Zgodovinski spomini. (Priobčuje J. M.) 1. SloveBski jezik pridvorai jezik. Sredovečai aeaDŠki peaaik in »itez Ulrih, žlahtai z Licht^Bsteinov, ki se je v začetku 13. stoletja prej ko ae aa Štajerskeai ali pa aa Moravskeai aarodil (leto rojstva ai aataako znaoo) je aaai v avoji kajigi iajeaovaai MFraueadieasf, t. j. službovaBJe gospern posvečeao zapustil imeBitao pričo slovenskega jezika v 13. stoletju. V omeajeai kajigi popisaje Beaiški vitez svoje popotovaaje kot gospa Veaera iz Beaetek skozi Lombardijo, Furlaasko, Koroako, Štajei-8ko, Avstrijsko v Čehe. To popotovaaje se je godilo leta 1227 takrat, ko je vojvodil aa KoroškerB Beraard II., zet Pferaisla Otokara L, kralja Ceskega. Vojvodil je aamreč od leta 1201—1256. Na Vratib (daBdanes po nemško nTborl") oied Trebižera ia Podkloštroia (Arnoldsteia) v Zilski doliai, je pesaik kakor v Bavedeai knjigi pravi, srečal Koroškega vojvoda ia okoli 100 koroških vitezov, ki so ga tukaj kot gospa Veaere potujočega pričakovali in alovesno sprejeli. ,,Knez ia tovarsi" tako pripoveduje, nso nie pozdravljali klicaje: nBuge waz priaii gralva Venns", t. j. ,,Bog vas primi kraljeva Veaera!" Pozdravili so ga tedaj v slovenskem jezika kaez m vitezi ajegovi, sloveaski jezik je bil tedaj takrat še pridvorai jezik.