Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval?*) (Spisal Štefan Primožič.) Longuin iter est per praecepta, breve et efficase per exempla. I. UTOd. ^orenje vprašanje je postalo pereoe in njega razpravljanje nujno. Pokazati je pot, po katerem naj se 2. deželni jezik sploh — tedaj slovenščina na nemških in obratno nemšeina na slovenskih ljudskih šolah — uspešno poučuje. Iz lahko umljivih vzrokov se tekora razprave oziramo samo na nemški pouk, to tembolj, ker se da slovenščina prav tako kakor nemščina poučevati. Neraščina je sedaj obvezni učni predmet le na 4 in 5razrednicah, vendar mora vprašanje, kako jo je učiti, zanimati vse učiteljstvo, če že ne zaradi praktiških vzrokov, pa vsaj zaradi zanimanja, s katerim spremljamo vsako strokovno vprašanje. Prostor je pa odmerjen. Ne raorem torej vsake posameznosti navesti ter obširno utemeljevati. Kdor bi se za vprašanje bolj zanimal, naj bere sledeče vire, ki sem jih pri sestavi rabil: 1.) Ant. Štritof: 0 metodiškern pouku nemščine v 1. in 2. razredu slov. utrakvistiških gimnazij. 2.) V. Bežek: Die deutsche Sprache als Unterrichtsgegenstand auf der Unterstufe slovenischer utraquistischer Gymnasien. 3.) Jos. Lendovšek: Kurze methodische Anleitung zum Unterrichte in der sloven. Sprache. 4.) Jos. Lendovšek: Sloven. Elementarbuch fiir Mittelschulen. 5.) Weitzenbock Georg: Zur Reform des Sprachunterrichtes. 6.) Quousque tandein (V. Victor): Der Sprachunterricht rauss umkehren. 7.) Dr. Jul. Bierbaurn: Die anal. dir. Methode des neusprachlichen Unterrichtes. 8.) E. v. Sallwiirk: Die Leitraotive der Reform des Unterrichtes der neuern Fremdsprachen. II. Učni z.moter in uspehi. Da se učimo tujih jezikov, utegnemo imeti razne nagibe. Tako: dosego govorne spretnosti, čitanje originalnih tekstov, temeljito znanje jezikovega organizma. Naš zmoter predpisuje učni črtež: Gelaufiges, sicheres und richtig betontes Lesen des Gedruckten und Geschrie- *) Konferenčna razprava 1. 1896., ki pa utegne zaradi izdaje rPrve nemške vadnice", ki sta jo spisala ravnatelj Schreiner in prof. dr. Bezjak marsikoga privesti do eventuvalne rabe imenovane učne knjige. Op. pis. benen; Kenntnis der Formen- und Satzlehre; Sicherheit und grammatische Correctheit im miindlichen und schriftlichen Gedankenausdruck. Pot, po katerem naj se zmoter doseže, doloca točka 6. v razpisu vis. c. kr. dež. šolskega sveta z dne 18. kimovca 1888 št. 1836.: Der Unterricht in der 2. Landessprache soll ein raoglichst practischer sein. Der Schiiler soll sich einen thunlichst grossen Wortund Phrasenvorrath ervverben, um sich in derselben nach Bedarf verstandigen konnen. Die grammatische Schulung findet schon in der Muttersprache statt, daher ist nur das Nothwendigste aus der Theorie zu behandeln, dagegen sind fleissig Sprech- und Memorieriibungen vorzunehraen. In uspehi? Naj navedern dve sodbi gimnazijskih učiteljev. Bežek piše: Das von hier gelieferte Schiilermaterial weist im Deutschen nur bescheidene Kenntnisse auf .... Kenntnis der deut. Schrift und des Lesens; viele von ihnen verfiigen, da die Lehrraethode beim Deutschen an den Volksschulen wenigstens irn letzten Jahre und zwar eben rait Riicksicht auf die Anforderungen, welche bei unserer Aufnahmspriifung gestellt werden, noch immer eine vorzugsweise grammatisierende zu sein scheint, iiber eine nennenswerthe Wort- und Satzanalyse, geringer und mehr auf die Beaintenssohne beschrankt ist die Sprechfertigkeit. Wie gering auch alle diese Kenntnisse geschatzt werden mogen .... (navaja izvajanja, kako to predznanje pri srednješolskem pouku uporabiti). Štritof piše: Učenci povprek za silo čitajo in pišejo, sklanjajo in spregajo in razločujejo člene razširjenega stavka, znajo tudi nekaj navadnih besed, rekel in lahkih stavkov, a govoriti — niti o najpriprostejših stvareh ne znajo. Spretnost in slovniška pravilnost v ustnem in pismenem izražanju misli, kar je vzorni zmoter Ijudske šole, se še približno ne doseza. To so uspehi. Za obilico letnih učnih ur v neraščini — 690 na stiri-, 962 na petrazrednicah — je to pač uboren rezultat, ki se še zmanjša, ako vpoštevamo, da se za vstop v srednje šole zglašajo praviloma le naši boljsi učenci. Ni tedaj neopravičeno, ako se zahteva, naj se nemški pouk drugače uredi. Le posledica majhnih učnih uspehov je, ako se celo tirja, naj se isti celo opusti, češ, otroci naj se mesto nemšoine, v kateri se itak dosti ne doseže, uče rajši kaj koristnega. Bodisi že kakor hoče, gotovo je samo to: vzrokov ne moremo iskati v osebah ampak v metodi. Oglejmo si jo! Od crk (glasnikov) izhajaje vodi do golega, razširjenega in zloženega stavka. Med tem se obdelujejo besedna pleraena. Vse je raz- deljeno na ,,dele ali oddelke", ki iraajo po več §ov ali številk. Vsak § prinaša eno ali več novih pravil, katerih raba in uporaba se na nekaterih nemških stavkih pokaže in z retrovertovanjem vežba. Tako so spisane naše učne knjige »Slovnice". Prva in druga nemška slovnica imata nekaj beril, tretja ne. Slovnica je središče pouka; po tej in s to naj se doseže naš učni zmoter. Uporablja se tedaj sintetiška, slovniška ali konstruktivna raetoda. (Dalje prih.) Književnost in umetnost. Franc Jožef I. Iz vseh pokrajin naše prelepe Avstrije nara dohajajo vesele vesti, kako navdušeno tekmuje avstrijsko učiteljstvo med sabo, kako bi lepše in dostojnejše praznovalo plodonosno 501etno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. Prav te dni smo prejeli iz slovanske Prage na ogled in priporooilo v našem listu krasno in vrlo lepo izdelano podobo našega presvetlega vladarja. Strokovnjaki nam zatrjujejo, da je podoba tako lepo izvedena, da nadkriljuje vse tuje izdelke. Izdal jo je ,,odbor Bolzanuv pro zfizeni českeho sirotčince učitelskeho" v korist češkega učiteljskega sirotišča na čast in proslavo petdesetletnice Nj. Veličanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. Krasna, lepo barvana doprsna podoba, ki je 18 cm visoka in 12 cni široka, nam predstavlja našega cesarja v ornatu, z lepo pozlačenim obrobkora in okvirora. Pod podobo se vije lovorjeva vejica, na katero je pripeto irae: Franc Jožef 1. Odbor je izdal to podobo v vseh slovanskih jezikih, ki se govore v Avstriji. Lepa podoba je kaj pripravno in primerno darilo za našo mladino povodom praznovanja cesarjeve 501etnice, mnogo bolj pripravna kakor pa životopis cesarjev, zakaj izkušnja nas uči, da lepe podobe mladina rnnogo rajša in dlje hrani kakor še tako raično in lepo pisane knjige. Cene podobam za gotovi denar so te-le: 50 podob 3 gld.; 100 podob 5 gld. in 1000 podob pa 45 gld. Vsako naročilo se izvrši točno in najkasneje v 14 dneh. Priporočarao slovenskim šolam to lepo podobo ternbolj, ker jo je izdal zgoraj imenovani odbor v korist češkega učiteljskega sirotišča in ker nas naši vrli bratje Gehi podpirajo, kjerkoli nas morejo, zato je nas slovenskih učiteljev sveta stanovska in narodna dolžnost, da tudi mi svoje češke tovariše podpiramo v tem patrijotičnem podjetju ter v obilnem številu naročujemo te podobe za slovenske otroke, kadar bomo s šolsko raladimo praznovali cesarjevo 501etnico. Pripomnimo le še, da bi se morebiti stvari koristilo še bolj, če bi iraela podoba na zadnji strani prav kratek životopis cesarjev. — V korist češkega učiteljskega sirotišča prodaja ta odbor tudi fototipiški posnetek sporainske plošče, ki prestavlja Nj. Vel. cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. v 1. 1848. in 1898. Lepa podoba na trdem kartonu je 65 cm visoka in 50 cm široka. Okolo glave in oprsja 18 in 681etnega našega vladarja se bleste besede: 1848 Franciscus Josephus I. imperator et rex 1898. — Viribus unitis — in okolo tega napisa se vije lovorjev venec. Pod tem medaljonom je zapisano: Vitej nam—roku jubilejni 1898! Prekrasna podoba je kaj lep okrasek šolskira pisarnicam, šolskim sobara in sploh vsaki sobi. Cena enemu komadu je 110 gld. s poštnino vred; 50 podob velja 40 gld. in 100 podob 75 gld. Tudi to krasno podobo priporočamo prav toplo. Obe podobi se naročata pod naslovom: G. Anton Mojžiš, šolski ravnatelj, predsednik^Bolz. odbora, Praha-Karlin 273. Torej le: Svoji ksvojim! Zivela češko-slovenska in prava slovanska vzajemnost! —mn— Stenski zemljerid slorenskih pokrajin s slovensko terrainologijo v raerilu 1—200.000, katerega naraerava iz- dati wSlov. Matica", bode jako lepo delo, da ga bode lahko vesel vsak Slovenec, ki želi imeti o svoji doraovini natančen zemljevid, kakor so nemške karte generalnega štaba. Vsakdo naj se požuri, da si zemljevid brž naroči pri nMatici"; cena mu bo 2 gld. ,,Podobe za šolo in dom".*) J. H. Pestallozijeva velika zasluga je njega odločna zahteva, da se v šoli nazorno poučuje, ker njerau je bil nazor absolutni temelj vserau spoznavanju. S tem slavnim pedagogom se je skladal tudi Diesterweg v svojem MWegweiserju'', kjer zahteva, da se iz šole ,,iztira vse prazno besedičenje, vse ničevo, pogubno, duhomorno in v nedoletnosti ohranjujoče igranje s pojmovnimi oblikami." Tudi današnji učitelji, učenci iraenovanih pedagogov, so navdušeni zagovorniki navedenih idej. Pravi učitelj hrepeni po sredstvih, s katerirai oživi teoretiški svoj pouk in olajša ž njimi razlago abstraktnih pojmov. Saj mu mora biti na tem ležeče, da napravi otrokom pouk zanimiv — da, zabaven. Otrok niti vedeti ne sme, da se uči, zakaj učenje rau več ali manj mrzi. V zabavo rau je zbujanje domišljije. Kako pa je lažje zbujati dotnišljijo kakor z umetno dovršeno podobo, ki predstavlja kak prizor iz zgodb sv. pisma, dogodljaje lepih pripovedk, legend in pravljic, ali iz domače in obče zgodovine, krajevne slike, dalje podobe, ki kažejo narodne noše in običaje ali pojasnujejo tehniške naprave ali predočujejo napredek umetnosti. Da pa dosezajo podobe svoj naraeu, je treba, da je podoba, katera naj oživlja in utrjuje pouk, umetniško dovršena, zakaj le s tako je moči zbujati umetniški čut, kateremu je posledica pravi umetniški okus. Na francoskih in angleških šolah in v najnovejšem času tudi na šolah v Hamburgu, kjer se je v zadnjem času osnovalo »Lehrervereinigung fiir die Pflege der kiinstlerischen Bildung", se goji umetniški okus v veliki raeri s tem, da se učitelji strogo ozirajo na to, kaj podajajo učencem v uraetniški užitek. Ti nedostatki in pa najbrže tudi pomanjkanje dobrih slik za šole je napotilo može, ki stoje v krogu »Gesellaoh-aft fiir v-ervielfaltigende Kunst" na Dunaju, izdati pod varstvom vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje zbirko, obsegajočo približno 500 podob, katere prvo serijo (25 podob) je ravnokar izdala c. kr. zaloga šolskih knjig iia Dunaju. To podjetje raora vsak, ki se peča z vzgojo in poukom, z radostj^ pozdraviti, saj se bode s temi podobanii na široko zasnovani podlagi širilo znanstvo rcied razne slojeve. Podobe niso namenjene sarao šoli, ampak tudi domu, torej ne samo šolski mladini, ampak tudi dozorelim možem in ženam, katerim bodo blažile umetniški okus. Ker je v tern podjetju združena umetnost S pedagogiko, nara je pričakovati dobrega dela. V kratkem bodote podobe preplavile vse dežele v vseh jezikih naše šire monarhije, in vsak narod bode izvestno s pridom posegel po njih. Ako pristavirn, da stane vsaka pola v velikosti 48 : 37 cm črno izvedena 5 kr., barvana 10 kr., raeniin, da sem storil svojo dolžnost, opozoriti svoje tovariše na to delo. Ker je slovensko besedilo, ka-tero mi — žal — ni na razpolago, gotovo v rokah veščakovih, zato smelo priporočam našim šolam to najnovejše delo. lvan Krulec. Družlba st. Mohorja bo izdala letos te-le knjige: wNaš cesar1*. Spomenica ob 50 letnici Njegove vlade. Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. 2. BVelikikatekizem", kakor so ga odobrili avstrijski škofje za šolsko porabo. 3. »Zgodbe sv. pisma". V. snopič. 4. ,,Polje•d.elstvo" II. del. 5. nSlovenske večernice" 51. zve_ek. 6. ,,Koledar" za leto 1899. — Odbor se obrača do slovenskih pisateljev z izkreno prošnjo, naj ne zabijo družbe, ampak jo pridno zalagajo s plodom svojega uma iii truda! — Vpisovalne pole so vposlati do dne 5. sušca. Metodika zemljepisnega pouka. Spisal Fr. Orožen, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Drugi pomnoženi natisk. Z 12 slikami in 13 zemljevidnimi obriski. Vezana knjiga stane 50 kr. V Ljubljani, 1898. Natisnil in založil Rudolf Milic. — Kako *) V Ljubljani jih prodaje s slovenskim in z nemškim besedilom gospod Jos. Petrič. se je ta metodika priljubila slovenskerau uciteljstvu, je najboljši dokaz, ker je v kratkem času izšla že v drugem natisku. Drugi natisk je pomnožen glede na tvarino in slike. V svrho olajšanja razumevanja tvarine je uvrščenih v knjigi več preprostih slik in dodanih je več novih zemljevidnih obriskov, ki bodo posebno dobro služili pri ponavljanju zemljepisne tvarine. Zelo spretno spisana knjiga bo kaj izvrstno služila vsakemu učitelju pri zemljepisnem pouku, s posebnim veseljem jo bodo pa pozdravili slovenski učiteljiščniki, ki se pripravljajo za zrelostni izpit in tisti učitelji, ki se pripravljajo za izpit učne usposobljenosti. Tem in sploh vsemu slovenskemu učiteljstvu lepo knjigo kar najtopleje priporočamo. Naši dopisi. Z Groriškega. (Naše žalostno stanje.) Že tolikokrat pribita resnica, je, da je uoiteljstvo na Goriškem najslabše plačano, pesebno še ozirora na draginjo življenskih potrebščin. Vkljub temu se za zboljšanje ničesa ne stori. Naš deželni zbor bode menda zopet zaključen, če tudi ni še zborovati mogel — radi neznosnih narodnostnih razmer. Laški poslanci nočejo privoliti v zahteve slovenskih, a poslednji štrajkajo in deželni zbor ne raore poslovati. Lep šport, a za nas žalosten, zakaj zboljšanje našega graotnega stanja tudi štrajka: po tem poti nimamo upanja, da kaj dosežemo. L)a se zamorerao preživljati, se ukvarjamo z vserai postranskimi opravili, ki kaj nesejo ali ne nesejo, samo da imaino upanje, da kaj prineso. Da moramo truditi se po cele dneve in tudi ponoči, je naravno, sicer ne ztnoremo vseh opravil. Postranska opravila pa so večinoma tako slabo plačana kakor učiteljska služba. Revež je učitelj s postranskimi opravili, a dvakrat revež brez njih, ker mora stradati in zanemarjati sebe in svojce. Videti je na Goriškem učitelje (ki imajo družino), da hodijo v šolo z zakrpano obleko ter z na vse načine zaplatanirai obuvali, da se otroci iz boljših družin spogledujejo nad tem. Poznamo take, ki ne morejo zahajati v raesto in ne v boljše kroge, ker nimajo priraerne obleke, zakaj niti že raztrgane niso plačali pri krojaču-trgovcu. Da pri takih ražmerah, ko je učiteljstvo splošno zadolženo pri trgovcih in rokodelcih raznih vrst, ne more skrbeti za svoje duševne potrebščine, je več kot naravno. Ako pregledujerao pri učiteljstvu na Goriškem, kaj čita, na kaj je naročeno ia kako plačuje naročene oasopise in kjige, se nara pokaže najžalostnejša slika. Sraraotno raalo učiteljev, a šo manj učiteljic, je naročenih na učiteljska lista: ,,Učiteljski Tovariš" in »Popotnik", — kaj pičlo je število udov MPed. društva", ,,Slov. Matice" in ,,Hrv. Matice" ter naročnikov na dela naših pisateljev. Zakaj? Kratek je odgovor: Ni mogoče plačevati! Ako pa pogledamo v opravilne knjige naših časopisov in založnikov, najderao skoro vsakega učitelja tatn kot — dolžnika. Naročen je bil toliko časa, dokler je raogel zraagovati naročnino in potem še toliko časa, dokler je dobival liste in knjige na upanje in ko je tudi to pošlo, nehalo je pošiljanje, a nastopilo je tirjanje in tirjanje — a največkrat zastonj. Ker se je tirjanje zaostalih zneskov vršilo javno — po dopisnicah, poštnih plač. nalogih in potom tožeb pri sodnijah, je vedela cela občina, da je učitelj tak revež, da ne zraore niti raalih zneskov. Pred nekaj tedni pride k meni starejši kolega iz nekega zakotja. Iz pogovora zve, da je bila razpisana služba učitelja v nekem kraju, za katerega je gojil željo — prositi. Zelo se je začudil, ko rau povern, da je rok za vlaganje prošenj že pošel. Kje je bila služba razpisana — vpraša ves iz sebe. V ,,Popotniku", mu odgovorim. Jaz ga nimam, ker ga ne zmorern plačevati, sledi odgovor? — Ta slučaj slika naše razmere v pravi luči. Ali je potera čudno, da je obzorje našega učiteljstva kaj nizko?! Kak lokalen list, pisan za preprosto ljudstvo, prihaja še v roke našerau učiteljstvu; drugega vecina ne zmore. Zalostno! . . . In v takih razmerah moramo živeti; rešitve ni od nikodar in nikamor. K sodišču, pravi vrli naš ,,Učiteljski Tovariš". Kolege in Vas, spoštovani g. urednik, pa prosimo uljudno, pojasnite samo v cenjenem listu, katere korake je treba storiti, da bi nam bilo rnogoče priti k sodišeu. Marsikateri učitelj tudi na Goriškem se gotovo oprime z obema rokarna tudi te rešilne misli v upanju, da se reši — gotovega pogina.*) Č- . Z Goriškcga. Zastopniki učiteljstva na Goriškem so pravi dokaz naših razmer, zakaj ves trud je zastonj: ni mogoče pripraviti. jih do tega, da bi naznanjali v kakem listu vsaj premembe učiteljstva. Dregalo se jih je s poslanim v »Popotniku", prosilo je uredništvo istega lista in tudi ,,Učit. Tov " — a vse zastonj. Kdor se ne potrudi osebno do njih, niti sedaj ne ve, kje so kateri kolegi. Ali niso tu kitajske razmere?! In vendar se je trdilo in se bode morda zopet ob priliki, da imamo najboljših zastopnikov. Žalostno! Ker ni mogooe od zas.opnikov uciteljstva spraviti par črk, prosimo tem potem slavni c. kr. okrajni šolski svet, naj on blagovoli naznanjati vse premembe. G. Z Goriškega. nSloga", narodnopolitičnodruštvo v Gorici, je imelo pred tedni Jetni občni zbor. Neprijetno nas je dirnila volitev novega odbora, v katerega ni bil predlagan in torej tudi ne več izvoljen nekak zastopnik učiteljstva g. Tomaž Jug, nadučitelj v Solkanu, ampak rnesto njega kapelan ravno tara g. Dermastia. — Pred leti se je bilo vnelo neko posebno zanimanje raed učiteljstvom za društvo ,,Sloga". Nasledek zanirniverau gibanju raed učiteljstvom je bil, da je prišel v odbor naš kolega. Kaj je krivo, da se je letos vse tako zasukalo? Mogoči so razni vzroki. — Ali je zapihal v društvu uoiteljstvu nasproten veter? Ali se je naš zastopnik tako vneto potegoval in zagovarjal učiteljstvo in šolstvo, da je prišel v nemilost n. pr. ko je šlo za novo podlago, na katero se je vrglo naše politično društvo, namrec na podlago pastirskega lista avstrijskih škofov, ali ko je šlo za EbenhochovT predlog? Morda pa so igrali drugi nagibi važno ulogo: recimo, da je naš zastopnik bil le peto kolo v odboru, pri katerega sejah je mirno dremal in spal, da je odbor delal brez njega ali tudi ž njirn proti svobodni šoli in svobodnemu učiteljstvu?! — Ne staviino 1 proti 2 vinarjema, da bi ne utegnila biti vzrok tudi okolščina, da bode za nas boljši zagovornik mladi kapelan solkanski nego stari tamošoji nadučitelj, zakaj poslednji bi se utegnil spovedovati prvemu o naših zadevah in bi si s^ tera dobil namestnika v odboru . . . Lepo prosimo pojasnila! J. Z Gorenjskega. V 20. štev. lanskega letnika BUčit. Tovariša" je poziv našega tovariša g. J. Ciperla z Dunaja, poslan vsem gg. kolegom, posebno onim kranjskega, kamniškega, radovljiškega okraja in ljubljanske okolice, ker narnerava priobčiti obširen popis Kranjske. Ker se rni je moj spis, namenjen njemu, založil po naključju, sem ga odposlal šele pred kratkim, menee, da sem že zadnji. Toda 6. t. m. dobim dopisnico od g. J. Ciperla, kjer berem med drugim: . . . ,,delo, koje inislim spisati, gre počasi od rok, kajti dopisi od kolegov iz Kranjske kaj počasi dohajajo." . . . Zakaj tako — ne vem! — Mislim pa, da bode knjiga gotovo tudi velike važnosti za šolo; zatorej bi pač biio želeti, da bi vsak izmed gg. tovarišev, oziroma vsaj šolskih voditeljev — (kateri še tega niso storili) — postregel g. Ciperlu ter mu čim preje poslal vsaj to, kar ve o dotični šoli, okolici, vodah itd. Le složno naprej, ker le v slogi je moč. Z. Iz Idrije. (Petindvajsetletnica.) [Konec.] Vsled dovoljenja slavne c. kr. rudniške direkcije ni bilo na dari slavnosti šolskega pouka. Ob 9. uri se je udeležila šolska rnladina z učiteljstvom sv. maše, pri kateri smo videli tudi c. kr. rudniškega nadsvetnika blagorodnega gospoda J. Ge rnak a. Po sv. maši se je zbrala šolska mladina v primerno okrašeni telovadnici. Ko je stopil g. slavljenec z blago- *) Glej listnico uredništva v zadnji številki! Uredn. rodno gospo soprogo in z nekaterirni sorodniki v dvprano, so zaorili iz sto in sto otroških grl navdušeni ,,Živio". Prva je pozdravila g. ravnatelja učenka 5. razreda ter mu podala šopek svežih cvetic s priraernim napisorn na trakovih, za njo pa učenec 5. razreda, ki rnu je poklonil šopek, sestavljen iz smodk. Nato je v krasnern in jako ganljivem govoru ppzdravil g. slavljenca c. kr. rudniškega nadsvetnika g. J. Cernaka in temu je sledil pozdrav c. kr. učitelja g. Iv. Vogelnika, ki je v imenu idrijshega učiteljstva izrekel g. slavljencu najsreneje eastitke ter rau izročil dar učiteljstva. Ko je tudi navzooi gosp. dekan M. Arko častital g. slavljencu in ob eneni otrokora toplo priporočal, naj s hvaležnostjo, pokorščino in z molitvijo plačujejo obilni trud učiteljstva, se je gospod ravnatelj zahvalil za častitke g. c. kr. nadsvetniku, učiteljstvu in g. dekanu ter po primernem nagovoru na šolsko mladino sklenil s pozivom, da vsi zbrani zakličejo trikratni slava Nj. Vel. presvetleinu cesarju Frančišku Jožefu I., ki je prvi zaščitnik in dobiotnik idrijske šole. Iz sto in sto otroških grl je odmevalo po dvorani: .,Slava, slava, slava!" Nato so otroci zapeli prvo in zadnjo kitico cesarske pesrai, in slavnost se je konoala. Na povabilo g. slavljenca se je zbralo učiteljstvo v njegovera stanovanju, kjer je bilo še nekaj napitnic na g. slavljenca, na njegovo blag. gospo soprogo, na vzajemno delovanje med učiteljstvom itd. Popoldne pa je napravilo učiteljstvo izlet v prijazno Spodnjo Idrijo, kjer se je razvila prav prijetna zabava. Tako sern v kratkih potezah načrtal, kako smo slavili 251etnico plodonosnega delovanja našega preljubljenega g. ravnatelja, kateremu iz dna srca kličemo: «Bog Te živi vsaj še dvakrat 25 let!" Iz krškega okraja. (Okrajna učiteljska konferencija.) [Dalje.] Kuponi knjig, ki se kupijo pri Kleinraayru in Bambergu, pa Ternpskeni v Pragi, naj se sešiti in sešteti pošljejo c. kr. okr. šol. svetu do 15. grudna vsakega leta. - C. kr. okrajni šolski svet šolskim vodstvom ne ,,dopisujeu. Zato se ne pravi: BNa dopis . . ., ampak ,,Na razpis, ukaz i. t. d." Datum in številko c. kr. okrajnega šolskega sveta treba zmerom navesti. Za remuneracije za poučevanje čez postavno uro je treba prositi vsakernu posebe in pravočasno. — V dosego dobrega vzgojnega uspeha vladaj med učiteljstvom samim in med učiteljstvom in duhovščino lepa sloga. Končavši svoje poročilo, vpraša gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik, ali iraa kdo kaj pripomniti, oziroma vprašati. Oglasi se g. Janko Leban, nadučitelj na Trebelnem, ter pravi, da se rnu zdi neizvedljivo, da bi se prošnje vlagale že 14 dni pred potekom terrnina; zakaj zvečine zvemo za razpisane službe šele iz naših dnevnikov, časih komaj teden dni (in še nianj), predno poteče dotični rok. Gosp. Jakob Pretnar, nadučitelj v Veliki dolini pa želi, da bi se službe razpisovale v s t r o k o v n e rn 1 i s t u; zakaj vsi učitelji ne bero naših dnevnikov. Gospod nadzornik obljubi, da bode delal na to, da se prošnje pravočasno odpošljejo, tudi ko bi odslej njega ne bilo dorna in bi došle le nekaj dni pred potekora roka. Kar se pa tiče listov, v katerih se. službe razpisujejo, pravi g. nadzornik, konferencija ni korapetentna, da se razgovarja o tem. Na to se oglasi g. Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmarjeti ter vpraša, kako je z ono ,,laskavo" dopisnico, katero so prejeli nekateri šolski voditelji od slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta. Glasi se patako-le: nDie Schulleitung wird aufgefordert,*) dem h. a. Erlasse vom 29. April Zahl 576 postwendend zu entsprechen. Gleichzeitig wird der Schulleitung die nachlassige Amtierung bei Entziehung der Functionszulage im Wiederholungsfalle ausgestellt. K. k. Bezirksschulrath Gurkfeld, 28. Mai 1897. (Dalje prih.) Lualms. *) Cudno je, da je uboga para, učitelj, vedno le ^aufgefordert!" dočim se najmlajšemu kaplanu n. pr. tako-le stilizuje: nDer Unterzeichnete beehrt sich, Euer Hochwurden hoflichst eiuzuladen ali kako drugače! — Badovedni stavec V e s t n i k. Ccsarja Franeiška Jožefa I. ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Završnik Karol, učitelj v Dupljah, 4 g'ld.; g. Kuhar Ivan, učitelj v Trbojah, 2*40 gld. Učiteljski konrikt: Iz Borovnice: G. Jos. Verbič in g. Ivan Majaron vsak po 4 krone in gospa Uršula Keržišnik (po g. FY. Paplerju) 3 krone, skupaj 11 K; prijateljica učiteljskega stanu, gdo. Franja Demšar, c. kr. poštarica v Tupaličah, 5 K; g. Fran Povše, učitelj v Osilnici, nabral v veseli družbi 11 K; gosp. Endlicher nabral v gostilni g. Grebenca v Vel. Laščah 1 K; g. L. Perko, učitelj v Zireh, 1 K. Tisoe kron smo nabrali za ,,konvikt" od občnega zbora do danes. Eppur si rauove! f Fraučišek K-okalj, učitelj na II. raestni šoli v Ljubljani, je dne 14. t. m. umrl, zapustivši udovo in štiri otroke. Več prihodnjič. N. v m. p.! To je po novera letu že tretji smrtni slučaj med učitelji! Bog senasusmili! Uršulinke se naselijo v Idriji. V to svrho so kupile posestvo. Iz Ijubljanske okolice. Snuje se društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice. Društvena pravila so se že predložila c. kr. deželni vladi v potrjenje. Nove šole. Dež. šolski svet je sklenil, razširiti enorazredni ljudski šoli na Brdu in v Hinjah v dvorazrednici in ustanoviti enorazrednice najprej v Žvirčah, potem pa tudi v Velikih Lipljah in v Visejcu. 40 lct je preteklo dne 5. prosinca, kar je umrl v Milanu maršal grof Jožef Radecki. Bil je eden najslavnejšib vojskovodij, kar jih pomni svetna zgodovina. Kar je bil za nekdanje ošabne Rimljane kartaginski Hanibal, to je bil za ohole in puntarske Lahe avstrijski Radecki. In ta slavni mož je bil Geh — Slovan! V proslavo cesarjevega jubileja bodo priredili meseca rnal. srpana na Dunaju slikovit slavnostni sprevod otrok. Udeležilo se ga bode nad 6000 otrok, ki bodo predstavljali razne dogodke iz življenja Habsburžanov. V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja je občinski svet ljubljanski sklenil, sezidati ubožn o hišo za 100 oseb. katera se bo imenoval ,mese'ia ubožnica cesarja Frančiška Jožefa I.'* in mestno kopališče, napraviti ustanovo za nadaljnje praktično izobraženje mestnih tehničnih moči in razdeliti 5000 gld. za dobrodelne narnene dne 2. grudna 1898. Dijaška stanovanja srednješolcev. Naučni minister je izdal posebno naredbo, s katero se vsern deželnim šolskim svetom nalaga, vse potrebno ukreniti, da učiteljski zbori srednjih šol posvečujejo izročenernu dijaštvu z ozirom na preskrbljenje s stanovanji potrebno pozornost. Ta naraen ima naš ,,konvikt" in v tem zrnislu delujejo že naša ,,Dijaška zavetišča za učiteljske otroke na Kranjskem". (Glej BUčit. Tov.a št. 13. 1. 1897!) Iz Begunj. Lansko leto je dobil prvi razred tukajšnje šole nove, dvosedežne šolske klopi, dvojne dimenzije. Izdelal jih je natančno po predpisih in načrtu gosp. Anton Pezdio iz Ljubna, katerega smemo vsakomur priporočiti. —/. Petričeri šolski zvezki. Ker je g. P. zadostil zakonitim določbam, se stnejo njegovi zvezki zopet rabiti po vseh šolah. Iz c. kr. mestnega šolskega sreta. O c. kr. raestnega šolskega sveta redni seji z dne 25. m. m. prejeli smo sledeče poročilo: Potem, ko predsednik proglasi sklepčnost, se preide na dnevni red, in poroča zapisnikar o kurencijah ter pove, kako so bile rešene. Prošnjo nekega učitelja za novčno podporo se sklene priporočilno predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Reši se več prošenj za pripoznanje starostnih doklad in se prizna raestnemu nadučitelju Frančišku Raktelju šesta, raestnemu učitelju Janku Janežiču in mestni uoiteljici Avgusti Mattanovicevi pa tretja službena starostna doklada, prvemu od 1. prosinca letos, drugemu od 1. vinotoka lani, tretji od 1. grudna lani. Sklene se šolskim vodstvotn priporočiti nakup Holzlovega nastenskega zemljevida Palestine, katerega je za slovenske šole priredil prof. Orožen. Prošnji nekega učenca za oproščenje od obveznega pouka v slovenščini se ugodi. Končno se reši še nekaj internih zadev. Občni zbor ,,Slovenskega čebelarskega društva," se je vršil dne 24. m. tn. v pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsednikorn ravnatelja v Marijanišču, prečast. g. profesorja dr. Frančiška Lampeta, podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe, g. Gustava Pirca, in odbornikorn gg.: bogoslovca Rado Grmovnika, čebelarja Petra Pa vJ ina in učitelja Frančiška Rojino. Občni zbor je nadalje ukrenil izdajati strokovni list ,,Slovenski oebelar", katerega uredništvo se je poverilo g. Fr. Rojini, učitelju v Smartinu pod Šmarno goro. Na predlog g. Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo sestaviti nova drustvena pravila, ki bodo omogooila snovanje podružnic »Slovenskega čebelarskega društva*" po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo, da bo vsak ud, ki plača letnino (1 gld.i, dobival društveni list brezplačno. Odslej naj se vse pošiljatve, tičoče se ,,Slovenskega čebelarskega društva", pošiljajo pod tein naslovom v Ljubljano. Obisk gimnazij. Vse avstrijske gimnazije so štele lani 62.570 učencev, bile so pa po frekvenci zelo različni. Tri so imele po več kot 800 učencev, dve izmed njih v Galiciji, ena v Bukovini; tri po veo kot 700 učoncev, vse tri v Galiciji; osem po 600—700, med njimi največ ljubljanska velika; trinajst po 500—600; dvaindvajset po 400-500; štirideset po 300—400; šestdeset po 200- 300; sedemintrideset po 100—200; sedem po manj kot 100. Najmočneje obiskovane so gimnazije bukovinske, kjer pride ria vsak zavod po 529 učencev, v Galiciji po 501, na Primorskem po 352, pri nas po 324, v Nižji Avstriji po 317; povsod drugod po manj kot 300; najmanj, po 250 na Solnograškem; sploh pa po 326. Obisk realk. Vse avstrijske realke so štele lani 28 536 učencev in je prišlo na vsako po 310 učencev. Dvoje realk je irnelo po več kot 600 učencev; osem po 500—600; sedemnajst po 400—500; dvaindvajset, po 300—400; osemnajst po 200—300; šestnajst po 100—200; osera po manj kot 100. Najbolj obiskovane realke s 517 učenci ima Bukovina; za njo pride Gališka s 419; potem Kranjska (ljubljanska) realka. Štela je narareč 391 učencev. Najslabše obiskovane so bile pa dalrnatinske realke, ki so štele le po 179 učencev. Ne dajajte šolski mladini orožja! Vsled mnogih slučajev, v katerih so se v zadnjern času množili samotnori in nesreče zaradi neprevidnosti s strelnim orožjem raed šolsko mladino, je naročilo c. kr. gališko namestništvo v Lvovu na inicijativo c. kr. deželnega šolskega sveta, podrejenim oblastvom, da naj prepovedo prodajati kupoem z orožjem in imejiteljera orožnih skladišč šolski mladini vsakoršno orožje, kakor puške, revolverje, pištole, patrone itd. — Mizerija raora vladati ondi, kjer se že učenci pokajo. Sreča za nas Slovence, da ni veliko židovskih pijavk in trotov med nami. Jos. Korosec. Nevarnost pred gosenicami. Večkrat imaino priliko opažati, kako se zlasti deklice zgražajo nad gosenicami, katere jim slučajno prilezejo na golo kožo. Vik in krik nad to golaznijo pa ni tako neopravičen, kakor bi si •človek mislil, ker zdravniki in učenjaki so že davno o tem edini, da je gosenica človeškemu in živalskemu organizrnu nevarna. Ker se tu in tam nele otroci ampak tudi naši učenci igrajo uprav brezskrbno s tein mrčesom, narn je naloga, jih na to stvar opozoriti. Kamor prileze gosenica, napravi na koži prišč (Ausschlag), prouzroča tudi vnetje sližnic, zlasti se rado vnarne oko, ako se gosenica dotakne njega vezne kožice. Nevarne so posebno gosenične dlake, ker prouzročajo v dihalih razne katare. Paziti je torej na to, da otroci ne prijemajo teh živali in da se ne zbirajo v krajih, kjer je mnogo gosenic. Štev. 11. Naznanilo. Podpisani odbor naznanja, da se nahaja društvena soba od 1. svečna t. 1. na Bregu št. 1, na desno v pritlicju. Ključ hrani gostilničar, g. J. Cotič. V društveni sobi so na razpolaganje različni šolski, leposlovni in politični časopisi. Za odbor ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani": Juraj Itežek,Engelbert Gangl, t. č. predsednik.t. č. tajnik. Listnica uredništva: Gospod A. Gr. v Lj.: Hvala! Priobčimo 0 priliki pod črto. —G. J. T. na R.: Prihodnjič.