Po fugoslaviji Pravec prosvetue politike. V razgovoru, ki ga je imel prosvetni minister g. dr. Anton Korošec z beogradskim dopisnikom italijanskega lista »Popolo dltalia«, sta bili postavljeni vprašanji o razmerju Jugoslavije do Italije in Nemčije. Odgovor g. dr. Korosca na ti vprašanji objavljamo v članku. Dopisnik italijanskega lista pa je tudi postavil novemu prosvetnemu ministru o smernicah prosvetne politike to vprašanje: »Ali se bodo napovedane socialne in druge preosnove, kakor tudi akcija jugoslovanske vlade proti framasonom in drugim podtalnim elementom izvajala tudi na podroeju prosvetne politike?« G. dr. Korošec je odgovoril: >Verjeti mi morate, da nisem prišel v prosvetno ministrstvo samo zaradi tega, da bi nastavljal in prestavljal učitelje in profesorje. Vi dobro poznate moje programatično stališče. Samo to želim povedati, da bom storil vse, kar je v korist naše narodne dinpstije in naše domovine.« Obljuba pred 200 leti. Leta 1739. se je širila kuga po nekaterih krajih Hrvatske in morila ljudi. Hrvatski sabor se je sestal v mestu Varaždinu ter sprejel tale sklep: Ako Bog odvrne kugo od hrvatskega naroda, bo v zahvaIo zgrajena kapela v čast Presvete krvi Kristusove v Ludbregu. Bog je uslišal molitve hrvatskega naroda in obljubo hrvatskega sabora: kuga je prenehala. Toda obljuba hrvatskega sabora je ostala do danes neizpolnjena. Hrvatski metropolit, zagrebški nadškof dr. Stepinae meni, da se ta obljuba mora na vsak naein izpolniti, in sicer v sedanjem hrvatskem jubilejnem letu. Zato je poslal duhovščini poslanico s pozivom, naj se v mesecu juliju vrši po cerkvah in izven njih zbirka za gradnjo te kapele. Stroški so predvideni v višini do 200 tisoč dinarjev. Nepismenost hočejo odpraviti hrvatski rodoljubi iz vrst svojega naroda. Vodja Hrvatov dr. Maček je, kakor znano, to odločno voljo poudaril s temi besedami: »Vsak mož in vsaka žena, ki znata brati in pisati, naj naučijo trojico in ti zopet trojico. Prepričan sem, da na ta način v petih letih ne bo več nepismenosti med Hrvati.« O tempu, kako se ta akcija vrši, daje letno poročilo osrednje uprave hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v Sarajevu za društveno leto 1939/40 naslednje obvestilo: »Tretje leto boja zoper nepismenost, največje prosvetne akcije hrvatskega naroda, je dovršeno z uspehom kljub velikim oviram, s katerimi so se morali bojevati prosvetni delavci vasi in mest. Pa vendar je v tretjem letu uspeh znatno večji kot je bil prejšnji dve leti, za kar gre hvala prebujeni zavesti večine. Po poročilih, ki smo jih prejeli, smemo zanesljivo aklepati, da znaša število poučenih okoli 30.000. To število bi moglo biti večje, če bi vsi odbori enako delali. Spričo vseh potežkoč smemo biti z uspehom zadovoljni. V teku treh let se je v Bosni ia Hercegovini naučilo brati in pisati do 70 tisoč ljudi. Še je mnogo nepismenih. Zato je treba na jesen močneje prijeti za delo. V odbore naj stopijo samo takšni, ki so v resnici pripravljeni na žrtve.« »Domovina« s temnimi naočaikL Poletje jo doba, ko nosijo ljudje barvana stekla, da si zavarujejo oči zoper presvetle sončne žarke Ta zaščitna naprava ima poleg dobre še tudi slabo stran: stvari se vidijo v drugi barvi, kot jo v resnici imajo. Skozi taka stekla, ki jih barva politika JNS, gleda »Domovina« >razne kmetijske ustanove, tako kmetijske zbornice, kojih dela ni nikjer videti«. Svetovati je >Domovini«, naj brez JNS barvanih stekel pogleda delovanje »Kmetijske družbe«, da vidi v pravi luči njena dela. O »blagodejnem« vplivu teh del na slovensko kmetijstvo si je slovenskl kmet ustvaril pravo in stvarno sodbo.