GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO-YEAR XXIV, SuUcnpti.m »U.00 L 'ZT2 ZJTil&L VM**** M- pondeljek, 28. decembri (Doc. 38), 1031. »t »p—ial r«ti Of )>o»uKt. pnm.led fur m ^um, 1103, Act »f Oct. M. r.'17, »uthonunt on Jun» 14, ltUS Tovarnarji m iirr ; Mi za unijo SUMtaoUo Induatrije vidijo v Boston, Msss. — (FP),— Kk-sekutivn) odbor pUunlnarake podjetniške asociacije priporoča kompletno unlonlslranje no-gavlčarele industrije, kar je po njegovi iajavi najboljša pot aa atablliaaoijo. Vrodnoat letne produkcija te induatrije anaša 800 milijonov. Do ifdaj je le okrog 40% procentov induatrije organialra-ne. Unija je pred par meaecl pristala na drastično redukcijo plač aa eno leto, da s Um omogoči unljsklm podjetnikom kom. peticijo s neunljskiml ln prisili neunijeke delavce kot tovarnarje na unionisiranje. Ta akema delno tudi uspeva, 4 kor jo pri-analo unijo io več velikih podjetij ln nekaUra mislijo na U korak, kot poroča predsednik podjetniške asociacije Rubin. RU8UA PRIDELALA VKC PŠENICE KOT LANI Velika Britanija je odredila dra stične akcije proti "teror! sto«" Pešavar, Indija, 26. doc,—Naraščajoč odpor proti briUkim avtoritetam v severnoaapadnih provincah Je dovedei do aretacije Abdul Ghaffur Kahna, načelnika gibanja "rdečearajčnikov." Vlada Jo izdala tudi tri ukrepe sa satrtje rebelnega gibanja. Poleg Kahna je bfl aretiran tudi njegov brat dr. Saheb Khan, Saad Ullah, Quaai AU, odvetnik iz Mardana, ter večje Število drugih voditeljev. Abdul Ghaffur Kahna bo vlada poslala v izgnanstvo, ostale pa v zapore in vojaške trdnjave. Novi vladni ukrepi se nanašajo na vzdrževanje miru in reda v severnozapadnih provincah. Vsakega, ki bi se upiral, čaka zapor ali izgnanstvo. Pokrajinska vlada je tudi prevzela kontrolo nad živili in drugimi potrebščinami. Podžiganje proti plačevanju davkov se kaznuje a težkimi obsodbami in vaa druitva in organizacije, ki ogrožajo javni red in mir, bo vlada razpustila. R. E. Grifflth, vladni provlnč-nI komisar, je dejal, da so bili drastični ukrepi potrebni, ker so voditelji rebelnega gibanja ogra-žall življenja in lastnino tuje-zemcev v severnozapadnih pro. vincah. . "Rdečesrajčnlki" irtiajo tesne stike a voditelji indijskega nocio-nalistftnega kongresa ln sodolu-ftJ&TwTJah za strmoglaviJenje britske nadvlade v Indiji. AMERIŠKA MESTA BREZ DAVKOV Mookva. — (FP) — Do 16. decembra t L jo rueka vlada ekolektala več pšenloe kot vae loto 1M0, kot pokaaujejo najnovejše ŠUvllke. Do 10. oktobra so državno farmo doeUvlle vladi 84.6% od t svojo kvoU. Le kulaki ("bogati" kmetje) savla-čujejo oddajo ln vladi ša dolgujejo »00,000 ton pšenloe, piše Pravda. Kakovost letošnjega pridelka jo boUia kot jo bila lanako lato, po^^ TfvUl^lkoipmeko Ta poročila ao raabllnila mnenja v sapadni Evropi In Ameriki o elabl letini pšenloe v Rusi-jI. V kgpiuiletlčnlh državah ao mežčanaki časopisi ln politiki S nekim igdovoijstvom komentirali veet o dozdevnem manjšem pridelku, iienloe ln nekateri ill Uko dalpč, da oo ls U domnovs napovedovali f laško sovJeUkoga slsUma. ■ _ f Mhtl inialaiga dnv* .JMI___ ■IBVfl /travnik urglra uataaovltev bol- Chicago. — 63 meet v Združenih državah nima nobenih mestnih davkov, ker prejemajo potrebne dohodke za' vzdrževanje vlad iz dobičkov Javnih naprav —elektrarn, plinarn in vodovodov. To je razvidno iz poročila Public Ovnershlp lige, ki je bilo objavljeno zadnji teden. . Od teh mest Jih jo 19, ki nimajo nikaltlh mestnih davkov. V 44 drugih mestih gredo davki v druge svrhe kot za vzdrževanje meatnih vlad. Razume ee seveda, da preMvalatvo kljub temu plačuje davke, ln alcer državne, o-krajne ln žolekim dlstriktom. "8tvar Je končno ta," pravi poročilo, "da imamo mesU in trge križem dežele, kl izkazujejo izredno lep uspeh pri upravljanju svojih javnih naprav. Radi tega jim tudi prinažajo toliko dobička, da zadostuje za kritje stroškov mestnih vlad, vsled česar so odpravljeni davki popolnoma. "Važno je tudi to, da število Uh mest narašča s vsakim letom — skoraj sleherni mesec." New terk. — Narodni odbor adravntkov za preiskavo adrav-nišklh stroškov ao je iarekel aa uaUnavtjgnjo zdravniških aa-drug, katere bo pričel urgiratl v deželi, po lsjsvl sdravnlka dr. C. E. A. Wlnslowa pred banklraklm klubom. WimsIow je rekel, da jo odbor nažel najboljžo ln najcenejžo boU nlško oskrbo v aoeUlisiranlh zdravstvenih institucijah na ne-katerih boljših univerzah. Tudi občinska msdlclna daleč nadkri-Ijuje privatni zdravatvenl sistem. Ulično medicino kot obstoji na univerzah, je mogoče preskrbeti za širšo Javnost potom zdravstvenih zadrug. Ta zadruge eo lahko neodvisne Institucijo ali pa delno odviane od vladnih subvsoclj. Lahko se pa upelja popolnoma socislizlra-no zdravilstvo. Vss tri stsUms je najti v Evropi, kjer lopo uspe-vajo, In tudi v raznih krajih A-merike. Zdravniške avtoritoU, kl ao naklonjena socialni medicini, so ugotovila, ds jo v zadrugi mogoča najboljša oskrba, kaUro mors nuditi moderna zdravstvena veda, ako ae v okrožju organizira zadostno število oseb, no manj kot tri tleoč. Člani Uh eodrug plačujejo letne prlspevks ia v slučaju bolezni ao deležni popolne bolniške oskrbe bodisi doma sli v bolnici, Id js znstno cenejša kot privatna. Para pripravlja ločitev cerkve od države Llma, Peru, 26. doc. — Iz zanesljivih virov so poroča, da ae republika Peru resno bavi z vprašanjem ločitve eerkve od države. PsrlamenUmi kom tU j za revizijo usUve Je naklonjen propozl-ciji in Je akoro gotovo, da Jo bo odobril. UsUva priznava katoliško vero zs državno religijo in cerkve, samosUni ln druge kato-ližke ustanove ao državna laat. Aurora, IU. — Val mestni a-službencl. med temi tudi gasilci ln polica jt. so bili obvežčeni, naj vzamejo, enom«>•♦•< n-- brezplačne "počitnice," ker je mestna blagajne popolnoma sohs. V k»mu so Imeli močno slano la na Apanskem je zmrznilo pet o- 1 "ndon, 2«. doc. — Na Angle-" m je bilo toplo vreme in kop-» <>b oožttnlh praznikih, toda * <1rugi r t rani morske ožine. S kontinent« Evrope, jo Mla sva sibirska zima. Debela soo-na odeja je pokrila vao arednjo vropo tn Balkan in val mraaa obiskal celo Italijo la Španijo. Moskva, Ji. dee. — flovjeUkl listi eo U dni objavili aenaaeio-aslno vest, da je neki Inosemskl dlplomstski uslužbsnsc v Moskvi priznal, da je Imel nalog ubiti Ja- UrednUkl In apravnllkl proetertl aeS7 g. Lawa4ale Ava. Offiee ef PubUeatioai zeer south Lawn4aW a ve. TtUpkoae, RockweU 4904 STEV.—NUMBER 801 ZAHTEVAJO OBJAVO POMttLA 0 MOMETJI Zadevna resolucija je bila aoglao-no sprejeto v vižji kongresni abornlcl Waohlngton> D. C — (FP) — Predno je kongres odšel na počitnice je senat soglasno sprejel resolucijo, kl eo jo eeeUvlli senatorji VValah, Coetigan In Cutting, kl vaebuje poaiv, da prsdaednik Hoover laroči aonatu prikrito po. ročtto, katero jo bilo iadelano aa Wiokerahamovo komisijo in aa nanaša na Moonep-Bllllngoov slučaj. To poročilo, kl vaebuje 600 tla kanih strani, Je shranjeno v Boli hiši, kor ga Wieker-shamova komiaija nI hoUla odobriti, kot jo aahtevai član komi* elje sodnik W. S. Kenyon, Poročilo, kl ga aedaj aonat aa-hUva od prodeednika Hooverja, da lave podrobnoetl v aveal s Mooney - Blllingaovlm slučajem, tvori sramotno poglavje v ago-dovlnl ameriških sodišč. Sestavili sU ga odvetnika Pollak ln 8Ura ia New Vorka, uredil pa ga jo profeeor pravnega depart m snu na Harvard unlvoral Za-charlah Chaffe. Tom Moonoy la člani njegovega obrambnega komiteja ao ao aadnje mesece aelo trudili, da ao ugotovitve teh pre-iskoraloov objavijo v javnoetl, toda Hoover In nekateri drugI člani njegovo administracijo ao ignorirali vae apele ln aahtov* 1 da ao objavi dokument, kateri jo bil aeeUvljen na vladne atrožk* a aproprlaoijo, ki Jo jo odobril kongrea. Senator Cutting Je po sprejo* Ju reooluel)g Izrekel upanji, da se predeednik no bo upirat sena-tu, kajti dokument jo Ijodaka last In se ga veled tega no emo skrivati ali aatratl. Hiram Johnson jo bil govor-ner Kalifornije, ko aU bila Moo-ney in JMIllnga obsojena. Ko Jo bila sgoraj omenjena reaoluolja na glasovanju, Johnson nI bU Mk> vaoč, toda poanto Jo tyavll, da ne bi bU naaprotoval aprejotju resolucijo. On ni doalaj nikdar podpri gibanje, vsaj Javno ne, aa oprostitev Moonogja ln BlUingsa. Hodnik Griffin, kl jo obaodll Moonoyja na smrt, a ee Je poane- io prepričal, da Jo oboodba temo-lila na lapovodbah prič, ki ao po krivem priaeglo, jo bil tajnik Johneona, ko jo elednjl nastopil evoj prvi Urmln kot governor. Griffin jo sodnjs leU selo aktiven v gibanju sa oproatltov Moo. neyja in Billlngsa. Vo|®Jtvo pottaMte riifiHi V 9MIS • , j ",.. -u-1;^* V bitki a komontoti la vladnlad četami j^* lillo \ £ oseb ubitih Maatlsgo, Cllo, dee. ■» Vo* lika skupin* komunistov ie včeraj navalila na vojažke baraka v Coplaitu, kl ja glavno meeto province Atacama. V bitki, kl Jo eiedila, ao bili ubit! štirje vojaki, Šeat komunistov ln dve šenski, več drugih pa Je bilo ranjenft. Glavni vodiUljl so bili ujeti, o-stali pa so pobegnili v hribe. Bitka je pridela, ko jo komu-nlstlčns skupina odprla ogenj na vladno vojaštvo v barakah. Vojaki so bili silno Isaenaden! vsled nepričakovsnsga napada, vendar as Jim Je posrečilo ne ped* i™ sa-podJti v beg po triurni vroči Mtkl. Vlada Jo uvedla praiakavo vzrokov nenadnega napada na vojaška baraka. Domneva sa, da je Ml nspod pričstok komunisti*-negs vstašksga gibanja na severu, kjer prevladuje velikanska beda In brezposelnost. ponsksgs poslanika s namenom, da sapleU sovjeUk / Rusijo V vojno s Japonsko. fj#vJ*Uka vlada bo aahUvala, da ee detičnik Ukoj odpokliče U Moskve. V ka-Umi poslaništvu Jo iiameiiea, is al objovljeao. |. Jy • ^ t PROSVETA THE ENLlGHTBfHlirr Heeeleiae« m Unšmt Mm*m (ima Cllugi) la Kaaa- «d mn m tate MM m M Ma. »ae m MM talk; m r? U«* ta OtMM r-M M mim ta««. fS.U m te* te« i m te»> Glasovi iz naselbin FfOiVlfg (liupiaonid kn v Mnk "OImH Is I d«i« a.) aaala*, kar M) Mi M* Mntttf, kra Ud ta Na istaasi ptotea ta ra*Mi far tte VmUsi autm (umi »a rar. cuan «a4 Ote> flJS par rar, Sv,M |a y«ac> te * ■ te^lil •> a* mkk PROSVETA llaaaSsta A«a. or ras ITD im Daiaaij^fll ktaaai«, a« prta m >i« ml. Sa «i Ii J# p^miKm mr (M«v. SS, Ittl) pt4m »«te» ua ta • Um itmmmm petatia aa> h a a na Sta aa aala«i Omožene ženske delajo Pregovor Iz srednjega veka se glasi: "Žensk s spada v kuhinjo, otročnico in cerkev." To so skovali takrat, ko je le vsaka hifta pekla svoj kruh In tkala platno, ko je kmet potrebo-val mnogo otrok, da je Imel dosti delavcev na jfeiju in ko so se cerkveni očetje kregali, dali Ima ženeka dušo aU je nima. To se pravi, <1* J« gospodinjstvo v onih časih nekaj fttelo in iena — razen plemenitih lenuhinj v najvišjih krogih — je imela toliko dela, da je navadno prej umrla, predno ga je dokončala. ' Onih razmer ni več, toda gornji pregovor le etrali. Pri zadnjem ljudekem štetju v Združenih državah eo naltell čez deeet milijonov lenek v induetrijah, trgovinah ln raznih profesljah; pred desetimi leti je bilo osem milijonov. Med temi milijoni je ogromno Itevllo omoženih ženek, ki bl morale biti po etarem pravilu gospodinje, ne pa v tovarnah, prodajalnah in piearnah. Kljub temu eo v tovarnah, prodajalnah In piearnah 1 Zakaj omožene žene delajo v tovarnah, prodajalnah in pisarnah? Mar delajo is na-gajlvostl ln požrešnoetl ali zaradi potrebe? Odgovor, na to vpralanje je dala Mary Andereon, direktorica ženskega biroja v de-partmentu za delo v Washtngtonu. "Veliko število omoženih žensk je primo-ranlh, da dele odgovornost s svojimi možmi," poroča Mary Anderson. "Na tisoče in tisoče oženjenih mož prejema tako nizko plačo, da ne zadostuje sa dostojno eksistenco nJega samega, kam le sa ženo In otroke, zato je žena prl-eiljena Iti na delo, da možu pomaga vzdrževati dom." Direktorica Andereon daj le poroča, kako je danalnja kriza udarila delavke kakor delavce. Na etotieoče Jih Je izgubilo delo ln dru-glm stotieočim eo znižali mezdo, da zdaj delajo napol zaetonj. Družina, v kateri dela eamo mol ali eamo lena, se še šteje sa srečno. Dasi so si smerilke šene v zadnjeip desetletju priborile prseoj pravic in enakopravnosti na političnem polju in v socialnih'zadevah — njih saeluga Je, da Je začela Izginjati hinavska dvojna morala Is ameriškega življenja ao ekonomeko še vedno selo izkoriščane. Navadno prejemajo nižjo plačo kot moški, dasi Izvršujejo enaka dela v neštetih primerih. V normalni dobi, ko je lažniva prosperiteta, sa-menjavajo delodajalci moške z ženskami, kjerkoli morejo, žene in dekleta dperlrajo stroje v neštetih tovsrnah za manjšo plačo. Dela, kl Jih moški ne bl hotel In ne bl mogel prevesti zaradi nizke mezde, eo prevzele ženeke. Danes bi brezposelni delavci radi prevzeli marsikatero delo In se hudujejo na žefaake, ki ee nočejo umakniti. Pritožb proti ženskemu delu Je danes veliko več kot v normalnih Čaelh, a eamo zato, ker je doeti moških brez dela. To Jo badšsta konkurenca, neosnovsna savlet, kl ee pojavlja Is sato, ker si delavci ne znajo ali nočejo pomagati, kadar Jim gre malo bolje. Nobena ženeka, omožene ali dekle — kakor tudi noben moški — ne gre v tovarno Is ljubezni ali navdušenja do tovarne, kl Je privatna last. Vsaka js primorana iti, ker el ne more pomagati. Dandanes so take ekonomake razmere, da mora vsa družina delati — In Is nI nič, komaj eksistenca In malo komforta. Delavkam v Ameriki silno manjka — kakor delavcem — razredne zavesti. 2eneke bl se morale z moškimi vred organizirati, enakopravno na veeh koncih in krajih, in zahtevati predvsem enako plačilo za enako delo. Nobene razlike med epoloma v tovarni, prodajalni ali piearni ln enaka porazdelitev dela. da ga ne bl manjkalo nikomur, kl hoče delati. Nameščenci prodajalnice Sears, Roebuck A Co. v Denverju ao prejeli sa "bošlčno darilo" — znižanje plače od deaet do dvajset odatot-kov. Ker ima U velika piemenonaročllna trgovinska družba svoje prodajalne po veej deželi. Je najbrž to storila povsod. Nameščenci v njenih prodajalnah so bili še prej plačani era* motno nizko, po $16 do $20 tedensko, nekateri pe po $10. Zdaj Imajo po $11 do $16. Vodja te velike tvrdke je znani "filan-trop" Jullus Roaenwald. ki Je leta 1017 ustanovil SO-milljondolarakl aklad za "blaginjo človeštva". Vprašanje ta njegove nameščence zdaj je. če epedajo v "človeštvo" In če lahko iaajo "biagtajo" sa oesm dolarjev aa V Četrtek konec starega leta Chicago, IIL — Da, v četrtek zvečer se bomo poslovili od starega leta in precejšnja veČina nas bo pričakala prihod novega. Navadno, kdor le more, pričaka v družbi svojih tfrijatOlJev ln znancev prihod novega leta, in ko pritne ura biti 12, stiska roke ln volci 'srečno in veselo novo leto.' feliko, veliko se jih bo poslovilo z veseljem od starega leta in Odkritosrčno izreklo stoletja staro voščilo "srečno in veselo novo leto." Kje boste na sta nege leto«večer? Najbrž v družbi evo-j i h'prijateljev in znancev. Klub št. 1 J8Z vas vse najiskreneje vabi na Silvestrovo zabavo v spodnji dvorani Lewndele Maeo-nic Umpla, kjer bo v resnici prijateljska družba, kjer se boste zahvali prav po ddinače in se dostojno poslovili od starega leta ln pričakali novega. Vstopnice so samo po S6c, ako jih kupite V predprodaji, dobite Jih pri članih ln članicah klnba št. 1 ift v uradu Proletarca. Ako pa rte morete priti s nobenim v dotiko, ki ima vstopnice, pokličite Rock-well 2864 in rezervirana bo vetopnlca, katero boste dobili pri blagajni. John Kocbevar bo pripeljal e seboj evoie fante, kl bodo ekrbe-H, da ne bo treba sedeti za mizo in otepati krvavice, Jetrnice in druge dobrote, ki so na jedilnem listku in aalivatl s "ta rdečim." Igral bo vssele in poekočne kakor tudi najnovejše ameriške plesne komade. Rezerviraj* si ta večer ta Silvestrovo zabavo, kjer boste gotovo dobili svojega prijatelja ali prijateljico in vsem voščili "srečno in veselo novo leto."—P. O. To la ono Milwaokee, Wle. — Socialisti v Madlsonu ao odobrili postavni načrt aa nove davke na velike ln arodnje dohodke, katerega je predložila progresivne atranka, oziroma governer LaFollette. Načrt nI bil tak, kakršnega ao al že-lili, toda zavedajoč se, da ao v maojšlni, ao morali odobriti to kar,je bilo v danih razmerah mogoče doseči. Socialisti, ako bi bili v večini, bi ta davek osnovali tako, da bl ga plačevali aamo bogati alojl, velike korporadjo in pa dediči velikih premoženj. Po načrtu, ki je bil eedaj apre-Jet, bodo prizadeti tudi mali trgovci ln oeebe s več ko navadnimi dohodki. Za bogatine bl bil ta davek malenkoat, ta srednje ljudi bo pa breme. Iraetavni načrt je bil odobren S Veliko večino v asembllju, kjer tvorijo progreslvci in socialisti večino, bil pa je poražen v senatu, kjer prevladujejo konservativci. Po praanlklh ae bo boj na* da I je val, medtem pa priobčujejo kapitalistični časopisi statistike, potom katerih hočejo svojim političnim otrokom dokaaati, kako Ihftdo bi bili griaadeti" gospodje bogatini. Brezposelnost pa medtem etalno narašča ~ položaj postaja s vsakim dnem neinoe-nejll e Kdo reši to uganko? Neka še mlada družba v Mlhvaukee izdeluje za stamping Industrije novost, k I pomeni veliko Štedenje in veliko omejitev delovnih moči. Tovarna obratuje noč in dan po osem ur in je razširila avoje proetore aa več ko sto odstotkov. Ker je delavcev dovolj na raz-polago, nima v tem oziru nobenih zaprek, toda dobiti ne more dovolj Jekla za evoj obrat. Vsak dan rabi namreč po lest železni-Ikih tovornih vozov ploščatega jekla, toda naročila od U. S. Steel Co. saoetajajo po tri tedne in več. Eden izmed glavnih uradnikov družbe, vprašan v privatnem razgovoru od kod ta zadržek, js rekel: "Jeklarski truet zaposluje samo eno tretjino delavcev — v vsekem oddelku majhno število, aato ne more lapolnltl naapčll točno. Dosdeva ae ml, da Je ta preelja v mnogih elučajlh ali pa v celoti umetna — odgovorni čk-nltelji Imajo svoje lastne načrte la ee ae brigajo aa Interese dešele aU ljudstva," Moi ima samo deloma prav. Kapitaliatično gospodarstvo *je skrahiralo valed temeljno napačnega eletetna. Vsakemu otroku mora biti razumljivo, da je nemogoče dvigniti nakupovalsf meči ljudstva, ako se to moč potom zniževanje plač popolnoma uniči. Pod sedanjimi razmerami sf delavec ne more kupiti liičesar razen najnujnejših potrebščin. I Industrije, sko obratujejo, za-1 dosti jo potrebam trga v par mesecih, potem pa se ponovi brezposelnost. Vladarji te dežele nečejofcraj-šega delovnega časa, še mdnj pa stalne zapoolenosti, nečejo velikih plač za delavca lAkor nečejo dvigniti njegove nakupovalne raeM, * 1® ■ Njih dobiček je ravno tieti, a-ko Obratujejof po par meeecev. Potrebi trga ee zadoeti, dobiček Je v žepih, za parazite pa brezbrižno življenje. Delav*, ki dela kratko ure, i-ma preveč prilike, da se Izobrazi. Ako Ima pošten zaslužek, se Ishko razvedri in je dovzeUn za Izobrazbo, če pa je izobražen in zaveden, pa zahteva od življenja to kar mu po vseh naravnih in človeških pravicah pripada. Ponižane, za svoj obstanek trepetajoče sužnje s stalnimi mo-rečimi skrbmi je težko izobraziti. V takem Človeku zamre polagoma ponos in vsaka odločnost Postane nem suženj brez moči in odločnosti. e "Naš" Cene, oziroma Rado, še vedno pretaka rodoljubne solze, ker so gotovi ljudje, ki ne morejo prebavljati njegovo literarne merještre onemogočili njegovo "dobrodelno" akcijo. Vidite, takole "narodno" >rce kar krvavi, ko vidi trpljenje drugih. Mr. Cene kale to tudi dejanski — kar čltajte njegovo — kako bl rekel — cajtenge, Ha ae boete prepričali. Narodni ponos in narodni dobrobit, to Je njegov žlvljenski cilj,'zato Je povedal svetu napri-mer, da ima tudi Jugoslavija u-stavo ih da je imela volitve, ime-« nltne volitve, pri katerih se Je volilca z bajonetom nekollkp o-pomnllo na njegove dolžnosti do ljube domovine — ter da J s gtov-njača še vedno odprta. Cenetov cilj Je: združevati praktično a koristnim. Vidite, ljudatvo potrebuje pomoči in tudi naša lota jo potrebuje, Cene-tova tiskarna potrebuje pa naročil, ker je narodna uatanovO, kar smo občutili že na lastni koži. Pa se naj priredi takole kazanje alik iz naše vet aH manj trvi-le domovine ln vsem je pomaga-no, posebno narodni tiskarni, ki potrebuje naročil (bog ve, da jih potrebuje), pomagano bi bilo loti ln končno, kar je glavno, oal-roma bl moralo biti glavno, vaem revnim družinam, kar ni aamo narodno, temveč tudi krščansko. Su M . IflE -pfrmktično in koristno je ko je Cene aranžiral ono slavnd "nkrodno ohcet", da emo nemu svetu povedali in to terskhni črkami, da Je C< žurnal edini jugoslovanski t aik v WiHct>nsinu," dasi nI povedal, da je tudi edini v Ameriki. Ta dlčna narodna reklama je stala par stota ko v, toda takrat smo se nahajali, oziroma so se nekateri Inshsjsli še v paradižu pro-speritete in revnih ni bilo med "Toda "čikaški" socialisti, ki nimajo rodoljubnih čednosti, niso imeli zadostnega razumevanja za Cenetov evangelij praktičnosti fn koristi, nekdo pa je^vasil o boržoazni dobrodelnosti ter pljunil rodoljubom v juho. Toda Grdina j« vseeno izvršil svojo narodno dolžnost in kazal slike. Marsikateremu se je milo storilo, ko je videl domače kraje, mnogim pa, ko so se spomnili na propadle kmetije, na gladne in brezposelne, ki umirajo v tem paradižu, katerega je narava dala človeštvu, da ga uživa tolpa parazitov in krvoseaov poleg armade menihov, nun in druge krščansko narodnjaške drhali zaje-dalcev.—Spartak. "Poročevalcu" Mullan, Idaho. — Odgovor na dopis z dne 8. dec. 1931 v Prosveti Z žalostjo naznanimo, da je že šest mesecev odkar je umfl naš brat in svak Rudy Taučer za jetiko v sanatoriju, kjer spadajo sami taki bolniki. Ni sramotno, da človek umre v aanatoriju, anv-pek sramota za onega, ki tako čaa, porablja, da se briga in zanima za drugega razmere in o« pravice drugih, kar ae njega prav nič ne tiče. Mogoče, da je dotični^ kaj na zgubi? Ako bi pokojni zapravljal denar za pijačo, bi bilo vseeno kje je pokojni skončal življenje. A ker je svoje žulje zapustil svojim, oziroma bratu, to ga bode, to je vše ! To še ve, da "Poročevalec" nI mogel biti njegov prijatelj.,A mOgoče, da pokojniku kaj dolguje? Ce je pa tako, ae pa lahko priporočamo, da ne bo treba tako skrbeti, ker razjnere so resnično jako slabe, posebno za one, ki žive od trpljenja drugih, t - 1 V ' • Ker se "Poročevalec" toliko zanima za Dokojnika. naj omenimo, —— r . —r -v - - da ga je pozabil spremiti na njegovi zadnji pqtL Končno se prav lepo zahvaljujemo "Poročevalcu" za tak "lep apomin," najlepše pa še za tako mafovredno prijateljstvo, in svetujemo, da se drugič a polnim imenom podpiše, ako se ne sramuje naznaniti tako slabo prijateljstvo. Saj ee itak mogoče poznamo. Mr. in mra. A. Taucher. Si I ve« t rova zabava , Power Poln t, O. — Tukaj nI skoro nobenega dela in naši rojaki hodijo večinoma drugam za delom, nad 40 niilj daleč. Take razmere pa rtiso samo v tej okolici, ampak povsod. Enkrat se bo pač moralo spremeniti, kajti tako ne bo več moglo dolgo naprej. Božič Je tu ln tudi novo leto. Delavcem se bo alabo godilo, bogatini pa imajo vaak dan božič. Delavec ne bo imel niti auhega kruha. Ako b| ne bilo nezavedne- Modafjovn lena v Pennajrlvaaljt pripoveduje avojim otrokom, smrt^ScR^trr- * - ^ , «judstva, tndf kapitalistov bi bilo. Kdo Je temu kriv? Delav-vodjč in pa delavci aami, ker ljudi lw*tOvijo za avoje za-jike. _ jkajšnje društvo S8PZ priredi veselico na starega leta večer, dne 81. dec. v Kapa! novi dvorani. Pričetek ob pol osmih zvečer, traja pe do jutra. Za plea bo igrala izvretna harmonika Iz Clevelsnda. Uljudno vabimo vee tukajšnje in okoliške rojake, da nas poselijo iz vseli bliinjlh naselbin. Vstopnina za odrasle člane «5c, otroci od 10. do 16. leta 10c. Za lačne in žejne bo vsega dovolj. Pridite in ee z nami zabavajte na Silvestrov večer! Mary Bogatay. Po obletnici odkritja spomenika Ivanu Cankarja Detrolt, Mkh.—Pred dobrim letom je bil na Vrhniki odkrit spomenik slovenskemu duševnemu velikanu Ivanu Cankarju. Bil sem navzoč ns slsvnosti, ker sem se takrat nahajal z izletniki SNPJ v Jugoslaviji. Kaj so ameriški listi medtem o stvari pisali, mi radi odsotnosti ni J>ilo znano. Sele ko sem se vrnil sem iz raznih osebnih opazk razvidel, da nI bilo brez kritike. Ko se je leta 1919 ustsnovil ns Vrhniki odbor zs postsvltev spomenika Ivsnu Cankarju, so bile pozvane na sodelovanje vse organizacije. Tudi dva socialista sta bila v odboru, namreč Venal Malovašlč, kateregs so Izvolili za podpredsednika, in Fra-njo Langotf. Malovašlč ni bil aktiven in je vsled tega resigni-ral. Langofa pa je vlada dala za dva meseca zapreti. Cemu niso socialisti ta dva nadomestili z drugimi, namesto da so skcijo tam in deloma tudi tukaj pobijali? Sodrugl v Ljubljani so se zelo slabo izkazali. Ako se niso strinjali s sporedom slsvnosti odkritja spomenika. Čemu se je niso udeležili masno ter protestirali 7 Ali jim je manjkalo poguma? Ponosni so bili na s. Stukelna, kfcteri je A. Jurco na sestanku v Ljubljani fHoeofično kritiziral in pobijal odkritje. Ako bl jaz imel take priložnosti do izobrazbe kakor jih imajo, oziroma so jih imeli ljubljanski sodrugl, pa bi tudi jaz lahko "fi-lozofično kritiziral." Moj namen pri akciji za Cankarjev spomenik jo bil pošten in istotako vsak cent pošteno izročen in porabljen. Dobro ae zavedam, da Cankarja zdaj ne slave samo taki, ki so ga tudi v življenju radi imeli, nego tudi veliko onih, katere je bičal v svojih delih. Vem, da je bil Cdnkar velik učitelj in zagovornik zatiranih in bednih. Mrzli Je duhov, ščino, burfvazijo fn včs obstoječi sistem. Delavci, kateri poznajo njegova dela, ae tega zavedajo In vedo, da če sploh kdo za-služi spomenik, ga je pokojni Cankar najbolj vreden. S Svojimi deli je koristH proletarijatu vsega sveta. Val, kl ate prispevali v fond za Cankarjev spome-nik, ate lahko poncfenl, da je bila akcija uspešna. Mislil aem že, ds se bi oglasil prej, a sem čakal, da je bil odkrit spomenik Franceta Levstika v Velikih Lsftčsh in Miro-slava Vllhsrjs v PlaninL V obe akciji so prispevali več ali manj tudi ameriški Slovenci. Zakaj jih naš! sodrugl niso kritiairali, kakor ao mene? Zakaj niao sodrugl v Ljubljani Onako ogorčeno obeojall akcije za poeta v i-tev teh epomenikov kakor sO obsojali akcijo ta Cankai-jev spomenik na Vrhniki? Vaem trem ao bili postavljeni spomeniki v njih rojstnem kraju. Ali a. Stukel je izvolil le mene kritisirati, ne pa drugih tukaj aH Um, ki ao vodTH akcijo aa abiranje prispevkov. ,AH me je kritlstral radi tega, Wer aem aoclallat? Ali mogoče it kakega drugega varoka? Vaa ta kritika meni ni bila drugega kakor užaljeno aamoljubje sodrugov v Ljubljani, ki ao enako kakor drugi Ljubljančani želeli apomenlk v Ljubljani in oe na deželi, oziroma no Vrhniki. Delavci širom Amerike, storili amo avojo dolinoet, Icar ee epomenikov tiče, nismo pa fte dokončali dolžnosti, katera je sapo-padena v širjenju del naših pl-sateljev. Potrudimo ae, da pridejo Cankarjeve knjige v vsako slovensko stanovanje tudi v A-s meriki. Dobite jih po tržni ceni pri Proletarcu. Le narod. Id čtta in ve kaj čita, bo vedel, čemu slavi avoje učitelje a spomeniki, (Dalja as I. straaL) S^DEC^ Praktična borba proti krfc Ameriški trgovec Edvard A FiUn. iveduie v člank.. h- . ' Vlene nama poveduje v članku, da, ko so nred ^ obiakavale človeštvo ^ na mrzlica, koze, kolera ln Ja ^ mnogo dobrih in častitljivih Uudi k^ *J da eo take bolezni zakrivile darovnk i^ eo menili da morajo čarovnic^Tka^ in eo večkrat te "sovražnice človeln^ niso prenehale. Rumena mrzlic in kl, lera in kuga so ponehavale šele. ko ic pričelo preganjati bolezni same namesto2 nic. Pravtako je z mednarodno nezT^ jo, s tisto najmodernejšo boleznijo nZ^ tovnega goepodaretva, za katero naj^S' govorni najrazličnejši čarovniki in «w ' Zakaj pa gre gospodarstvo Uko slabo' m« vendar le zato, ker gospodarstvo ne more 1 viti med ljudi toliko blaga kolikor bi Z Odgovor je prav Uko lahek kakor na prvo J šanje: ker občinstvo ne kupuje dovolj Ali, zakaj pa ljudje ne kupujejo dovolj' j« je, ker ne morejo kupovati. Zakaj ne mon ljudje kupiti onega, kar bi radi? Od^v« zopet Uko preprost: ker jim manjka kum sredstev, kupne sile. ■ - \ ' Kupno silo ima tisti, ki ima denar ali pa k dit. Odkod sU denar in kredit? Gotovo ne i daU z nebes, ne rasteU po drevju ne po trm ju. Pri največji večini ljudi, v kolikor n rojeni milijonarji, dotekaU denar in kredit dela, iz plač in mezd, torej iz zaposlitve. S« smo pa, kakor ae nam zdi, v nevarnem ki«| Ugotovili smo, da izhaja nezaposlenost oda majhne porabe blaga, premajhna poraba bl« iz premajhne kupne sile in nezadostna kop sila zopet iz premale zaposlenosti. Nezapoi nost izhaja končno iz nezaposlenosti. Pj čudna teorija. Toda, če o stvari razmiiljn smo kmalu Izven zagate. ' Posest denarja in blagostanja ne pomen eno ln isto. Denar je le simbol blagosti* Glavna naloga denarja je, da služi kot sred4 za izmenjavo blaga. In blagosUnje obsegi i ono, kar ljudje žele, da naj jim industrija trgovina nudiU. Prav malo je stvari, ki bij narava sama nudila človeku v prid. Mode pot delitve blagosUnja nudi le človeiko 2.50 50.00 1,036.60 I lobrtniki ............ tava elektrik, omrežja.. Irjeve »like ..... anjo okrožnic ....... ke za pisma (proinje) ini drugi izdatki........ gkupni izdatki..........152,318.75 Unadna dela po odkritju graja okrog spomenika.,. 2,100.00 ap-ada kiparjem za predložene osnutke ln arhitektu .........................0,000.00 idikc dreves, cvetlice ln vrtnarska dela....................1,200.00 gkupni izdatki .........164,618.71 preostanek Din. 4.602.08 ja odbor 1. 130 naložil v Kmetskl posojilnici in iiži za razsvetljavo in vzdrževanje pmenika. Iz Amerike so prispevali šte-Uni rojaki v raznih naselbinah. Sčuni, izdani po odkritju od oa-ora za postavitev spomenika, ikazujejo iz Amerike sledeče risjjevke: lta 1920: Din. Ciril KunutelJt Cleveland, ameriška zbirka..........16.120 Ita 1922: Josip Zelene, zbirka is Amerike .........-.'.'. > .. i t. 1,000 eta 11*28: Zbirka iz Amerike, Bartal, ' ' Cleveland ................ 5,685 ita 1929: Anton Jurca, Detroit, ameriška zbirka .....*.......80,845 Josip Mrzlikar, Llttle Falli.. 1,842 Frančiška Rabsel, Kenoaha... 275 Gaber-Anžiček, Barberton... 280 Zrimcc Joseph, Detroit...... 100 Gsrbar, Barberton ......... 282 Josip Zelene ............... 167 •to 1930: Cleveland, ameriška ablrica.. 80,866 prevc in drugI, Glrard....... 426 filoven»ki fantje, Glrard...... 264 Rozi Pavlin, Cleveland...... 200 Ivan Jeloviak, Waukegan.... 100 Psve! Zaiaznlk r ........... 132 Joni p Zelene U Ar........... 280 Računi so bili točno pregleda-j in pod njimi so podpisani 'rane Jurca, Lovro Rogelj in tan Tisehler, odbor za spome-ik Ivanu Cankarju na Vrhniki Anton Jurea. Silvestrov večer Milwaukee, Wls. — Kam bomo li na Silvestrov večer? Ns* ns-*n jo, da »e snidemo zadnji dan letu in pozabimo slabe čase, tt«'rih smo siti ie ček ušesa in tm j<> taka godba ia sopema. H*lim, da ae enako godi vsem »jskom. Toda kdo bo vedno če-frren?! Ko je um {rafala vček, si • prepeval, zakaj bi si ps tudi n< ? z namenom, da zspusti-"»tam leto ki ae imenu- • l*> domače leto Hooverske pro-rit ( te, Z veselim obrazom, sa- • bo moljo rednih kantonsklh in občinslS oprav pobirale za celo državSbnotne prispevke o-nlh, ki so k« prispevkom v ksn-tonu obvjp in bodo iz tega spet izplsčovple rente onim, ki so ss nje v kantonu upravičeni, za-gotavljs ust s no v i i*>tr*bno enostavnost In omogoča, da se bo vsa to vršilo s^najnlCjlml upravnimi stroški. Ta Izvsdbs umogočs tudi popolno obsežen je vseh zevaro-vsnjskih obvezsncev In SSgoUv ljs popolno neprlstranost. Storitve ki bodo prfuksle t obliki malih poasmesnih prispev. kov v celo držsvo tja do nsjbolj oddaljenih gorskih bivališč in kj naj bi lajšale v tisočerih SlučsJIh skrbi v starosti In aH bi naj nu dile vdovam In slroUm majhen prispevek ta olajšanje življenjskega obstoja, bode v skupni vsoti znašila že v prehodni dobi letno M it milijonov frankov In bodo dosegle po preteku te dobe vsoto 190 milijonov frankov na leto. Zanimivo Je obenem dejstvo, da bo plačanih od teh 180 mili-jonov storitev oa. dajatev po pro-računu in verjetnostnih tabelah 100 milijonov fr. ženskem (vdo-vsm in starkam), 14 milijonov fr. sirotam ih &6 milijonov moškim. Zavarovalne dajatve se bodo torej rssdellle s eno samo tretjino na moške, s dvems tretjinama pa na sirote, vdove ln stare žene. Ta prikaz tudi kaže, kake velike važnosti bo uvedba tega novega savarovanje ss žensko pre-blvslstvo. Vse švicarske naclonslne organizacije ln društva, sploh vsi socialno čuteči Švicarji danes s vso silo agitirajo med švicarskim ljudstvom za sprsjetje tega dalekoaežnega In veHkopotes-nega čins ln upstt Js, da bo vedno tresno in preudsrno švicarsko ljudstvo v nedeljo dne 6. decembra t, 1. tudi uvedlo sankcijo temu predlogu svojih zaupnikov ln poslancev. Tudi drugod bi bilo treba misliti na kaj takega. Zavarovsnjs dslsvstvs za stsrost, ki Je pri oss (v Jugoslsvljl) mends od 1.1926, »snkcijonirsno, a šal ne izVede-no; rszllrltev ))okojnrn'skegs u-varovanja nameščencev po celi nsšl državi; razširitev bolniškega, nesgodnegs In ntarostnegs zavarovanja ns nsjfeolj ugodno plast nsšegs naroda—na poljedelske delsvce: bi bile prve stopinje k uvedbi tako dalekoeež nega nsčrts kakor Js ts švicarski. Trebs bo delovstl s vssml al* lami ns tem, in izvesti te prve stopnje, ksjtUudl v naši držsvt ne smemo vtikati glave v pesek in se vsrati s neverjetnimi nsds-ml: ksjt^ Življsnsk! standard vsega našega prebivalstva, slasti ps dslsvstvs (n nsmeščenstvs, pa naj bo to v industriji, obrti, trgovini, prometu, državni upra vi, poljedelstvu, psds, bresposel nost narašča In paziti morajho, da nas Čas ne prehiti. Ta sklep Svicsrjev nsj bo ss vse, ki s( v teh stvsreh le niso ns Jssnem, odločilen memento.~€v. Kristan. Trdna družina Naša perica bo imela drugi mesec T5 let. "Za ts leta ste ps neverjetno močni," JI rečem, tudi nI čuds, gospa. V naši rodbini vsi dolgo žive. MoJ brat Jih Je bil že lani 77, moji sestri ps bi bilo ob mskm ftmsr-ou 80!" "Kdsj ps Je umrle?" "Koj po rojstvu," meni po-Mflfc ' a "Ali Je gospod Slavec doma? Račun Imam . . "Ne, moj mot Je šel v mesto." M, ... ki bi gs rsd poravnal." "Čakajte ao, takoj pokličrm mois," e 'Ta Človek je Idijott" "Imej vendar pamet In gs nikar ne mlati. Ali ne vsŠ, da so idljotl prav Uko IJudJ« kakor tir a Prrvldaoat Mali Pepček pride v lekarno. "Gospod apotakar, dajte mi sredstvo sa lajšanje bolečin. Prej le sem v kuhinji razbil okno." (fi "Pisem",; Ali si le kdaj rasmlšljal o tem, kaklen pomen Imajo prav sa prav sobs ns svetu? Zmerom ss mi Je sdelo čudno, ke-dsrkoll sem videl, ds ss dobri, strogi IJudJO vznemirjajo ob tistih bednih, Isiostnih oglasih, ki Jih listiMprinalajo vsak dan in po katerih nssnani ljudje iščejo neznane ljubesni, ln sem pomislil, da listi vsak dan prinašajo še mnoto več oglasov, po katerih ljudjs Iščejo sobs, pa se ob njih nikomur ne sdl nič čudnega. All ii Is kdaj rasmlšljal o tem, da človsk na svstu prav ikoraj ravno tako težko najde svojo ljubesen kakor sobo, v ksteri bi Jo 11 vel? To Js Is res, tudi ss nsj večjo ljubezen potrebuje človek mnogo manj kakor sa najmanjšs življenje, tudi sa največjo ljubesen Je skoraj Čisto dovolj, da ti js ostplo vsaj Šs malo srdd — toda človek vendarle ne mole llvetl kar tako nekje med pftbom In semljo, vsaj prosto*1 t»i vendsris mora Imeti,'ds gre Ishko malo ssm in tja ln prsmlsll, kako so te reči, In Če le ne premore bla-ain, da bi vsnje joksl svoj obup, js dobM, da ima vssj ksklno motho, hlsdno lipo ns oknu, ob kstero Ishko kdaj prisloni svojs vročo, Izgubljeno čelo ln grs potom spet pMasl naprsj, Ns u-pam si mislil, ds imamo ljudjs kdo vs lojene veliks pravice pod neboirt U» dandanes js Is tako, da iflvisd vseh pspirjsv in valut človeške praviee Is naj-niše notlraJo na vseh borssh svete tega ml ps vsndsris nihče ne tajil, da mora na slednjsgs, 'hs prsv slsdnjugs Človeks odnastl vsaj malo ljubezni In da Ima slednji, prav slednji človbk pravico do majhnega kotiL v katarem jo bo II-vel. Sobe'so ljudje isnaill pač samo za t< da bi v njih imeli ljubesen. • Ali si le kdaj rszmilljsl o tem, ksko strašno so si ljudjs In njlhovs sobe podobni med seboj? In težko Je reči, kdo Je komu več dal ali človak sobam, po katerih je doma, ali one nam. Svet Je ena sama čudovita harmonija, vss Je, ksr Je, ln vse bo, ksr Je le bilo, tu ne more nihče nikomur rrtčessr dstl In nihče nikomur nlčessr vzeti. Nihče ne mora nlčssar ustvsrltl, kar nI bilo ustvsrjeno v nJem, nihče ne more ničesar dstl, čessr nI kjs vzel. Nobena slava (n nobene krivda ne pritlče ljudem. Nekoč zdavnaj Js človek prvikrat vrata obesil na podboje svojega blvalilča, nekoč sdavnaj Je prvi. krat ključ gs vrtel zs seboj, ko se Je vrnil domov — In tako oo se zgodite račl, ki Jih ne bi bil nikoli nfhč4 pričakoval; tako ss Je človek ločil od semlje, Is kstero Ja bil vut, Uko Js človsk našel kraj, fc katerem bo vss ura Ishko dogtfevels njegove ssmo-U, Uk js rtovek svojemu življenju sezldsl grob. Od začetka ps do sadnjegk dne, kar smo Jih doživeli liT kar Jih le moramo pričakovati, človek le nI bil de- !e*< n vstajsnja, ki se mu ne bi bilo le tisti dan ali vsaj tisto stoletje Isprsvrglo v grob. To Je res, v sobah smo skoraj vsi — kakor ss to reče — sagledsll luč svsU, sobe eo rojstvo človekovega življenja, nasadnje so pa sobe morda vendarle samo sa to prille na svet, ds bi ljudje v njih udobno savsemsli vodoravni položaj — ln vodoravni položaj, dragi moj, vodoravni položaj, to js tisto, česar bo na koncu deležen prav slednji Izmed nss, sedanji najsllnejll mogotec in slednji — najbednejll nihče. O, mnogo je, U česar smo prl-III, in nič je nal zadnji namen. Vss Ja samo kraUa hoja s brega na breg toda nekje ss moramo spotoma malo oddahniti, nekje moramo imeti kamen ob cesti, da lahko malo sedemo nsnj ln ds si lahko malo gremo s roko čes obras. Sobe so kskor tisti umetni otoki v oceanu, na katerih pravijo, da bodo v prihodnjih čaaih prlsUla letala na poti med Ameriko ln Evropo, sobe so kskor taklni majhni o-tokl v ocenu ilvljenja, na katerih moramo včasi prisUti, h katerim moramo včasls pribegnlti, spustiti sastore na oknih in vraU zakleniti sa seboj. Svet je čisto dobsr, o, svet js selo dober, ssmo to neznansko Urok js, ns vse Itlrl strani In le gori do neba je odprt, od povsod lahko imefom kaj pride na vas ln včasih ss res ne moramo več biti na odprtem polju, všaslh Ja t nami Is'tako daleč, da svojota obupa ns moramo več raskaao-vatl po ulioah In trgih, in takrat nam v rasnici ne kale nič dru-gegs, kskor da se umaknemo k sebi domov ln se skrijsmo pred vsem, kar Je tunaj in kar ja io-per nas. Mords se bol v svoji nebogljeni samozavesti nasmehnil na vss to ln ma bol tavrail. Ne, Uko daleč pa Is nismo, hvala Bogu, Uklnlh disertacij nam pa le Is ni treba. Toda nikar se ns varaj va, dragi moj, nikar II pred stvarmi ne satlskajva oči. Vsak umik v življenju Je prav sa prav majhna desertael« js — .sj Js le tisto naaadnje, kadar lelemo v grob, smerom prav ss prav samo majhna de-sertaelja i bojišča, ki smo ga neodločeno prepustili drttglm. Tods na svetu Je le Uko, vsega mora biti pomalem, tukaj ie ne ds nič premakniti. Dobro, predobro vem, kako Je s Uboj, dobro vsm, kako feoplo ti js, da ve nomer hodil samo po sredi vsega In venomer samo mlalil, kako ss lahko vsak hip od povsod dosele vsaka stvsr — len f tako vendsr ns smel svojega llvljsnja meUti čes plot, malo moraš vendar neprestano misliti tudi ns Jutrišnji dsn In na vss, ksr šs mora priti. Tega menda vendar nisi kar lahkomisslno pozabil, da boš moral nekoga dne biti še sslo zbran, da bol moral biti selo sbran ti In Jas ln vsi. O, tudi Jas vem, kako telko Je, prebijati mlnuU med Itlriml sUnsmi, kako tslko Je, v samoti glsdstl vase in v svojs llvlje-nje. Toda, glej, sobs Je edini kraj, v ksUram Ishko na tihem pretehtal svej* moči In premeril svojo pot, sobs Js sdlnl kraj, v kaUrem se bol Ishko ispove-dovsl samemu sebi, kadar ne bol več hodil v spovednlco, soba Js edini kraj, v katerem bol lahko na vss, kar ss ti bo sgo-dll, stisnil pest In sa bol potem Ishko spet vrnil ns essto lo v borbe, k! U bodo smerom le čakale. Ne pulčaj Uga svojega računa vnemar, ne od rak s J sa U svoje prsvlos, ps naj ti Jo ma-gari ves svet taji. Človek, ki bi lel rad oevajet svst, mora najprej poskrbeti, da Ima vsaj tleti pedenj semlje pod seboj, na ka-tsrem ss lahko stoji — In sato-raj ss nsj prej pojdi bit sa tista sUra, majhne pravice bres ka-Urih ne bo nikoli nič no Is nas ne Ii neiegs čass: m pravico do nedotakljive samoU, v kaUri sdlno lahko človek sori sa bor-bs, ki jih mora biti sredi IJ«4I| sa pravico do sobs, ki Jo vsak človsk ns svetu Imeti. Jutru. SILVESTROVA ZABAVA" 8 kluba at. 1 J. 8. Z. V četrtek 31. decembra /mt Igra John Kothcvifjiv orhoatar L A WN DALE MASO NIC TEMPLE 35° W. t Srd at. m a. Mlll.ro Av*., ChtMg«, SI. "I Diagajni 990 y : 'a, . Za Protveto spiaal Nace Mihove A • ■■ 't* — KtOEVETs Za kratek ia« kakor kdaj biti ■potindvaiiet dni je bil Jole v ujetniiksm Uboru. Junaško ae je boril z gladom in mrče-ftom. Vedel je, d. ao uši rade na gorkem zato jim je napovedal druge vrate vojn*. Slekel Je aoodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in go X Uko, da je I, majhen del gjedal it nje Vse lazice oo zlezle iz zemljo na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in o Ttm lajAal svoj položaj, »o kruha, kruha ni odiel. Hitro ga jo odprla, na naslov niti pogledi. Začudeno je gledala, ko vidi, da pile Brinar. Vzela ja papir in takoj mu jo napisala pismo, v katere« jo priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. fCo je drugi dan popoldne prišla k njej, j« bilo prvo to, da ji j« očitala, zakaj svojemu možu nič ne pito in nič ne polije. Brinarca jo je nekaj čaaa gledala, nato bi drugo. "" ^ Govorila ata dolgo, dokler ni safeio solnce ugsšsti. Potem sta pojedla in Pavle je pomagal Frsncku, da se je alekeL Ko jo ležal v postelji, je Pavel pomil, potem je sedel k njemu na postelj. Bila sta tiho, samo včasih si je Psvel podrgnll trde, Petnidvsjseti dan pa je bil poslan Itiri- »topila k omari in vzela potrdila in jih dala deset vrst daleč na posestvo" vdove Alekslnovi-ča^l ie padel takojv začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprU. Nekega dne, ko je ime Jože rabiti voz, ki ps je bil polomljen, pravi posestnici: "Popraviti je treba voz, ni ga mogoče voe rabit,'Nlmamo kovača," mu ta odgovori. "Popravim ga jaz, goopa!" "Ako le znate?" Jože jo popravil voz in le več drugega. Nato pa jo ostal doma, nI hodil na dele> več kot težak« Delal jo vedno v kovsčnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bllskrben goopodar. Le sem ln tja je postal potrt. Temu vzrok je bila migal na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako naj-manjlo željo čitala z obraza, kajti Jožo nI bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoltoval. "Moja dobrotnlca", Jo Je imenoval. Pre-llo je loto, pretlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval reiitve. Vdal oo jo usodi, smatral ne za moža Alekslnovičeve. Naj vesele jll dan. Jožeta jo bU dan Izbruha revolucije — dan 4z robstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina 1--- XXVIII. Lenčka dobi pitmo Brinar je bil pravzaprav Invalid. Ko je bil lo otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon Pri blagoslavljanju novoga zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajli ps so jih nosili na prostor, kjer oo jih užigsli. Nek možnsr se ni hotel užgstl ln Brinsr gs jo iei predčasno pogledat, kaj jo ž njim. V tem trenutku pa se je užgal in odtrgal Brinarju na deoni roki kazalec. Zvon je bil krščen na Ime "Sv. Roka". Hudomulni dečki so mu ob vsaki priliki ponašali: mm "Sv. Rok te Je kaznoval za tvojo radovednost." Ko jo postal Brinar starejti fant, jo dosti krat šel s fanti potrkavat. Voeloj pa oo mu fantje rekli: "No, Janos, ti pa kar svojega primi ln ga tolel, ker ti jo prot odgriznil." ln ros, Brinsr js vedno to Islo z veseljem vzel, šel k svojemu ivonu in potrkaval z drugimi. Kljub temu, ds js bil Brinsr lnvslid, js moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo avlnec in jeklo med tiooče ln tloočo, jo krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nsd kolenom, vendar oe Je pa hujšega rotil s tem. ds jo prltel v neko mestece blizu Budimpešte ln po dveh mesecih ozdravel. Is bolnice je svoji ženi večkrat pissl. Prosil jo Je, nsj mu polije za priboljtek kaj denarja ln gorko perilo. Ko pa lo nI dobil odgovora, jo to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, pototil ln vpralal obenem, kaj je s njim. Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki gs je dobils, odksr je Jožo Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po žalostnih licih. Lenčka jo vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker Ji ničesar no piše. Brinarca ps jo je tolažila. Ko je priila Lončka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim zagleda tudi ime "Jože Poznik, pogrošen." "Torej ne mrtev, pogrešan je I" Tako je tiho ponavljala sami pri sobi. Lenčki je ootala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta le videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in pJwlala denar, medtem ko mu lastna žena niti mrodgovori. Na dvorišču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom ns čelu jih je pregledalo. Tl-oti, ki oo bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi Je bil tudi Brinar. Srce mu je Jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več —I Koml-sija je odUa in Brinar je žalosten taval po dvorilču. Naenkrat pa zavpije narednik ponovni nastop. "Kaj neki bo sedaj," si jf rekel Brinsr. Nsto pride poročnik in vprsla: "Ali je kdo med vafni ključavničar, stru-gar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej t" "Kaj ote vi," ga vprala poročnik. "Pokorno Javim, kovači" "Dobro, vi greste v tovsrno Manfred Weios v Budimpešto, de danes 1" In reo Brinar Je iel o transportom v Bu-dimpeito. Bil jo zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Bilnar prost. Opoldne pa je moral naotopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj jc iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do žlda, ki je prodajal in kupoval stare obleke, oe ustavi in ogleduje srajce dn spodnje hlače. 2id je bil pri njem takoj, «a ljubeznivo nagovarjal in hvalil blago. Reo je kupil spodnjo hlače Iti srajco. Cel "žena mi ničesar ne polije. Dva para perila pa moram imeti." 2id mu je zavil v papir ln odlel je naravnost v vojainico, da so pro-obleče. "Kaj oi kupil Brinsr?" gs vprsla njegov tovariš. "Srajco in spodnje hlače," mu odgovori ta in odvije paket Nato sezujo čevlje in hlače ter obleče novo spodnjo hlače, leva noga je lla skoz njo, doona pa no. Brinar boljo pogleda ln vidi, da so nad kolenom dvakrat počez preliti. Nato oeže v zgornje hlače in jame parati. Njegov tovaril se mu smeje: "Te pa jo gotovo napravila kaka zaljubljena llvllja, hahaha!" Ko je Brinar hlačnico razparal, je naiel piomo. A ko jo pogledal na naslov ln videl napisano svoje Ime in spoznal pisavo njegove lene, oam sobi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bila prilolena še dva bankovca po sto kron. Prečital jo pismo, v katerem mu je ftena pisala: "Ljubi mož! Da je še zmeraj na svetu dosti prvovrstnih postreičkov, sem spoznsl letos na počitnicah. Pridem poleti v manjše mesto in ker mi je bil kovčeg pretežak in hotel predaleč, sem poklica,! ožuljene roke, ker ao ga srbele | pogtreička, ki je čakal prod^po-od apna in od cementa. Francek je gledal v okno is -ko je pojemala luč, je počasi zadremal. Pavel je še sedel nekaj časa, pot*« je legel še sam. Francek se ia je v snu oklenil krog vratu in tako sta spala do belega jutra. Včasih §~ zadnje leto — je po-tlhoma odšel doli na cesto in počakal, da je odkod prišla Tilka Ce je pa ni bilo, je tako dolgo ho-1 & zato uzame nož dil, da js videl na oknu senco njene glave. stajo. Vzdigne kovčeg, potem pa ga takoj spusti in mi reče: "Kaj ne gospod, da ga boste nesli nekaj trenutkov ssmi? Samo toliko, da spravim svojo pipo v red." Ker sem sam strasten kadilec in vem iz izkušnje, kako si včasih človek zaželi kajenja, vzamem kovčeg in ga začnem nesti. PostreMek koraka zraven mene in najprej iztrka pipo. Ta pa no- in začne z njim strgati po njej. Ko je končno vse v redu — med tem "Neža," pokliče Danes opoldne bodo trije gostje na kosilu." "Prav, miloatljiva," se prikloni kuharica. "AU milostljiva žele, da gospodje še kdaj pridejo -ali ne?" e . j Gobezdalo pripoveduj^pFS stilni o raznih rečeh, ki si jih je seveda vse na lepem izmislil. Končno je nekemu gostu dovolj. "Zdaj smo dosti slišali o tem, kaj lahko vse naredite. Povejte rajši, česa ne morete — in stavim, da bom jaz to lahko napravil." "Svojega zapitka oe morem plačati," odvrne Gobezdalo, "in prav veseli me, da vi to lahko napravite." Dve leti sploh ni vedel, da ima gVa prišla že precej daleč — o-branjevec hčer. Takole pred le- - | * tom dni je pa Šel nekoč zjutraj na delo. Pred branjarijo je videl črnolaso dekle, kl se je trudilo h pretežkim zabojem. ' Pristopil je, dvignil in zanesel, kamor mu je pokazala. Zahvalila se mu je, še boU o pogledom kot z besedo, in od takrat jo je pazi, da je tudi cev zamašena. Počasi privleče iz žepa kos žice in začne cev temeljito čistiti. 'Tako," pravi, "zdaj bo vsaj vlekla!" Ko jo hoče nabasati, opazi, da nima nič tobaka. Skoči torej v najbližjo, trafiko, jgz pa grem med tem s kovčegom naprej. Ko DELO 2EUM na farni jaz savano m 12 letnim sinom. bL oe posebno na kokošji jo rejo in drugo rejo ra^ vrne, kakor tudi delati? torjem in vrtnarstvo ter, atvo, razumem precej tudi. živinozdravništvo. Spreflj lo tudi za oskrbnika v J rani ali večji hiši. Glede pogovorimo pismeno. M me pozna iz mojih dopisi aveti za naše farmarje poročam. Frank Luka I 6. Lawndale Ave., O NAROČNIKI PO] ^Znamenje (Nov. SS, lsji) Vzgoja "To ni lepo, da se z nožem praskaš po glavi! Za take reči so vilice!" "No, vidite, gospod,* mi reče, _ . MIH tabo bi bila ta reč a kovčegom •pest češenj ali ja-1 opravljena. Trideset dinarjev dobim." ' i Dam mu jih, čeprav s precej kislim obrazom. Pa me užaljeno pogleda in reče: "In napitnina?" • . . " t Moderno "Moja hči jo šele devetnajst |et< pa je že zaročena." "Prava reč. Moja jo šele osem najst, pa je že ločena." Zmotil ss je I Jerič in Kumik gresta v mraku na sprehod. Nenadoma se Jerič skloni, ds bi nekaj pobral ."Kaj si pa našel?" "Hudič naj vsame tistega," zakolne Jerič, "ki zna pljuvati kakor denar." NAZNANILO. (Dalje prihodnjič.) M. Javornll: TAT Pavel Je vedel, da ne bo nič a kruhom, ne s Tilko, ln ga je bilo še bolj strah. Cemu je aploh ogovoril tega človeka. "Kaj vaa briga!" Hotel jo o-I« gnili uro nazaj, a goapod je tisti hip že vstal, uro je drial trdo, se ozrl okoli in poklical stražnika, ki se je pokazal na koncu ceste. Ko je začul glas, sl je popra vil pas in pospešil korak. Pavel je vidihnil ln obs«xlel. V hipu gp '»bhla naveličana trudnost U Vlinost. Vedel jr, da bo Mniaj koner. Vse je |»ad-lo z njega, čul In štel je '>ru> korak«-. ki so bili vedno glasnejši, kot da ao adsj sanj edini na svetu. Zadnji hip je skočil pokonru in stekel po cesti. Po treh kora-* Ih ga je stražnik dohitel in ga od vedel s seboj. Zakaj, Pavel je bil uro ukrade). Tuji gospod je t rahlim nasmehom zrl ta njima kakor človek, ki je atoril svojo dolžnost, potem sl je prižgal cigaro ln oditi svojo pot. o o • Pavel in Francek ata bila še tretje leto v meatu. Prav tlate dni js bilo tri leta. od kar jima je umrla mati. Po pogrebu ata zaprla bajto in odšla v mealo. kjer je Pavol delal na stavbi. 2e prej, ko je bila mati borna. Prav pohvaliti se nI mogel s pls-Čo, ampak nekaj jo že poalal domov. če bi bil še Francek za dalo, bi vsi trije še neksm dobro izhajali, a Francek je bil prav od malegs drobcen ln desnica se mu Je polsgoma sušila. Po pogrebu ga Pavel nI mogel pustiti v vasi; naj bi nihče ne skrbel zanj in še trpel bi pred ljudmi, ker je bil pohabljen. Zato ga je vsel a aeboj v tisto pod-strešnico, kjer sta opala akupaj na eni postelji. Navsessdnje je bJlo še čisto prav, da Francek ni hodil na delo, je bil vsaj kdo sa gospodinjo. Posprsvljsl je, ksr je bilo treba, potem pa je vea ljubi božji dan brskal po podstrešju po prahu in pajčevinah; ali pa po cele ure gledal skozi okno. čez. strehe, čez hiše, mimo zvonikov in dimnikov nsprej, dokler mu niso pogleda ustavili temni goadovl. Solnce jo vsak dan takole pod večer za pol ure pogledalo v ozko soba Takrat jo bilo za oba brata kakor nedelja. Pavol ae jo fturll, da Je ob aolnčnlh dneh pri* šeVže zgodaj domov. Potem sta sedala na postelji, se stiskala drug k drugemu in gledala zlato arečo, kl se je vila skoti motns ■tekla in iitetala mehke roke na vsa strani in vse kote. I Sedela sU la mislila na mater, nase. na srečo, ki bo nekoč, ln na večerjo, kl ae je orne j ala s saboja, ki jima je bil sa mizo ln lajimaro hkrati. Francek jo o tihim, šibkim glasom pravil, kaj jo bilo podnevi, o čudnih knjigah, ki jih je na Iel na podatretju, o črni leni, ki je vsak dan hodila aeuet na vrh otopnlc ln ni {spregovorila besede, o branjevcu nsaproti, kaj Jo novega raspootsvll na stojnici kolikokrat je pogledala Tilka na njuno okno, da je bil laSen, in da je narlaal lepo cerkev s mon-štranco in zlato glorijo ln da n danes nič maševal. Pavel ga je poolušal, kima) natančno Itpraieval o TllkL pripomnil to, popravil ono, kar po njegovi misli ni bik^ prav in Francek ga jo o spoštovanjem gledal. Francek bi bil rad duhovnik to je povedal le rajni mateiL Kadar jo bil sam, je vodno risa cerkve in oltarje; voe olvo stene so bile navošone s njimi. Včaaih Je tudi maševal, aamo pripravo n imel in lončeni vrč, ki ata ga i mrla ta vodo, mu io bil sa keMh. S Pavlom sta velikokrat govorila ln premišljala o tem ter tolažila, kako bo nekoč vae lopo In dobra. Pavel bo tidar, mojster ln bo imel ovojo hišico. Tilka bi bila pa lahko njegova lena. Te-da ni povedal Francku. to si js komaj sam prav na tihem upal želeti, čeprav ai dosti verjel, da oo mu povečale, da oo zvečer gorela kot dva nemirna ognja; iz-pralevale so nemo. a vendar jim človek ni mogel uiti. Pavol ni vedel, kaj je prav za prav Francku'. Saj slsboten ln šibek je bil vodno, a to vendar ni treba, da jo vodno snsmenjo hude bolesnl. Ali nekoga jutra je po hripavom glasu ln krvavi slini spoznsl, da jo jetičen. Zdaj je podvojil skrb sanj, ko Je slutil, da je fantek ssjdsss smrti. Mučil se jo ln ubijal, j ma! najtežja dela. ds jo zaslužil kak dinar več. Zmeržj jo glodal, ds je zvečer ksj prinesel domov — ssdja ali rožo ali karkoli.' Tilki je potožil ln tolažila ga j a. Tudi ona mu js dostikrst dala kaj ta bolnika. Pavel ji je bil is srca hvaležen. Praail bi jo bil rad, naj včaaih pogleda k Francku, da ne bo tako strašno asm, s so ni upal la tudi ni hotel, ds bi dekle videlo njuno Revščino tam pod Streho. (Konec prihodnjU.) S_____ posdmvijifl, spregovoril dve, tri je končno pipo nažgal in nekaj besede z njo in zmeraj je bila krat krepko potegnil, sva prišla prijazna. Potem ae je včaaih u-1 ravno do hotela, stavil prod stojnico in pokranv ljal, in ugajalo ji je. Francku je dala vča bolko in Pavel bj bil ne vem kaj storil zanjo. * Mislil je nanjo vse bolj pogosto in poVaod. Na stavbi, ko je metal in lovil opeko, ko je im*al beton, mu je lopata včasih kar o-mahnila in zastrmel je v lepi misli, dokler ni zakričal nanj polir, da se je ves v zadregi divje pognal na dslo. Saj bi bilo tudi tako lepo s Tilko. Sicer je on ras samo delavec, ampak morda bi le kako šlo; zato je Tllldhega očeta prav pridno posdravijsl. Hudo mu je bilo mo to, d* jO bil razcapan in ds ni mogel v nedeljo nikamor z njo. S Franckom sta šta vedno kam, včasih v psrk do vrtiljakov, včasih po obrežju za reko; nekoč na Franckov god je Psvel najel celo čoln in at* so celo uro vozila. AH s Tilko pa1 ni mogel kar tak; ona je bila v nedeljo lepa, da so ne al upal p6kazatl zraven nje. To ga ji grizlo in dostikrat je bil žalosten in še na Francka siten, da se ga je kar bal in ee plašno stiskal v kot. Zaslužil jo prav toliko, da ota plačala stanovanje in da sta vsak dan trikrat jedla. Kuhal je Francek, kakor je pač znal. Zraven sta sl prihranila še za tiato bore obleko, ksr sta je za največjo silo potrebovala. Pozimi je Francek večinoma, ležal, da ni bilo treba kuriti. Psvel je odkod prinesel kake knjige, da jih je fantek prebiral. Tudi Tilka mu jih je dala sanj. Navadila sta se na to življenja in nista bila nič nesrečna, saj sta vedela, da bo nekoč najbrže bolje, če ps ne, pa bo tudi šlo. * A v kolikor se je nebo na eni strani avetlo odpiralo, toliko se jo ns drugi strani zmračilo.'Na svetu so dvoje vrate ljudi: eni imajo pravico do areče, drugi pe ue. Psvel je videl, da ne spada med prve. i Zadnjo zimo se j« Frsnckovo zdravje nevarno obrnilo na hujše. Ostajal je v postelji. Kadar je vstal, so je s težavo vlačil o- r^^^m/titfmmtM Sredi pomladi je legel za stalno. ^ ■ Pavlu so jo smilil, ko jo Uko leižal vso dolge dneve in etrmel v oive stene in v okna Oči so Ža|»i koledarji 1932 S. N. P. JEDNOTE so zunaj ln razposlani na druitva in posameznikom - kl so jih naročili. Članstvo naj jih vzame pri društvenih tajnikih. Društva, ki jih is niso naročila, lahko to store, ker jih Imsmo ie okrog on tisoč na rokah. Naročite si lahko samo enega ali več akupaj. Stanejo samo 26 centov komad. Pošljite naročilo in priložite znamke v pismu sli ps denar Naročite privočasno in pošljite vaše nsročilo ns naslov: ia vaai |o aareeaias daa. Ponovite Je pravoiaaaa, 4 Usta aa nstnviMo. Ako 1UU „ Je mogočo TttavljoL kav plačan. Ako Jo vsi Ust pUbg aa prejmeta, Ja mopfcfl a naslova, la navedite «Uri m m h Naši isstopniki ao M ini tajniki In dragi zastopniki, pri flh lahko plačate aaroiaiaa. Naročnina sa cele leta jc n sa pel leta pa ll.M. Člani 8NP plačajo 94JO ss leto, ia jol lata Za meeto Chicago b Cieait s $7.50, pol leta IS.7S, u ?lu« Za Evropo stane ss pol letal sa vsa lato pa )MI. Tednik stane ss Evropo $1 deplsitje aamo 11.00 sa ■ Mladinski List stsne $1.20. Naročnino lahko tndi aaal g n 2657 PROSVETA S. Lawndale Chicago, IO. Ave, Upravništvo "PROSVE 2657 S. Latrndale Ave., O Najzanesljivejše dnevn lavske vesti so v d* "Prasveti". Ali jih čitsio dan? da morajo membe ns*Kov»v članov in članic, nsslovs novih članov, ter in nsslovs odstoplih, črtanih in izobčenih članov na-znaniti upravniitvu Prosvets, da oo Ishko točno vredi Imenik poilljsnje lista Prosvets. s nsslovs, katera polije-te glavnemu tajniku, ostsnejo tsm v arhivu in jih upravništvo no dobL Torej jo zelo vsžno, da vselej poMjete na nalašč zato pripravljenih listinah vss nsslo-ve upravniitvu Prosvota posebej. Pri vsaki spremembi naslova na j ss vselej omeni stari in novi naslov. Upravnlitvo uljudno apelira, da društveni tajniki ln tsjnics to upoitevsjo.—Philip Godina, upravitelj. NAROČITE SI DNEVMK UST PROSVETI Cenjeei brst (sestra) 8. K. P. J.l Pe sklepa S. redna konvencije ss aaiaj lahko ssrea na Ust hm prišteje eden, dvn aU trt Baaa Is sm drnUne ia b enega nailou aarefaJsL list Prssvets stane ss vse eaahe, ss člane sU neflasa « iročnino. Kar »a člani la plačajo pri aseemeata $1.20 n se Hm te prištele k naročninL Ml prištajasaa enega, dva sH tri I ase drašlne k eni naročainL Torej sada] nI vsrehn, reči, da J« Hi drag ss Člana g. N. P. J. Ust Prosvets |s vaša lastaias h f* v vaakl drnšhri Mfcda, kl U rad čttal Hat vsak dan. Torej mk ss todi TI naročita aa dnevnik Pr os vate. Cena Hsts Pnm Zs AnriL države ia Kanada $0.00 Za Clearo In Chksfe Js..., 1 tednik Is................4JO 1 tednik ia.............. S tednika te..v............ 1.00 I tednika In............. 8 tednike la. .«.....,...< knpen. prfleHte potrebne vsoto denarja a Order v pisom Is sl aareSte Proevete, Bat, kl Je vaša lastnina. Pejasalle »—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti flai aH še se preeeli pral od drokisa la bo ssktevsl ssm svoj list tedni SMral tisti Osa is dotiftne drnfhia, Id js tako slrfpno naročena sa Protveto, to takoj aaanaalti opravaiitvu lista, la obenem doplačati vsoto Hstu Prosvets. Ako tega aa štora, tedaj mora apravnlJtvi datum SS*tO vsoto naročnikn. »' -- PROSVETA, SNPJ, Mili Se. Lawadsle Are* Chlesie, DL ss .Ust Praevsta vneta I............- Ime ~ Naalov Cl drnitva It- .Drfnvn. Nev naročnik Ustavite tednik la ga pripišite k meji naročnini ed sledeflk Bu ..CL drekra ..CL draltva *-..CL draitra TELEFON ROCKWELL 4904 —» VSA v tiskarsko obrt spadajoča delaj Tiska vsbUs sa vsselko In obode, visHntes, časnike, knjige, koledarje, letak* Itd. v slovenskem, hrvntsksm, slovaškem, h Jeziku ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojssnils daje vodstvo tiskarna Cono smerna, unij sko dslo prvo vrsto Pišite po tnformsdjs na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-39 So. Uwndato At CHICAGO, ILL. JAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA