da dosežemo one določene cilje, ki so nam postavljeni. Snovi dobimo dovolj. Saj imamo vse polno listov — političnih kot gospodarskih — in v teh Iščimo izobrazbe, ki nam jo je potreba, izobrazbe, po kateri bi moral vsak posameznik s tako silo težiti. Uspehi to izobrazbe so bodo nedvomno kmaiu pokazali. Bodisi, da Jo bo kdo uporabil in neobhodno potreboval v svetu, bodisi, da bo dvignil in zboljšal sadove svojega truda v domovini, na rodni grudi. Današnji Čas hoče izvežbanih, tehnično naobraženih delavcev in kmetov, hoče ljudi, ki se samozavestno drže in se jasno zavedajo, da so si to samozavest pridobili s samoizobrazbo, hoče kulturnih ljudi, praktično vzgojenih. Ko bomo to spoznali, se temu stremljenju nafte dobe podvrgli, bomo dosegli tudi, da se bo nade izseljevanje zelo omililo, da se bo blagostanje dvignilo, a spoznali bomo predvsem pomen pregovora, ki pravi jasno in razločno: i « Ljubo doma, kdor ga ima!» BL Prsmčan nsitistrstoa zs ui!ho mmfltt naialievaajs pruMme Ekspoze državnega podtajnika on. SirLanmija RIM, 26. (Izv.) Današnjo sejo poslanske zbornice otvarja podpredsednik on. Guglielmi. Po o-dobritvah in glasovanjih o raznih zakonskih načrtih otvarja podpredsednik razpravo o proračunu ministrstva za vojno mornarico. Poslanec on. Zimolo povdarja potrebo, da posveti Italija vso svojo pažnjo gradnji podmorskih čolnov in večji specijalizaciji njihovih moštev. Kajti iz-vežbanost je edini in najgloblji temelj za gotov uspeh. Ob koncu svojega govora pošilja poslanec pozdrave italijanskim mornarjem, ki branijo na -de&njefn vzhodu interese in civilizacijo Evrope, ter izreka pohvalo oddelkom italijanske mornarice v inozemstvu radi njihovega vzornega obnašanja. Medtem ko prevzema predsedstvo seje on. Casertano, stopa na govorniško tribuno poslanec on. Greci, ki razpravlja o vprašanju omejitve oboroževanja in tonelaže. Italija mora prilagoditi svoje oboroževanje potrebam svoje obrambe in razpoložljivim finančnim sredstvom. To bo najlažje dosegla z mogočno floto podmorskih čolnov, ki so ravno tako dobri za napad kakor za obrambo. O podmorskem oboroževanju neke sosedne države krožijo naravnost fantastične vesti in številke. (Posl. on. Arrivabene: «Franci-ja ima obširen program pomorskega oboroževanja«. On. Mus-solini: «Treba je tudi upoštevati gospodarske potrebe obeh držav. Pazimo na to, da se položaj ne poslabša. Dosedaj stojimo dobro».) Washingtonska pogodba prepušča malim državam polno svobodo v pomorskem boroževanju. Na Jadranu lahko nastane vprašanje o-brambe. Ni li otrantska ožina prehodna v slučaju vojne? Imeti moramo mornarico, ki bo po svoji kvantiteti in kvaliteti prekašala mornarico drugih bližr njih in daljnjih držav, ki so naše tekmovalke. Potreben nam je sestav izvrstnih letalcev, katerih ni mogoče tako lahko in hitro vzgojiti. Naši mornarji so nam porok, da bodo naše ladje v vsaki borbi izpolnile svojo nalogo. (Ploskanje in častitke). Med napeto pozornostjo poslanske zbrnice stopa na govorniško tribuno državni podtajnik v ministrstvu za vojno mornarico on. Sirianni. «Državni proračun za vojno mornarico«, pričenja on. Sirianni, «me bolj zadovoljuje, nego moj osebni proračun v funkciji pomoč. min. za vojno mornarico V preteklem letu sta bila zbornici v odobritev predložena dva važna ukrepa: zakon o napredovanju in zakon o ureditvi častniških sporov. Oba zakona sta bistvene važnosti za izdatnost naše mornarice. Svoječasno se je o njih zadostno razpravljalo. Oba zakona se že izvajata in že so vidni prvi uspehi. V letošnjem proračunu so bili izdatki za mornarico povišani za 160 milijonov lir. Gradbeni program iz leta 1923.-24. je že vsem znan in je več ali manj že izveden ali pa v teku realizacije. S preostalimi razpoložljivimi sred-"stvi in novimi postavkami, ki nam bodo nakazane do leta 1929.-30., bomo pričeli izvajati nov skromen program, ki obstoja iz sledečih |>oonorskih gradenj: 1) Trije podvodni čolni, ki so že naročeni. 2) Šest podvodnih čolnov, ki se bodo v najkrajšem času naročili. 3) Dvanajst torpedolovcev v obsegu po 2000 ton, ki so bili naročeni že pred nekoliko meseci in 4) Štiri izvidne ladje (esplora-tori) v obsegu približno po 5000 ton. Poleg tega se skrbno proučujejo tehnična vprašanja, od katerih je v veliki meri odvisna izdatnost vsake vojne mornarice, kakor na primer vprašanje streliva, artilerije, torpedov, ra-dio.telegrafičnih aparatov itd Dolga potovanja in križarenja smo opustili, ker se izgublja njimi preveč Časa, katerega raje posvečamo-za tehnične priprave in temeljito strokovno izobrazbo moštev. Zahvaljujem se poslancu on. Zimslu za njegove pozdraVbe besede i tali jamskim mornarjem na daljnem vzhodu, ki branijo skupno z angtečkfcni tovariši in mornarji drugih držav evropsko civilizacijo. Ko opažam, kako se porajajo na vseh poljih nove energije in nove inicijative, tedaj s ponosom razmišljam tudi o naši vojni mornarici, ki tvor tudi en važen življenski faktor za proč vi t in varnost naše države«. Govoru on. Siriannija sledijo dolgotrajni aplavzi in častitke s strani ministrov in raznih poslancev. Predsednik zaključuje sejo zbornica ob 18.25. Zbornica se zopet sestane v torek, dne 28. t. m. CerkM Id Jlctisn Francalse" Francoski bogeslevci prt papežu RIM. 28. (Izv.) V avdijenci, katero je dovolil predstojnikom In gojencem francoskega seminarja, je omenil papež tudi «Action fran^aise«. Izraeli je svojo bolest, da nekateri francoski katoliki sledijo lažnjivim učiteljem. Pobijal je razne trditve, katerimi hočejo nekateri delati razliko med papežem, ko govori ex catedra, iii med papežem, ko ne vrši svojega najvišjega poslanstva, to je proglasanja dogem. Istočasno je papež pobijal tudi nauke nekaterih bogoslovcev, na ketere se skušajo opirati v svoji obrambi pristaši «Action Francalse«. Zato so mu bile v veliko uteho vdanost-ne izjave francoskega episkopata, ki so znova potrdile osnovni nauk katoliške cerkve: «Rjer je Peter, tam je cerkev. Kjer je cerkev, tam je Kristus.« Naposled je papež spodbujal francoske bogoslovce, ki študirajo v Rimu, ter jih opominjal, da je njih najsvetejša dolžnost slediti naukom katoliške cerkve. Italijanske šole v Albaniji in Avstriji RIM, 26. (Izv.) Agencija do 30. junija t. 1. razrešenih in likvidiranih vseh 32-500 slučajev. 32 govornikov. Pozno v noči je bil proračun poljedelskega ministrstva z glasovi vladne večine sprejet. Na jutrišnji seji narodne skupščine pride na dnevni red razprava o proračunu ministrstva za šume in rude. SestsnsK ttate enfente c d. f o člen do poletja? BUKAREŠT, 26. (Izv.) Tukajšnji listi sporočajo, da je pomladanski sestanek Male antante je stopil danes skoraj popolno- I radi napetosti med Italijo in ma v ozadje. Vsi listi posvečajo Jugoslavijo odgoden do poletja, svoje današnje uvodne članke Sestanek se bo vršil v Tatrah " " ' " ali v Pragi. ^Priprave so že v Albanski spor na) bi se rešil potem direktni!* razgovorov med Rimom in Beogradom RIM, 26. (Izv.) Italijansko-jugoslovenski konflikt, kateremu so posvečali rimski listi v poslednjih dneh veliko pažnjo, jutrišnji proslavi osme obletnice fažijev. O sporu priobeujejo samo obširnejša inozemska poročila, ki so pa zelo protislovna. Iz njih sledi, da se v raznih zunanjih ministrstvih velikih držav še vedno išče pot, kako bi se ta neprijeten incident čimprej ugladil. Kolikor se da posneti iz teh protislovnih vesti, je začel v zadnjem času prevladovati v Londonu in Parizu nazor, da naj bi se spor razrešil potom direktnih dogovorov med Rimom in Beogradom. ViIiSKe priprave«Tiran!? ATENE, 26. (Izv.) Kakor pišejo listi, se opaža v južni Albaniji zadnje dni novo razvrščanje čet okrog- Argirokastra, Delvina, Leskovića in Korče. Albanske oblasti rekvirirajo po deželi konje, »vozove, živino in druge predmete, ki prihajajo v pošte v pri vojski, ter pošiljajo te stvari v Tirano, kjer se vršijo vojaške priprave. Odmevi izjav albanskega poslanika v Beograda BEOGRAD, 26. (Izv.) Albanski poslanik Zena-beg je pred nekaj dnevi podal izjavo, v kateri je pobijal italijanske obdolžitve, da se vršijo v Jugoslaviji priprave za vpad v Albanijo, ter je na-giašal miroljubnost jugo3lovenske vlade, ki da nikakor ne goji napadalnih namenov napram Albaniji. Veliko iznenađenje pa je danes izzvala vest iz Tirane, da je ft.ih«-n»k«, vlada izdala služben komunike, v katerem pravi, da poslanik Zena-beg ni imel pravice ali pooblastila svoje vlade, da podaja take izjave. Ta demanti albanske vlade se sprejema v beograjskih političnih krogih kot najboljši dokaz boja-željnosti Ahmeda-bega Zogu, ki teku. Politični krogi so mnenja, da bodo do takrat odstranjena ■vsa nesoglasja, ki obstojajo v nekaterih vprašanjih med državami Male antante. Novi madžarski poslanik v Beogradu pri kralja Aleksandra BEOGRAD, 26. (Izv.) Opoldne je sprejel kralj v svečani avdijenci novega madžarskega poslanika barona Forsterja, ki je izročil ob tej priliki kralju svoja poverilna pisma. Kralj in poslanik sta imela pri tem prisrčen razgovor. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Poljsko VARŠAVA, 26. (Izv.) Danes je poljski sejem ob splošnem odobravanju ratificiral pogodbo o mednarodnem razsodišču in prijateljstvu med Jugoslavijo in Poljsko. _ Nezgoda na morju SASSARI, 25. Ko je parnik «Tocra» vozil v pristanišče Ter-ranova Pausania, je nasedel na sipino. _____ . , Zločin REGGIO CALABRIA, 26. Poljedelcu Onofriju Camilla, ki se je pred kratkim povrnil iz Amerike v domačo vas Monteleone, se je zdelo, da ga je žena varala. V ljubosumni blaznosti je pograbil nož in z njim umoril ženo. Truplo je vrgel v globok prepad. Orožniki so morilca aretirali. _ Slabo vreme na španskem MADRID, 26. Ze več dni traja na španskem izredno slabo vreme in hud mraz je pritisnil. V Montcenyju, v katalonskih Pirenejih, so včeraj zaznamovali lahke potresne sunke. ĐsgtfKi v Hen-Kintu Obstreljevanje mesta - Mnogo mrtvih in ranjenih LONDON, 26. Vesti, ki so pii--šle včeraj s Kitajskega, so povzročile v tukajšnjih krogih mnogo skrbi. Obstreljevanje tujske kolonije v Nan-Kingu s strani Kantoncev je povzročilo mnogo žrtev. Poročila pravijo, da je padlo kakih sto angleških in ameriških državljanov, deset mornariških mornarjev. Reuterjev urad naznanja, da so ameriške in angleške mornariške oblasti opozorile Kanton-ce, da bodo vojne ladje pričele obstreljevati kantonske postojanke, če se tujcem ne bo dovolil neoviran odhod iz mesta. Ker se Kantonci niso hoteli o-žira ti na ultimatum, so vojno ladje pričele obstreljevati mo-sto. Mnogo Kitajcev je bilo ubitih in še več ranjenih. Ameriški državljani, ki so se nahajali v mestu, so čili in zdravi pribe-žali na ladje. Drobne vesti Zanimiva razsodba Mauro, lastnik tvrdke «The Ex-press» v Napolju, je prepovedal svojim usluiabeuikam moderno tako zvano frizuro ubi» (do temena ostriženih las). Dve tipkarici se nista prav nič zmenili za prepoved svojega šefa in prišli kakor nalašč v urad z ostriženimi lasmi. Mauro je nato kratkomalo spodil iz službe nepokorni uslužbenki brez vsake odškodnine in jima odvzjel tudi uradniški značaj. Svo^ jih pravic sta iskali nato tipkariri pri razsodišču za zasebne uradnike in to razsodi&Če je te dneve ugodilo pritožbi in obsodilo šefa na plačilo odškodnine. Šefi se po-temtaikem ne smejo prav nič zanimati za «glavne» zadeve svojih uslužbenk in so morajo otresti, tako zahteva nov duh časa in razsodišče, svoje starokopitnosti. Plačal sam sebi pogreb. Lescort, brivec v Parizu, je bolehal, odkar so ga bili v vojni zastrupili plini. Boril se je z boleznijo; ko ji pa le ni mogel biti kos, je šel k pogrebnemu zavodu in plačal 8000 frankov za svoj pogreb. S potrdilom o plačanem i>o-grebu v žepoi se je napotil domov, opozoril hišnico, da se bo ustrelil in stopil v stanovanje. Kmalu nato je slišala hišnica, ki je smatrala prejšnjo izjavo brivčevo za šalo, strel, stopila je v njegovo stanovanje in res videla ležati brivca mrtvega na tleh. _ _ Naročajte m Me „EDINOST" itL «£DIKOST» V Trato, dne 27. marca 1827. DNEVNE VESTI Naše časopisje ' Prlp. ur. Preje&i smo Članek, ki ga »podaj objavljamo, od xavedno-ui priprostoga ianta na deželi. Mi-011. ki Jth v ojem rasvija o pomenu In koristi našega časopisja, so pri-Miftno enake onim, ki jih je razvil a. Bajec v ČJanku «Naš vsakdanji kruh» v torkovi Številki «Bdlnosti». Taki članfci so nam dokaz, kako ▼©dno bolj prodira med na£e ljudstvo spoznanje o vsakdanji potrebi časopisja. — Premnogokrat že je 3>il poudarjen pomen »časopisja ra naše ljud-etvo in vendar ne Škodi, če to še ponovno obravnavamo. V predvojnem času emo v tem oziru že toliko napredovali, da je bilo najti že in al o hjsS, iki bi ne imele svojega časopisa, najvefikrat seveda političnega. Za njih razširjenje so po veČini skrbela razna kulturna društva, različnih naziranj, o priliki volitev so razne strani:© ponujale evoja glasila. V vsaki občini se je tudi dobilo nekaj zavednejših mož in fantov, ki so vr&ili podobno agitacijo za naJe liste. Naši listi v predvojnetu času so bili enostavnejši, pečali so se le preveč samo s politiko v njihovih predalih sipre-mnogokrat opazil dosti in preveč osebnega ravsa in kavsa. Kljub temu ne trdim, da niso ti listi napravili nič dobrega za ljudstvo, nasprotno, napravili so dosti tudi tedaj. Vzbujali so v ljudstvu veselje do čitanja ter zanimanje, kako je drugod po svetu. Naši sedanji listi vrše za naše razmere vse važnejšo nalogo ne^o tedanji. Oni so tohna-Ci zakonov in vedno novih postav našemu ljudstvu. cesar prejšnjim ni bilo treba. Kljub temu da je vsak novoiašli zakon natančno raztolmačen, se vendar vrše nesporazum* jen ja, kar ni čudno, kajti danes bi moral vsak kmet imeti v glavi ves zakonik. Časopisi morajo skrbeti, da se ti zakoni ne izvajajo ljudstvu v škodo, opozarjati morajo na njih dobre in slabe strani. To je sveta njihova naloga in hvalevredna. PriŠii smo v dobo, ko so nam listi poirefenej-ši nego ka-darkolL Oni so naš življenjski vir, potrebni so kot vsakdanji kruh. So naši naj-zvestejši prijatelji in svetovalci, ki ne poznajo sebičnosti, naiši učitelji v raznih oblikah. Skrbe obenem tudi za zabavo in kratek čas. Ce si morda žalosten in potrt od skrbi, — primi v roke novodošlo številko lista, gotovo najdeš notri kje mesto, ki ti vsaj začasno prežene temne misli. Če si v kaki zadregi, i« katere se ne moreš sam izkopati in si pomagati, poglej v l.&te, če jih shranjuješ, v kakem kotu že najdeš rešitev iz zagate. Oni obravnavajo prav vse. Človek se niti ne zamisli na kako stvar, a v listu je že gotova o njej. Ce si hočemo širiti duš. obzorje in stopati v današnji svet, ki je vedno bolj pros viti jen, ne kot 'zaostaleži in nazadnjaki, moramo citati liste vedno in vestno, poudarjam — vestno! Kajti znano je, da premnogi gredo kar mimo uvodnih člankov, ki so vsebinsko najdragocenejši, iščejo samo novice, kako nesrečo ali če se je kdo obesil. Drugi pop leda samo, če je kaj iz njegove vasi, drugo mu ni mar. Spet tretji lovi srečo, brigajo ga samo loterijske Številke v listu. Tako čitanje je zgrešeno. Ni zadosti biti samo naročnik lista, treba je, da ga stvarno prečitamo. Komur je na tem, da ima korist od lista, pregleda prvo uvodne članke, razne svetovne dogodke, nikoli tudi ne zabi jjogledati kotička o gospodarstvu, drugo pride na vrsto za tem. Potem tisto shrani in ne zavije vanj klobase in tudi ne zakuri v jutro o^nja ž njkn. Čez pol leta morda, ali še kasneje se zrnisli, da je enkrat bral v listu o stvari, o kateri bi potreboval pojasnila, a kje je že ta številka — sosed je tudi nima vec, alo pa hajdi v mesto k odvetniku! To se žalibog prevečkrat dogodi. Dober prijatelj se ne meče čez prag, bilo bi surovo, isto je s časopisi zato pa obraćajmo jim nekoliko več skrbi in pozornosti in ne v kot ž njimi. Narodova kultura se meri po razvoju 'časopisja posanmega naroda. Naš narod je v tem oziru med prvimi. Iz enega borega lističa, še več kot pred sto leti, se je naše časopisje razko^aiilo v mogočno drevo, danes prednjačimo v tem pred mnogimi drugimi. Vsak važnejši stan različnih panog ima sa o- je strokovno glasilo. Kot je pri narodu časopisje merilo njegove kulture, isto opazimo pri posamezniku. Precej se .poena, lrtJo čita, že po vodenju m (kretnjah. Tak človek ne kriči In ne maha z rokami, ee ne priduJuje in razburja, marveč nastopa z mirno hladnostjo in usmerjeno dostojnostjo. Nikdar se ne fustl begati od izmišljenih kvant, eveda, do tega pride le oni, ki s pridom čita. To ee pravi, da, kar prebere, rauzume. Ni zado&ti, da članek zdrdra, anupak da tudi v glavo zleze. Omenim še, da posvečamo premalo paža&je raznim stro^dvrii-m listom, v prvi vrsti (za kmeta) raznim gospodarskim listom. Koliko zlatih naukov vsebujejo! Ko bi se vsaj desetinka teh udejstvila, bi bilo to v ogTemno korist našemu ljudstvu. Ta vrsta listev Jo £e pomalo ra£r}ena. Morali bi bati v vsaki hiši, da bi potem zginitt oni puhlogiavci, (ki se le slišijo tu pa tam; češ: «mene ne bodo učili kmetova ti oni, ki pišejo pri mizah, moj oče je delal tako, jaz bcim tudi.» Hvala Bogu, da jih malokdo posluša več! K sklepu: ostala nam je edina opora, nasše časopisje, čeravno tudi zanje niso današnje razmere ugodne, kljub temu vrši ono svojo dolžnost, vztrajno in vestno v korist našemu ljudstvu. Na nas samih je, da postane ta opora še trdnejša, železna. Zatorej širimo z vso vnemo časopisje in s tem gradimo sa-' mim sebi in našemu narodu boljšo bodočnost. _______ Obletnica fašfev Danes se vrši praznovanje obletnice ustanovitve fašjev. Po novi ustavi fašistovske stranke se izvrši danes na svečan način prehod balile k avanguardistom in prehod avansu ardi sto v v stranko in milico. Predpoldne ob 9. uri se bo vršila na trgu UnitA parada milice, avang-uar-distov in balile. Sledile bodo razne druge svečanosti po programu, ki ga je izdelalo vodstvo pokrajinske fa^istovske zveze za proslavo te obletnice. Poteki rokov Pri javljanje uslužbencev v smislu slndakalaih prispevkov. Trgovsko in pa industrijsko sin-dakalno udruženje sta poslali na vsa trgovska in industrijska podjetja v deželi okrožnico v kateri jih oj>ozarjata na rok 25 marca, do katerega bi morali naznaniti vse svoje uslužbence radi smdakalnih presrpevkov. p * Ker so prišla tozadevna navedli a prepozno, se sprejemajo prijave tudi še po 25. marcu do konca meseca. Opozarjamo vse naše trgovce in industrije, da to prijavo nemudoma izvrže, da ne zapadejo denarnim kaznim, ki gredo do 2W& lir. Prijavo morajo izvršiti tudi ona trgovska in industrijska podjetja, ki nimajo nobenega uslužbenca. Sindikalni prispevek morajo pla-0.333 od vsakih sto lir delavske plače in sicer plača ta odstotek gospodar in pa še delavec posebej, kateremu gospodar utrže toliko pri plači. Sindikata! prispevek morajo ple-čati oni, ki so včlanjeni v sindikatu, in oni, ki niso včlanjeni v sindikalnih organizacijah. Gleda obrtnikov ni ministrstvo doposlalo še navodil in bomo zato glede obtrnikov poročali Šele prihodnjič _____ PRIJAVE SAMCEV V četrtek 31. marca poteče rok za prijavo samcev v smislu novega davka na samce. Prijava se izvrši pri občinskem uradu na posebno tiskovino. Prošnje za trgovska ttovoijenja Tudi v četrtek 31. marca pev-teče rok za vlaganje prošenj na županstva v dosego trgovskih dovoljenj. Do takrat je tudi še čas vlagati tozadevne kavcije. POROSA. 20. marca t. 1. se je poročil ge-spod Janko Budin, šumski uradnik v Travniku v Bosni, z gospodično Ivanko Goljevo, oba doma iz Zalo&č pri Đornfcecgu. Mlademu paru Car stitazno in želimo oibilo sreče t zakonskem stanu. •Pegrebno podporna drofitvs pri Sv. Kar. Magdaleni » vabi vse svoje člane na redni letni občffii asbor, ki se bo vriril v nedeljo dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj, v dvorani «Konsumnega društva/* pri Sv. M. Magd. Spodnji na Ko-lonkovcu, z navadnim dnevnim re-danj. Na obilno udeležbo uljudno vabi — Odbor. OruitvvM vesftl — D. d. Balkan. Vee članstvo se vabi, da se udeleži pogreba umrlega tovariša Virgilija Goloba, v polnem številu. Pogreb se vrši ob 11. uri iz hiše žalosti v ulici Istria št. 385. _ Odbor. Iz mta PoL dr. £i\m\ u Trsta F. Z. - v E, Vam pritiče povišek, a za sedaj ne morete vložiti tozadevne proSnj^ ker manjkajo Šolskemu skrbništvu navodila glede ravnanja. Bomo pravočasno obvestili na tem mestu. G. Jnrišević - Trs*: Potrebno je, da pridete v urad in prinesete potrdilo priporočenega pisma z dne 18/7/1920'., št. 3949. Jeetptaa Franeeschini - Trst: Iz-poslevali smo dovoljenje za izpla-čitev obretka, manjka \e mrtvaški list pokojnega Vašega brata na kolkovanem, papirju za dve liri; prinesite ga čim prej. Na znanje Idrijski organizaciji: Ferdinand Makac - Idrije: Stvar je še vedno v preiskavi ter se čaka informacij idrijskega županstva glede smrti bivšega a. o. vojaka. Omenjene listine so bile zahtevane v avgustu 19Ć&., zopet v decembru istega leta in ponovno pofcurjene 14. t. m. Stopite osebno do županstva. M. vd. Zekee - Senožeče: Vaša stvar je v redu. I. Gruden - Plnžnfe: Znamo samo, kolikor je bilo oglašeno v «Edinofeti». Obrnite se neposredno za natančne informacije na zavod, ter sklicujte se na oglas v našem listu. Ivan Rebula - Vale: Za Vas je že izdelan pokojninski projekt, ki je bil predložen likvidacijskemu odboru v odobrenje. Na znanje idrijski organizaciji: Martin Hožina - Mrzli vrh: Utoki se ne rešujejo tako hitro, zato bi bilo posredovanje za sedaj preuranjeno. A. Obersnei - Divača: Z uvedbo dopolnilnega., progresivnega, splošnega davka v korist države j^ bila občinam začasno dovoljena davčna naklada na ta dopolnilni davek. S tem pa sta bila tdti-njena družinski davek in davek na najemninsko vrednost, ker sestavljata davek na premoženje, pa bi potemtakem davkoplačevalec plačal dvakrat isto pod drugim imenom. M- Ž. - M. Postojnska sodnija bi morala zahtevati dotične izjave, kakor je storil tržaški tribunal sa ostala dva, vemdar, da ee stvar poenostavi, smo posredovali pri ravnateljstvu železnic, 'katero ie dalo inicijativo z izjavo, da ni nikakega nasprotovanja od nikoder glede izplačila. Ta izjava je došla na prefekturo 23. t. m. Z druge strani smo vložili za vsakega posameznika formalno prošnjo na prefekturo, pa amo dobili zagotovilo, da bo sledila rešitev v kratkem. Jožef Antcnčič - Dolenja vas: Rok za vlaganje prošenj za poko>-nine je potekel 1. oktobra 1926. Sz tržaškega življenja Padel z gugalKice in se nevarno pebil 14-letni Karel Košuta, stanujoč v ulici Tesa U. 47, se je včeraj popoldne podal na javno zabavišče na tryu Perugino, kjer začel z velikim zanimanjem opazovali vrvenje na gugalnicah. Kmalu ga je premamila prijetna skušnjava, da bi ee tudi on parkrat zavihtel po zraku; stopil je v čolnič ter ga pričel goniti kvišku. Nekaj čaea je SHo vse lepo, toda končno ee je deček zavihtel tako visoko, da je izgubil ravnotežje ter padel iz čol-ničat pri tem se je tako hudo u-darll v giavo, da je obležal nezavesten. Nekdo od navzočnih je poklical na pomoč zdravnika redil-ne postaje, ki je dognal, da je nesrečni deček zadobil hudo rano na čeht ter ei nevarno pretresel možgane. Siromak je Ml prepeljan ▼ mestno bointtnlco, kjer to ga sprejeli t kftrargttni oddeUfc. Nje-•ta&je je nevarno. gm je &ino$i okoU 18. ure! JePfcil i jen s avtomobilom redita* poster je v mestno bolnišnico 27-leini težak Erneet Sturm, stanujoč v Skednju št. 507. Mladenič, ki je bil močno vrnjen in je imel slomljeno deveto rebro na levi strani pse, je sprva trdil, da se je poškodoval na ta način pri padcu v ulici Bro-letto, koder se je vračal domov z dela; pozneje pa je popravil to is-javo, rekoč, da ga je neki neznanec, b katerim se je spri, sunil s pestjo v prsa, tako da je padel in obležal. Podrobnosti o dogodku pa je Sturm zamolčaL Bil je sprejet v kirurgični oddelek in se bo moral zdraviti najmanj dva tedna. Tržaška porota Govori državni pravdnik odv. cav. fikseelenca Tasso. Za zaslišanjem zadnje priče in ko prečita nju poročila metereolo-Škega zavoda, -ki zanika, da bi nad mestom na 29. januarja 1926. pihala burja, in msma, s katerim naznanja tržaška bolnica, da Filome-na Vran ni bila nikdar v tej bolnici, začenja svoj govor državni pran? dni k. Njegov govor traja dve uri. Govornik skuša dokazati, da sta obe ženski zagrešili dejanje, in smatra, da se ne more nikakor dajati vere absurdnim oktožibam Fi-lomene Vranove. V tej oeravnavi obe ženski igrata drzn okarto in Filomena -jte ipo vsem prisiljena, da vzdrži to igro. Kdo naj verjame slučaju, ki naj bi bil pripeljal Fa-iona tisti večer v Kazlje, ko ga že več mesecev ni bilo tam? Kaj je bilo treba Faienu, da umori otroka, ko j« imel vso pravico dvomiti o očetovstvu? Govornik' obžaluje, de je treba to obravnavo skleniti glasom izpovedbe prič, ki radi mladolefenestl nieo mogle priseči, ki so jpa opisale oločin, kakor se je brezdvckirmo odigral. NedoMfcno bitje je brezdvomno našlo začasen grob v gnojnici — mlado življenje je bilo ugasnjeno po sili od obeh žensk, katerih zlofr-nost ee kaže v posebni luči v obtožbah proti FaioiiU. Italijanski zakonik ima poseben člen, ki predvideva te vrste zločine. Je to člen 369., ki govori o zatretju novorojenčka. Kazen za ta zlečin je 3—12 let ječe. Faien pa bi moral v tem oziru odgovarjati radi umora, ker otroče ni bilo po zakoziu z njim v nikakem sorodstvu. Govornik pozivlje porotnike, da potrdijo vprašanje krivde obeh žensdc, zanikajo vprašanje duševne abnormalnosti in oprostijo Faiona vsake obtožbe. vu! ie tako Is jjo m Odvetnik Bc^fee kreni Nahajamo se pred ljudmi, ki s*: dokazali svojo svereko narav, dkzft je ree, de ie Faion nedoJftm, kajti ako pomtsThno, efco si predo&fcag sliko — mati mafii c testnimi r»> kasni usta lastnemu otroku, befciea mu reže vrat. Naj es ne govori na tej razpravi o Mariji iz Magdalel Zgodi ee večkrat, da fitoveik te&ubi pamet in razumemo In pomihijemo ženskoy ko ee ne zaveda greha ljubezni £z» se potem vzbudi iz sanj z grenkim spoznanjem. Toda tu nimamo vse« ga taga. Danes imamo zavetišča tudi zs nesrečne matere, toda nikakor ni*/ so ta pripravljena za Ženske, kf catrejo s silo sad svojega telesa. Usmiljenje s tetma ženskama* Ne — kajti privedle sta na zatožno klop tistega človeka. Cinik? Mrzel? On? t>a — postal je apatičen in Čaka rešitve, ne oprostitve. Diabolična maliinacija teh žensk} naj uniči tega človeka? Kako naj razumemo prihod, tisti sh?ffajni prihod Faiona v kočo T tisti noči? Cudefc? Drugega ne moremo misliti? Filomena ni pripravila ničesatj za porod. To znači, da je pričakovala otroka z namenom, da se gaf po rojstvu takoj reši! Toda, vedite gospodje — je Bogi Je Bog! In ta je poslal na svet ma-ščeval-ko —mala Marija mašičuje smr< svojega bratca. NIČ usmiljenja! Usoda sama vam naznanja ]>ctl Tem bolj, ker je v teh ženskah zloba, ker jima ni dovolj, da sta uničili mlado življenje, ker sta potegnili za seboj v blato nesrečneža, ki je še otrok in mora odgovarjati za tako strašno dejanje. Državni pravdnik naznani odgovor v po n del jek ob 0. uri. V poudeljek prične obravnava proti Repichu in Ulessichu, obtoženima umora miMčnika v vili Modi an o. Ker mora obravnava končati ta mesec, se pričakuje nočne zasedanje. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE TEKNI6. VODSTVO NOGOMETA. (Uradno). Današnje prvenstvene tekme: se vi-šljo vse, radi tehničnih zaprek, na igrišču Obzora in sicer: Sv. Ivan-Opčine cb 12.45 url; Ko-col-Bazovica cb 14.15; Prosveta-Tommaseo ob 18. Opozarjamo članice, da velja for-fait pol ure po uradni napovedi tekme. T. V. N„ D. K. N. Tommaseo - Trst Danes ob 14. odhod nogoinetažev iz društvenih prostorov; kdor ne pride v dr. prostore, mora biti ob 15. na igrišču Obzora. V. N. P. Sv. Ivan — Prosvata-Opčine Danes se odigra prvenstvena nogometna tekma na igrišču Obzora ob 12.45. Tekma obeta biti zanimiva, ker se bliža kones prvenstvenih tekem. Rocol-Bazcvica. Danes bo torej padla odločitev in izkazalo se bo, da so bila marsikatera prerokovanja prazna. Ujemajoča se taktika obeh čet bo rodila lepo tehnično igro, ki bo gledalca res kratkočasila. Danes naj torej nihče ne manjka na igrišču v Rocolu. Začetek ob 13. uri in pol. — S. D. Ađria. Danes ostane igrišče S. d. Adrie zaprto. Nadaljujejo se le trainingi. Vse članice in člani naj se zberejo danes oi> 13.30 pri Sv. Jakobu. Odbor. Vesti zjGorišksga Goričke mestne vesti Prepovedana prireditev Da ne bodo ljudje po nepotrebnem p-rihajali k napovedani prireditvi ilo dejanje, radi katerega so je bil obtožil Gregorič, kaznivo, je obtoženca oprostil krivde m kazni. Prijeti svedrovci Zdi se, da se je oblasti posrečilo, prijeti svedrovca, ki sta v noči od nedelje do pondeljka vdrla v menjalnico Soller & Zia-ni, navrtala blagajno in se polastila 6000 L v gotovini in raznih zlatih predmetov. Dve ženski, mati in hči, sta izjavili, da sta videli nekaj dni pred izvršeno tatvino dva moška, ki sta se na dvorišču hiše v ulici sv. Klare sumljivo ogledovala. Mlajša, to je hči, je celo povedala, kaj sta hotela možakarja zvedeti od nje. Povpraševala sta po navadah v hiši in po prostorih v bližini banke. Obe ženski Lucija in Karmela Atena sta izjavili, da bi oba onadva možaka zopet spoznali. Istočasno je polovila policija več nevarnih in že kaznovanih individujev in med temi tudi Marussiga Josipa. V tem sta obe spoznali enega izmed onih dveh, ki sta tako sumljivo stikala po tujem dvorišču. Po fotografiji sta pa spoznali ženski tudi drugega in ta je bil že večkrat kaznovani Emil Širok. Tega zadnjega zasleduje sedaj oblast. Prvi Marussig je že priznal svojo krivdo, ne ve pa povedati, kam je spravil Sirok ukradene predmete. Preiskava se nadaljuje. V koliko sta Marussig in Širok kriva vloma na dan sv. Treh kraljev v pisarni .1?-. Medveščeka, se še ne ve in Lo to dognala nadaljna preiskava. BRJE. Naše Bralno in pevsko društvo prirodi na velikonočni pondeljek, dne 18. a,pr. svojo veliko spomladansko veselico. Na sporedu je veseloigra Poslednji mož. Toliko v znanje sosednjim društvom in občinstvu. KOBARID P i še o> močvirju Pred par tedni je bil v «Ed> nosti» dopis, v katerem prizadeti občini Kobarid in Kred izražata željo, da bi se jima izsušilo kobariško Blato, kar bi bilo za imenovani občini res velikanskega pomena in nepregledne koristi. V to svrho se je zabilo že de.sti denarja, a ker se delo ni izpeljalo do konca, je uspeli le nezadosten, ker ie svet še vedno močviren, in ako pomislimo, da mu je kakih 300 ha površine, potem pač vidimo, kolike koristi bi bilo tako izsuše-nje. Svet se vleče od Kobarida proti zahodu do Robiča, skoraj od Soče do Nediže, je naplavina, nanešena najbrže od obeh imenovanih rek in ga namaka vijugast potok Idrija. Svet je raven kakor miza, da voda skoraj ne ve, kam bi se odtekala, zato je jako močviren in ob ueževju navadno pokiit z vodo, ob trajnih nalivih pa podoben jezeru. Zemlja je sicer rodovitna, a radi preobilne vlag-e, tvori pridelek le nekaj manj vrednega konjskega sena in Jle malokdaj se posreči, da je srečno spravljeno. Da bi dosegli kako večjo deli aj-no podpora v svrho izsuše-li j a, je v današnjih razmerah nekoliko težavno, da bi se prizadeti občini pa sami lotili tega dela, je popolnoma izključeno, zato je pričakovati, da bo Blato Še precej let napi-ej močvirno in bo še nadalje kvarilo celo kobariško dolino s svojo nezdravo moglo. Z močvirjem moramo torej računati kot z obstoječim i-^j^tvom, ker ga ne moremo uri praviti, skušajmo ga vsaj izboljšati, oziroma mu izsiliti večjih dohodkov. Kaj bi bilo, ako bi poizkušali s pridelovanjem riža? Smo približno enaki severni Širini kakor ravnina reke Pad (Po), kjer pridela Italija toliko riža, da ga Ima dovolj ca domaČo potrebo, Četudi ga potrebuje približno na glavo 23 kg- letno in ga še lahko izvozi kakih 150.000 q. Najbolj ugaja rižu srednja poletna toplota 29 stopinj in vidimo, da bi bile tudi v tem pogledu raz- mere ugodne. Sicer je naprava novega riževega polja radi megle in malarije povsod v Evropi prepovedana, a v tem slučaju bi ne napravili novega močvirja, ampak bi Že obstoječe močvirje le izkoristili ter bi bili z zdravstvenega vidika ravnotam, kjer smo sedaj. Riža poznajo do sedaj kakih 40 različnih vrst. S primernimi poizkusi bi se do- (Dalje na IV. stran)i e*&SLAKO*) Ker se širi glas, da sem podpisani dal 20. t. m. osem sežanskih fantov aretirati, ker so ba-jć peli v moji gostilni-slovenske pesmi, izjavljam javno, da je to zlobna izmišljotina ter imenujem vsakogar, ki širi take podle govorice, za nesramnega Iaž-njivca in obrekovalca. Proti ši-riteljem takih podlosti bom brezobzirno sodnijsko postopal. (421) Ludovik Mahordič. Franc in Frančiška ter Slava Nusdorier iz Ajdovščine obveščajo tem potom javnost, da niso plačniki ne poroki za dolgove, ki bi jih kakorkoli napravil njih sin oziroma brat Henrik Nusdcrfer. *) Za članke pod tem na&lovom odklanja uredniftvo vsako odgovornost. BORZNA POROČILA Amsterdam 869-879, Belgija 297-307, Francija 85.15-&-50, London 105.85-106.15, New York 21.71-ei.75, Španija 385.50-395.50, Švica 418-422, Atene 27.80-28.80, Berlin 512-522, Bukarešt 13.70-14.70, Praga 64.36-64.86, Ogrska 376-386, Dunaj 302-312, Zagreb 3S.05-38.55. Uradna cena zlata (25. 3..) L 421.43. Vojno-odškodnininske obveznico 60.45. ZAHVALA najtoplejša gosp. Ravnik-u oziroma ZAVAROVALNICI LU-NION V GORICI, Via Barzelli-si 2, za pravilno in takoj izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja. IVAN ZNIDARSIČ Gradišča 119. . OBlIV£. Naznanjamo vsem članom vrtnarskega in sadjarskega društva, da smo prejeli ekonomska in zelenjadna semena prvovrstne kakovosti kakor tudi mešana umetna gnojila za vrtove, travnike in žita. Gnojila so sestavljena za zelenjad, krompir in stročnice. Superfosfat, ki je neobhodno potreben za kmetovalca. Pričakujemo, da ga dvignete dokler je v zalogi. Kmetovalci, ki stremijo za napredkom in ne puščajo polja neobdelanega, se ga bodo gotovo poslužili, ker je blago prvovrstno. Odbor. BABICA, »vtorizirana, diplomirana, sprejema noseč«, Adele EmerschiU-SbaUero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-itica), lastna vila, tel. 30-64._211 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Via Maaonna del Ma-re 19, n.__j06 BABICA avforizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 332 KVAS najboljše vrst« Soc. Utfure Lom-barda po L 5.30 kg. pri F. Raufcarju ▼ AjdovSčini. 313 □ □ □ □ SLI OGLASI BERLITI-SEHOOL Vi* Fabto FiUi vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pr* 388 RsdlottietrBflla MfS tečaji. Vpisuje sc vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sličen onemu v Speziji, ki sluii za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučuega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na {gorju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegrafične-ga zavoda Aleksandro Volta* Via S. Francasco 31 ali pri združenih zavodih *Battisti-Galilei» Via Battisti 10. 346 PRILETEN mladenič želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Le resne ponudbe na; se pošljejo v gostilno «A1 Gal-!o» Piazza Oberdan št. 5, pod št. «I&90->. 405 DRUŽABNIK s 5 do 10 tisoč lirami se sprejme za trgovino ali buifeL Eventuel- no dobi tudi hrano in stanovanje. Naslov pri tržaškem upravništvu. 407 ZAKONCA, sama, iščeta stanovanje (sobo in kuhinjo). Naslov pri tržaSkem u-pravništvu. _ ^03 GRAFOLOG pove usodo za bodočnost družinam in v drugih zadevah. Corso Ga-r»baidi 14, L 402 DVORANA, pripravna za kino ali kako drugo obrt, v Komnu, se odda. Pojasnila v pekarni Drufovka, Rojan. 399 ANT. JUG vljudno priporoča svojo krojaško delavnico, via Udkie 65. 372 V NAJEM VZAME primerne društvene prostore Marijina Družba v Rojanu. Termin avgust Ponudbe pod »Društveni prostori* na «pravništvo._387 GOSPODARSKA ZADRUGA v Smaru- ju pri Ajdovščini išče za avojo «konsum-no trgwino» razprodajalca (oz. razproda-jalko) če mogoče veščega zadružnega knjigovodstva, plača po dogovoru, nastop službe z 10. aprilom. _ LEŽEČI MOTOR, 12-1« HP ▼ dobrem stanu, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pri upravništvu. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Beatrice Hladisch, via Madonnina 10, II. 401 Ciklomotorji: Mafalda D. K. W. Mafalda Standard, Hotocikli: B. S. A. MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPUAVILA. SPECIJALITETA KOLES ZA ŽENSKE iN OTROKE. TVRDKA (397) A. LANTSCHNER Trst, Via Roma 28 vogal Via Gtppa , Telefon 198 (zraven glavne pošte) STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER miim FL98EHC i Ce. z zalogo in delavnico za poprave TRST, Vifi ftnltnio Ctccis 6, Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih -pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah (393) HIŠA, v sredini vasi, ob glavni cesti, se proda. V hiši se nahaja že 35 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, pekarna in prodaja monopolskih predmetov. Na>lov pri tržaškem upravništvu. 397 POSESTVO s hišo, sredi vasi, pripravno za vsako obrt, zemljišče v najlepši legi, fdo sedaj vrtnarstvo) in gozd se prodajo. Skoberne, Sp. ldriia. 393 PRIKLOPNI VOZ se ceno proda. Gorica, Via Camposanto št. 22. 394 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in katara, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 le?, se prodaja samo v lekarni G\stel!anovich, Trst, via Giuliani 42 (par;\lelna ulica Via deiristria).__395 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dol| a se samo v lekarni Ca-stellanovich, frst, Via dei Giuliani 42. 307 MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebšgne. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Han-ley-Davidson in Harlette (motor Puch). 316 mm «n MODNI SALON Trst - Via m ottehre 15 ■ Trsi Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. 239 Specijaliteta za otroke. Naša prodajalna, ki je bajno okrašena za Vaš sprejem, Vas pričakuje. Našli bo dete velikansko izbero po cenah absolutne konkurence. Pridite in prepričajte se! v bogati izberi, najboljša, prvovrstna, garantirana prodaja samo 415 SEVER & Trst, via Mathiavelii 20. V - -'^^ s. . FERRO Okrepčevalno »ed LSif armTzAHET?! ■ TRST - Via Ma^tal Okrepčevalno sredstvo, predpisano od ^ravniškihavtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE NAZNANJAM cenj. odjemalcem, da sem na novo odprl krojačnico Vekoclava ferzo v ul. Fonderia št. 4. L n. ter se naitopleje priporočam vsem Slovencem. Naročila se izvršujejo po najnižjih cenah. 396 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovensko. 404 najnovejši dohodi. Obleke, blago v »alikanskl Izberi, svi-lenina, perilo, obuvalo, p«¥r5nikl, it Ini plašči, dežniki itd. C&ne in »aspU. ki sa ne bojijo konkurence. Kroiačclca l reda. „m KtftO RiSPAiMiO", Via Roma 3, lit ■k. Stalni dohodi Patent zajamčen v 8 do 15 dnevih HRbnn iMm nctoi aifsnIšMa !i!a za lMrilifna piiliitiv Trst, Vfa S. France&co 10 318 x efajl od L 100.- naprej. Hitri tečaji L 150.-. Tečaji za reklute po posebnih cenah ■ III nai mi i Velika skladiiča moških oblek ! .RILE 6MNDI FABBRICHE TRST - Corso Garibaldi 10, tel, 31-21 - TRST Bogata izbera izgotovlienih moških oblek iz najboljšega biaga po L 130--, 145--, 180-, 210'- Ltd. Velika zaloga Površnikov gabardine, Cover-coats in blaga, angleškega tipa po L IGO*-, 185--, 220*-, 245--, 290 - i. t d. Specijaliteta kostumov iz volne ali platna, športnih ali mornarskih, za šolarje, po L 15*-, 24--, 32-, 45-, 68-- Ltd. Posebni oddelki: Zaloga blaga za moške obleke po meri, ki se izdelujejo v naši kro-jacnici I. reda, ki se nahaja v 1. nadstr. iste stavbe. NB. Blago, ki ne odgovarja, «e vrne, tudi nko Je bilo naročeno po meri, ali pa se vrne denar. bo razstavila danes v izložbenih oknih in v notranjosti velikih skladišč PiUZa G0LD@Ni 1 posebnih tkanin in risb Vilneilie, svilenlne. b\m za maske olleke, bomkdžeuine i. t. ti. Občinstvo, ki bo posetilo naše skladišče, se bo lahko prepričalo, da so naše cene v resnici POSEBNE Vstop prost Vstop prost Izložba bo odprta od II do 13 in od 16 do 20. STALNE CENE - RESNA POSTREŽBA - ZANESUIVO BLAGO Tvrdka ustanovljena L 1870. • TURIN HBLAN NOVARA •EDINOST« V Trstu, dne 27. marca 1927. g-nalo, katera vrsta bi bila za naše razmere najugodnejša, in v kratkem Času bi se lahko zelo uspešno lotili te novo panoge kmetijstva v splošno blaginjo. iViž pirdelujejo tudi v okolici Cervinjana in Tržiča (Monfalco-ne) z dobrim uspehom- V Italiji ga pridelujejo že od 1. 1530. naprej in stoji Italija v tem pogledu na osmem mestu med vsemi državami na svetu Ako pomislimo, da je riž glavna hrana 750 milijonom ljudi t j. skoraj polovice vsega človeštva, potem pač vidimo, kolikega pomena je pridelovanje riža. Na Kitajskem se pečajo z uiim že 5000 let in je prišel v Evropo za Časa Aleksandra Velikega. Koliko truda je stalo, da so se cele pokrajine umetno namakale? Nam bi pa kaj takega ne bilo potrebno, ker nam je že narava sama preskrbela za potrebno vlago in namakanje. Treba je le položaj izkoristiti, otresti se one pogubne starokopitnosti, pa pojde. Naš kmet je priden, le napako ima, da se težko lati česa novega in Čaka, da ga potreba k temu primora. Res je, da obstaja rešitev* v živinoreji, toda seno iz Blata ni za govedo, ampak le za konje,- zato bi bilo pač umestno, da Blato, ker ga ne moremo izsušiti, pa drugače bolje izkoristimo, kar bi se zgodilo ravno s pridelovanjem riža. Vesti Jz Istre IZ DEKANI Novo občinsko poslopje Ker je naša občina brez lastnih za, občinsko upravo potrebnih prostorov, mora že dolgo let plačevati visoke najemnine za prostore, ki jih ima v najemu in da se to vedno plačevanje visokih najemnin prepreči, se je še pod rajnim županom začelo misliti na nakup odgovarjajočega poslopja. Ali z razpustom takratnega občinskega zastopa je stvar zopet zaspala^ Pozneje pa se je — pod bivšim komisarjem — stvar zopet obudila, in začela so se pogajanja za nakup poslopja Kosmi-novih, katero ima občina Še od časa vojne v najemu, pogajanja so se nadaljevala tudi pod sedanjim g. komisarjem, ali ker ni prišlo do pogoditve, se je mi3el na nakup opustila, in začelo se je misliti na zidavo novega poslopja, kar se je tuui odločilo. Kupilo se je že potreb-'ao zemljišče v ta namen, in sicer v bližini tuk. farne cerkve, in kot rečeno, se kmalu začne tudi z zidanjem. Naj se le sezida poslopje novo, če ravno bi se dalo dobiti tudi med starimi še dobrih, katera bi stala mnogo manj nego novo in katera bi popolnoma odgovarjala potrebam občine. Ali v teh časih, in v naši občini je popolnima odveč misliti na kakšno iluksusno stavbo, katera bi stala bog ve koliko tisočakov. Saj je Itudi drugega dosti, kjer je tudi 'kaj po.treba. Kakor druge občine je dobila tudi naša občina poteštata. In sicer je bil imenovan za poteptata dosedanji občinski komisar g. Mastrachio. Loterijske Številke izžrebane dne 26. marca 1927. BARI 88 12 14 42 49 FIRENZE 43 81 4 36 26 MILANO 55 73 74 . 4 31 NAPOLI 15 59 IG 57 63 PALERMO 24 78 75 55 54 ROMA 22 16 27 43 81 TORINO 81 79 21 77 12 VENEZIA 41 20 42 77 16 Gospodarstvo SEMENA, KMETIJSKO ORODJE Tržaška kmetijska družba v Trstu nI. ione bianca 19 ima v zalogi: SEMENA Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kalji-vosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije. — Semena gra^a» zgodnjega in poznega, že preizkušena in odbrana le onih vrst, ki so se pri nas obnesla. Seme krmske pese Mamut rdeče dolge in Eckendorf nam je ravnokar sveže dospelo iz Nemčije. Trave in detelje. Laško ljulko, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico«(travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% ka-ljiva. Detelje, lucerna ali večna detelja in domaČa ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bologni. UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintal. Superfos^nt, kalijeva sol, amonijev sulfat in čilski soliter. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Vse kovinske dele za A. - Ž. panj, vsakovrstno čebelarsko orodje, to- n Toctk. navadna In ante-matlčn« kadihiike, med nenJke msake. V zalogi Imamo tudi satnice Is nemvnegn volka, katsvs zamen jemo tudi se vosek In lagetevljeae A. - 1 yi)i Na zahtevo poftljcsno tudi cenik čebelarskih potrebščin. SVBPLO IN MODRA OAUOA Medro palice bomo kmalu izčrpali iz prvega našega naročila. Vabimo posebno zadruge, da. ne odlašajo predolgo z naročili. ŽVEPLO. Prve dni aprila bomo prejeli prvo poftiljatev Žvepla z 90/99. 9#9S čistote. Letos je naročila ifcmetijska družba najlepše vrste žvepla I. entra trezza in venti-lato Trezza. Onim zadrugam, ki so se predznamovali pri nas za žveplo, odpošljemo po naročilu, takoj ob prihodu. SEMENSKA AJDA Ker je do sedaj dospelo zelo malo naročnikov, opozarjamo, da bomo tega blaga naročili le za one, ki bodo pri nas pravočasno predznamovani. Ob naročilu naj naročnik pove ali hoče črno Štajersko, ali francosko sivo ajdo. KOSE ZNAMEjb «MERKUR» Zadruge In preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Merkur*, vabimo, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebovali. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Terrebianca 19 in Itaifineria 7 Telefon 44-39. SEMENSKI KROMPIR MLEKARSKA ZADRUGA V TRNOVEM, ki Je prejela zadnje dni nekaj vagonov semenskega krompirja «Oneida» Iz Jugoslavije, je pripravljen« odstopiti dokler zalega traja okoliškim zadrugam in kmetovalcem potrebne množino v izključno semenske uporabo. Obenem javljamo, da je na-dalnji uvoz semenskega krompirja v Italijo za letos ukinjen in da je to zadnja pošiljate v. MLEKARSKA ZADRUGA Trnovo. mm ZANIMIVOSTI Paberki iz avstrijske kriminalnosti Dunajske kaizensko sodišče je poslalo te dni volilnemu sodišču seznam oseb, ki s<* bili obsojeni radi rasnih zločinov ali prestopkov in so zato po avstrijskem zakonu izgubili pravico do glasovanja. Ta seznam obsega 4.264 strani in tehta 5 kg. V njem je zapisanih 113.000 oseb, ki so bile obsojene skupno na 1000 let ječe ali zapora« Ta seznam paj ni še izpopolnjen. Računa se, da bo pri letošnjih volitvah v Avstriji izbrisanih iz volilnih seznamov okoli 299.600 oseb, ki so »iz omenjenih vzrokov zgubile pravico do glasovanja. Največja radie-nestaja na svetu Nedavno je bila dograjena v Moskvi nova velika, radio-postaja za oddajanje z valovi v dolžini 1.450 metrov; prvi poskusi so bili izvršeni pred približno tednom dni. Ta postaja, ki so ji dali ime «Bolj šoj komin tern», bo rabila aparate na 40 kilowat in bo potemtakem najjačja na svetu. Čuli jo bodo po vsej Rusiji, celo v Kavkazu in Tiflisu. Za gradbene stroške te nove postaje je ruski komisarijat za pošto in brzojav potrosil znesek 200 tisoč rubljev. Nenavaden bolnik. V blatnem kopališču Dax-u na Francoskem so je pojavil med bolniki nenavaden gost, ki ga vsi drugi občudujejo in z zanimanjem slede njegovemu zdravljenju. Ta bolnik je konj. Ni sicer to navaden konj, marveč je znani in v športnem svetu priznani tekač z imenom Guillemont. Pri dirkah je zaslužil svojemu gospodarju že -najmanj en milijon frankov na darilih. Nenadoma je pa konj zbolel na revmatizmih. Radi tega ga je poslal gospodar v najboljše francosko "kopališče. Dvakrat na dan pelje sluga konja v kopelj, kjer mu polaga poseben živino-zdravnik posebne obkladke. Konj mora kmalu ozdraveti, ker se bo že •spon?,]adi udeležil znamenitih konjskih dirk v Ostende in v Milanu. Nenavadna stava Neki bivši kanadski častnik je stavil, da napravi pot iz Dublina v Belfast, t. j. kakih 1(30 km daljave, hodeč po rokah. Polovico poti je že prehodil in prišel do Dun-dalka. Radi neravnih tal nosi na rokah sandale. Moža spremlja koza, ki vleče voziček, na katerem je šotor in kuhinjska posoda. Ko je prišel rokohodec v Dundalk, je morala policija urejevati ves promet. Pri velikem mostu je policija napravila kordon in zadrževala občinstvo, ko je stopal mož po rokah čez most. Trikrat v 24. urah. Nenavaden dogodek se je pripetil te dneve v EnsivaJu, malem mestecu v Belgiji v bližini Ver- viersa. Neki meščan je postal v 24. urah tri krat stari oče. V eni noči sta rodili obe njegovi snahi, in sicer ena sinčka, druga deklico. Ker pa gre v tretje rado, je rodila prihodnjo noč še njegova hči. Malokdo se lahko ponaša, da je postal v 24. urah tri krat stari oče. isuMžasuii(ijHHn| : TKT - VIH m otllfcrt 3/1 ! Izbera pariških svilenih j vzorcev zadnje novosti. | Hmlil kbfeiki H L 35'- Biprel: Izbera vzorcev iz klobučevlne I Popravil« L. 2©-— | PoraMti prilik* l 312 SANTE BBŠHJHI — GORICA ApttMtice t Solkanu. — Oprava v Gorici: Via G. Caprin it 5, tal. it. 314. Apnenice, ki dalujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševallšča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena. I D D ac ji_h_i: Odprt so J« (390) HODNI SALON ▼ Gorici. VI« Mak zini (prej Vl» M» nici pio) 6 Velika izbera damskih klobukov zada jih novosti. • Preoblikovanje in popravila točno po naroČilu. ■u D Klavirji Planini Harmeniil/^^ PRODAJA POSODA ^ v ^ Popolnost 341 Eleza nca Prikladnost Prodaja in poskusi bres obveze za nakup BsMca iii. m nm Trst, Via Valdirlvo št. 24 Vaš interes je, da obiščete pred nakupom obuvala staro ČEVUAPNICO VODOPItfEC TUST« VIA RIBORaO 29 kjer dobite bogato izbero moškega, ženskega in otroškega obuvala navadne in boliše vrste po najnižjih cenah. Blago in delo prvovrstno; poštene cene. Sprejemajo* 6e naročila, po meri in popravila. 362 ZENNARO & 0ENTILLI TACT Skladišča: Via P. L. da Palestrina 3, tel. 223. Prodajana drobno: I K JI * Piazza in Via Renato ImbrUni, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 NaJveCla sklAdiiia Julijske Krajine tuzemskega porcelana stare in odlikovane tovarne RICHARD-G1NORI Doccia (Firenze) s skladišči za tranzit bt izvoz porcelana, lončevine, kristalov, slekla. namiznih in toiletnih servisov, damlžan, črnih, belih in zelenih steklenic za lekarne. ■»nn llfil a Velik« partija porcelanastih krožnikov PKILIIUI ■ za dom in restavracije. Cena za dva piiiia h tu glumi krožnik Lit 9'iO Velika zaloga majoličnih umetnin, potrebščin za razsvetljave, cevi za svetilke, tulipanov in klobukov za elektriko, kovinastih potrebščin in vseh drugih potrebščin Steklene šipe, prozorne in barvane v vsaki meri, debelosti in kakovasti. Ornamen-talae Sipe bele in barvane, katedralne, kristali v debelesti 40 mm, rarabrise za avtomobile, navadno steklo za pode, debelo do 40 mm. Imitacije kristala do 2 metrov Sirokosli in 4 metre visokosti, debelega 4 '/* do 6 mm. Lastna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu in medenini, zatem- nenih šip potom kisline alt peska. KeMM raznih oblik, iz najfinejšega stekla, zm družine in lokale, po izrednih cenah. Za likerje po L 1.25, za vermouth 130, večjLl'40, za vino 1.50 večji 160, za vodo 1-80. Delavnica v lastni hiši v Rojanu Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki in proračuni brezplačno Govori se slovenski (368) Velika prodaja dežnih plaičev-površnikav in plaftev PRIMERJAJTE CENE!! Dežni plašči, gumiranl od L 70.— naprej Površniki, moški od L 150.— . Površniki gabardines, volneni, štiri barve moški . . od L 195.— i Plašči covercoats, ženski . . . od L 280.— * Površniki covercoats, s svileno podvla-* ... od L 325.— a French-Coats brex gumija s podvlako tertan in oljnatim platnom, nepremoč-Ijiv, v raznih barvah . . . oi L 375.— . Izgotovljene obleke od L I7<\ -Obleke po meri iz najfinejšega blaga ođ L 360.— Blago covercoats za obleke na meter L 46.— Flschbiin VIA MLRATTl ŠT. 4 (tik gledališča Excelsior) □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI 51 ra S3J JAKOB BEVC urama In zlatarna Trst, Ca m po S. Glscomo 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Knne plaCuje višje kot vsi drugi. 155 Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. VELIKA SKLADIŠČA -so (prej A. BUTTI) Via Maszinl 32 Via Dante ioiata izisera volnenin, bombaževin, svilenin, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd. Bogssa isloga ^©ibnasiJa Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin. Pesebae delava za šivilj in rnodisiks jak9 zmerae cene. Oglejte si imša okna 217 -T " N V. DROBNIG - Trdina feMn in tem Trst — Via S. Ca rio 2 — Telefon 367 Srznavke: tfM9 Plošče železne črne, žiebaste in kotle. — Zavornice za vozove in kočije. — Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčene c. vi. Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesniann. (351) ■——M E|3 fg & gj gkfl /p Stroji za šivanje, vezen'* a «& w in pletenje, za do/n a- ko obrtnijo. Potr TRST, V!s veccfria 3 Napeljave z motor. p >go- 352 nom. Popravila. ' eh magistratom — Brezplačen pouk v vcxeaju m u ii^IU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom U!a Milano 20, pritličja (vogal XXX ottcbr?) - Tel. 15-04 H -a a o a" Obrestuje hranilne vloge po 5°|o Vetja vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. TR60VCEM IN OBRTNIKOM 01VARJA TEKOČE ČEKOVNE RAČUNE. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1272 dop. In od 272-4 pop« 120 MAfna MEDOUkLE di 405 POMAGA PREBAVI PRISTEN Ali v K AVI, UCAlA ŽEJO jchkueničen m AMMATIĆENvVOU IH S0DAV1CI moNorouo&c rm£/TE vi« Corooco-25 I LJUBLJANSKA KREP8TMA B^HE^ ^^^Hpsdružrica U TRSTU^^^H Slanica ta rezerve Biaarjev 68,000.080.- Telefon 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Savska is mervi lioariev 60,000.000.- Telefon 5-18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 5%> vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 122 4 1 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, £ Černomelj, Kranj, Logatec Najprikladnejša zveza z Jugoslavijo. Blagajna le odprta od 97s-i27> In od 147t-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split.