■lihaja vsak dan razen nedelj la 1 ¡m f praznikov. K If itaued daily except Sundays sad Hollidaya. Urtdnlüd la upravnUki prostorii 1467 B. Lawndale Ara. JTO—YEAR na • > Cena liata je 96.00 Katar* m mmhUmi Mtln January M. »10, at tha pMt^Tflaa •» Ckiaaco. IlUnoU. n*r Cha Art Cvacraaa of Mar* t. II». NARODNE —— L Office of Publicatloa: 2667 South LawndaU Ata. Ttkghon«, Rockwall 4904 ŽENSKA NA LIGA APELIRA NA HOOVERJA Opozarja ga na obljube, katere je izrekel glede redukcije bojnih ladij \Vashington, D. C.—(FP)--Predsednik Hoover je te dni prejel od ameriške sekcije Mednarodne ženske mirovne lige pismo, ki vsebuje apel, naj reši mornarično konferenco v Londonu pred izjalovljenjem in naj v to svrho žrtvuje zahteve ameriške delegacije za izenačenje bojnih ladij, da se tako omeji oboroževanje na morju. "Čakali smo zaman," pravijo v apelu, "na odločno akcijo a-meriške delegacije, ki se sedaj mota okrog tehničnih detajlov v nevarni atmosferi oboroženega tekmovanja na morju. Ako bo konferenca končala s polomom, bo krivda padla tudi na vlado Združenih držav, ne na a-meriško ljudstvo, ki .se je izreklo za redukcijo bojnih ladij, pralno so delegatje odpotovali v London na konferenco. Odgovornost za fiasko bo padla tudi na predsednika, ki je v oktobru prejšnjega Jeta obljuboval, da bo Amerika podpirala vsako akcijo, ki ima namen odpraviti tekmovanje med velesilami." Nadalje pravijo v apelu, da bi morala vlada v Washingtonu dati večjo oporo Kelloggovemu paktu, katerega so odobrile in podpirale skoro vse evropske drža v«- in ki nudi zadostno varnost lazorožitvenemu gibanju in zmanjšanju bojnih mornaric. Acceptance for 28 bankirjev is dragih obtoženih sleparij Korupcija v zvezi 8 petrolejskim podjetjem je dalekosežna I .os Angelee, Cal.—Odiranje, sleparije, goljufije, podkupovanja in cela vrsta drugih bolj ali manj zločinskih dejanj je uklju-<<'Mih v obtožnicah, ki izvirajo iz famozne Julian Petroleum (<>mpany. Afera te sleparske družbe se vleče že dolgo časa in re pred sodišči. Zadnje dni je veleporota obtožila 28 bankirjev in drugih podjetnikov, ki so zapleteni v Med obtoženci je nekaj milijonarjev. Vsi so bili areti-'•"ii in izpuščeni proti kavciji vsak. Obtožnica jim oči-1 a. da so sodelovali pri zaroti 1 leparsko zvišanje kapitala '■'i''njene družbe v svrho izda-•I novih delnic. a\ Minska unija zahteva oprostitev Moonevja Sai ramento, Cal. — Na kon-,('ii Kalifornijskega stro-'i« stavbinskega sveta je sprejeta resolucija, ki za-a od govornerja Younga, takoj prične z akcijo, da se '« vja izpusti iz zspora. v m se nahaja že trinajst i"-» nedolžnem. «firat je so veliko razprav-" brezposelni situaciji, ki •■■•»stala v stavbinski indu-Nadalje so se izjavili pro-! "'"litvi tujerodnih delavcev L >n«trukcijah javnih pošlo- it * publikaaaki koagrssnik «e je potegnil za Hugfaeaa »vax'hlngtont D. C. — V svo-' •»padu na LaFollettovo pro-no republikansko organi-• v Winconsinu, je kongren-h afer v zlmrnici izjavil, da "riranizacija naredila ve-' r,h. ker je njen predstav--«•natu vodil boj proti po-' "«poitovanega. poštene-'' pristranskega in ra>r-dr-aria rharles Kvans Hughe-»"Inikom zveznega vrhov-1 »'»dioča. Železničarji zahtevajo petdnevni teden Chieago. — Nameščenci železniških družb, ki ho organizirani pri Ameriški delavski federaciji in katerih unije štejejo približno pol milijona Članov, ho se pridružili delavcem onih industrij, ki zahtevajo petdnevni delovnik v tednu na podlagi dnevnega o-semurnega dela. Organizacija železniških delavcev raznih mehaniftkih strok bo imela prihodnji mesec redno zborovanje v Chicagu in petdnev-nik bo glavna točka na dnev-nem redu. at special rate of poetase provided ! Chicago, 111., torek, 1. aprila (April 1), 1930. 1163, Act of Oct, S, 1917, authorial obTum U. ltli. Subacription 96.00 Ye STEV.—NUMBER 77 Priprave za stavko tekstilnih delavcev Organizacijsko delo napreduje Danville, Va.-(FP)—Tekstilni delavci pri Dan River Textile Co. so dolgo časa molčali o krivicah in mirno prenašali trplje nje. V zadnjih par tednih pa se je pojavilo med njimi uporno gibanje. Pozvali so organizatorje od United Textile Workers u-nije v svrho ustanovitve unije. Unija je začela z agitacijo in v kratkem času se je priglasilo več sto delavcev za pristop. Kompanija ni mimo gledala delo organizatorjev in pričela je uvajati špionažo med delavci. Vsi delavci, ki so bili osumljeni, da so udeleženi v unijskem gibanju, so bili odslovljeni. To je že bolj podžgalo delavce in sedaj se pripravljajo na stavko. Na javnem shodu, ki so ga sklicali opranizaUNriir so zaatopniki fefevcev ¿Menili prirediti pohod po mestnih ulicah, da tako protestirajo proti tiranskemu postopanju družbe. Dan River Textile Co. lastu-je največje tovarne svoje vrste v južnih državah. Predsednik kompanije je bil poklican, da se je udeležil konference, katero je sklical predsednik Hoover in na kateri so industrijski magnatje obljubili, da ne bodo znižavali plač svojim delavcem, dokler bo trajala industrijska depresija. Ko se je ta uradnik tekstilne družbe vrnil domov, je že pozabil na obljubo, ki jo je dal predsedniku s tem, da je znižal mezde svojim delavcem za deset odstotkov. NAPAD NA LINIJSKE VODITEIJE Krogla iz revolverja ranila dva uradnika Cleveland, O. — (F. P.) — Dva unijska uradnika sta bila ranjena od krogle iz revolverja, ki ga je prinesel na sodišče Joseph Bloomfield, znan openša-par in sovražnik unije krojaških delavcev. Bloomfield je po incidentu izjavil, da se je revolver slučajno izprožil, toda krogla je opraskala Charles Kreindlerja, tajnika krajevne u. nije krojaških delavcev, in I»uis Frienda, predsednika skupnega delavskega odbora. Oba so morali odpeljati v lakeside bolnišnico, kjer sta dobila prvo zdravniško pomoč. Unijski voditelji so prifcli v sodno dvorsno, ds se zagovarjajo na obtožbo, katero je proti njim dvignil ffloomfiHd, če*, da je unija kršila injunkcijo, ki je bila izdana proti piketiranju njegove tovarne, ki obratuje |K) "ameriškem načrtu." V zadnji stavki krojaških delavcev no skoro vse oblačilne tvrdke podpissle pogodbo z In-ternstionsl Indies Gsrment Workers unijo. Vozniki basov zaotavkall Ravonne, N. Y. - Več kot •to voznikov, ki so bili uposle-ni pri Broadway Bun Lines, je te dni odšlo na ntavko, ker Jim je druibs odklonila zvišanje mezde zs deset odstotkov. SOVRAŽNIK UDU DOBIL VAŽNO POZICIJO Novi član zveznega vrhovnega Hodlšča bo dober zagovornik intereoov velikih korporacij Washington, D. C. — (F. P.) — Sodnik John Johnston Parker, dosedanji načelnik okrožnega apel nega sodišča četrtega distrikta, ki ga je predsednik Hoover imenoval Članom zveznega vrhovnega sodišča, je znan v delavskem gibanju kot vnet pristaš in zagovornik privatnih interesov in odprte deiavnlee. Sodnik Parker je bil glavni krivec, da so bili zadnji ostanki rudarske unije v West Virfini-ji uničeni. Senatorji bodo nedvomno potrdili imenovanje tega sovražnika delavstva članom najvišjega tribunala in delavci bodo imeli zadoščenje v tem, da senatorji, ki bodo glasovali za Parkerjevo potrditev, bodo to storili z vednostjo, da je Parker v vseh svojih odlokih pobijal pravice delavcev do organizacije. Da bo Parker v vseh slučajih potegnil s torijsko večino članov vrhovnega sodišča, je gotova reč. I^eta 1920 je 50,000 rudarjev v West Virginiji zastavkalo z namenom, da pridobe vsa ostala premogovna polja pod unij-sko kontrolo. Sledile so senatne preiskave, ki so pokazale, da rudarji nimajo pravice, da se organizirajo, ako temu nasprotujejo premogovne kompanije. V Logan okraj, ki je bil tedaj in je še danes trdnjava proti uoij ski h premogovnih operstorjev, je bil poslan organizator rudarske u-nije, ki pa je bil prisiljen pobegniti, ker se mu je grozilo s smrtjo, ako .bi še nadalje ostal. Po tem dogodku ao uradniki rudarske unije organizirali pohod v Logan okraj, katerega se je udeležilo na tisoče rudarjev in njihovih družin, da tako opogumijo rudarje, da se bodo začeli zanimati za organizacijo. Premogovni operatorji so hitro izdali poziv na governerja, da je poslal vojaštvo na rudarje. Sledile so aretacije voditeljev pohoda, ki so bili pozneje obsojeni v zspor. V splošnem razburje-nju je sodnik McClintic na zahtevo premogovnih družb izdal injunkcijo proti rudarjem, ki je prepovedovala vsako agitacijo za stavko ali pristop v unijo. United Mine Workers unija je vložila priziv na apelatno sodišče proti injunkclji. Zadeva se je vlekla več let, nazadnje Je prišel McClinticu na pomoč aod-nik Parker, ki je potrdil postopanje in McClinticov odlok. S tem je bil zadan smrtni udarec rudarski uniji v West Virginij! in njena usoda je bila zapletena. Ameriški parntk prodan novje-lom Baltimore, Md.—Četrti par-nik, ki ga je sovjetska vlsds kupila od zvezne j>arobrodne družbe, je te dni odplul iz Baltimo-ra v New York, kjer bo sprejel tovor poljedelskih strojev In drugega materiala, ds ga odpelje v Rusijo. Psrnik, ki ga j* kupila sovjetska vlada, je bil več tednov v popravilih v tukaj. An jem pristanišču. Komunisti napadli soeialMs v Franciji Dvanajst oseb ranjenih na veli-kem javnem shodu. — Seat-najnt ranjenih pri izgredih v Avstriji ; V *—* piP Pariz, SI. marca.—V Lensu je bil včeraj velik javni socialistični shod in manifestacija za razoroženje. Zbralo se je okrog 10,000 delavcev, ki so poslušali govornike. Vsa je bilo mimo, dokler nI 1200 komunistov navalilo na zborovaloe z namenom, da rasbijejo shod. Nastal je pretep in boj, v katerem je bilo 12 oseb ranjenih. Tpje socialisti so bili ranjeni s noži, dva komunista sta bila Ustreljena in eden policaj jo bil težko pobit. Dunaj, SO. marca.—Šestnajst oseb je bilo ranjenih v krvavi bitki med faiistl in socialisti, ki je izbruhnila v£eraj med fašističnimi demonstracijami v Hirtenbergu v Nišji Avstriji. T KapitaHzom vzrok zlo- Problem bo rešen, dokler aft,a* odpravi siatsma, pravi prol< Buffalo. N. Y.—FP)—«Neenaka razdelitev bogastva in krivična socialna in industrijska druš-ba, ki je prišla S kapitalizmom, je glavni vuok za naraščajoče zločine, je dajal dr. Nathaniel Cantor, prsfffor sociologije na Buffalo unlvsrzl, V svojem govoru pred uvodnik! delavskih u-nij, Id so se zbrali na konferenci. na čelu Jetnikih zumejo svojega posla In so dobile pozicije radi vpliva njihovih političnih prijateljev in podpor nikov. Beda med delavskimi družinami, ki ne morejo preskrbeti dobre vzgoje svojim otrokom, posebno v slumskih dlstriktih velikih mest, js vzrok, da so ti otroci podvrženi slabemu vzgledu in se posneje razvijejo v zločince. J** sece «spora"v fndianapollsu, kar jo kršil injunkcijo, ki Jo Js iz-dal sodnik Baltsell proti osstnlm železničarjem, ki so šil na stav ko v omenjenem mestu. Psjsl je, da jo ponovno prlpravljsn Iti v zapor, ako bo to zahtevala potreba, da prepriča oblasti, ds 1-majo tudi delavci pravioo do svoje organizacije, ki Jih bo ščitila prod izkoriščanjem. Nsssljsvsaje Filipincev Washington, D. C. — Republikanski kongresnik Weich iz San Franclsca je v nižji zbornici kongresa imel dolg govor, v katerem je priporočal, naj kongres sprejme zakon proti priseljevanju Filipincev v Ameriko, da se tako prepreči Izgrede proti cenenim Filipinskim delavcem. Wal-chu je odgovarjal fillpinaki delegat Osias, ki je dejal, da bo to vprašanje najprej rešeno, ako se kongres izreče za neodvisnost Filipinov. Frsarija odobrila Yo«ngov načrt Pariz, 31. marca.—Francosks zbornica je ratificirala Youn-gov reparacijskl načrt s 327 glasovi proti .18. komunisti in par fašistov je glasovalo proti. Nov čikaifci rekord : na »o g ropov v dveh dneht Chicago.—-Policija poroča, da je bilo v soboto In nedeljo prijavi jan i h le onem ropov v Chicagu. To je nekaj naravnost angel jskegaf fltevcl obiščejo najprvo Hoo-verja Washington, I). C.—V sredo, 2. aprila, se začne ljudsko štetje IX) vneh Združenih državsh. Prvi bo popisan predsednik Hoover z njegovo driHHno vred v Beli hiši. Odgovoriti bo moral na vss vprašanja kalisr vsak drugi prebivalec. Na dflu bo 100,000 štev-cev po vnoj deželi in popisovanje prebivalstva ter ureditev vseh zs piskov bo stalo vlado 40 milijonov dolarjev. Zakon oasalarnega delavnike v Kanadi Ottawa, Ont - Peter Heenan, minUter za delo v kanadnki do-minijonskl vladi. Je naznanil v pondeljok, da vlada pripravi in prod loti sbornlci zakon obvoznega onem urnika za vsa Javna dola. ki so v področju domini jonske vlade. Tnkaillaa »oduM rijo ao jogo Birmingham, Ala. — V tekstilnih tovarnah Julnlh držav ja nedaj uposlenlh 34»,000 delavcev, kot poroča Geoffrey Brown, statists* Ameriška delavske federacijo. Tekstilno tovsrne aa jug« so pričele rasti s izseljevanje* podjetij is sovernik drla*. VOZNIKI BUSO» V ST. L00ISB ZASTAVKAU Vse delavske organIsacijo so Jim obljubile pomoč v boju proti družbi St. Ijoula, Mo. — Pet dni po prvi seji, na kateri so se vozniki busov izrekli, da se organizirajo v svoji uniji, in dva dni potom, ko je kompanija zavrgla njihove zahteve za priznanje unijo, so vozniki odšli ns stavko dc zadnjega mota. Promet s busl v S t.. Louisu je sedaj popolnoms ustavljen. Kompanija, ki jo znana nasprotnica delavskih unij, jo bl> la presenečena, ker ss js vss stvar izvršila tako nenadno. Na zborovanju vosnlkov, ki ss Jc vršilo popoldne, so vsi glssovali za stavko In drugo Jutro nI niti en bus obratoval. Stavkarjl ao ssdaj pričeli i piketirsnjsm garal in tako prs-prečili druibi poskus, da rok ruti ra stavkokaze. Stavkarjl* so se pridružili uniji costnih železničarjev in so takoj v ssčetku stavke dobili moralno pomoč od strani centralnega dslsvsksfs sveta v St. Louisu In država* delavske federacijo. Ako ss bo transportna družba upirala sa-htevam voznikov, as jim bodo v boju pridružili uslužbenci osst-ne železnice s napovedjo simpatične stavko. Stavko vosnlkov busov vodi podpredsednik mednarodne u-nije ulične železnice R. B, Armstrong. Armstrong j« bil prsd nekaj meseci obsojen na tri m* nogavičarji se vrnili na delo Večtodenaka stavka ja koalals s kompromkaom Phlladelphia, Ps. — (F. P.)— Delavci, ki so pred desstimi tedni zastavkali pri Aborls Hosie-ry Co., so so to dni vrnili na delo. Sprejeli so kompromis, ki j« bil dosežen s posredovanjem posebne srbitrsžne komisijo, ki je sestojala iz zastopnikov dolav-skih unij in predstavnikov družbe. Končni odlok arbltradns komisije z ozirom ns mezdno vprs-Aanje bo podan v kratkem. Htsvks nogsvičarjev pri om* njeni družbi je tirjala svojo ftrt-ve. V spopadu mod stavkarjl In stsvkokaci Je bil ubit unljsld d* Isvec, petnajst drugih pa Js bilo rsnjenih. Mestni ursdnlkf, ki so bili v strshu prod nsdsljniml nasilji, no končno prisilili družbo, ds je pristals na srbltraCo. Povod dolgotrajni stavki Je bila skcijs Aberle Hosiarjr Co, ker je prllels z zniftsvanjem mezd. fttavkn^e vodUa lialted Hosl*ry Workers unija. Grozen problem: val smo presiti v tej deieli! a \ Princeton, N. J.—Dr. Eugene Lyman Finke, medikal-ni direktor pri Mfe Extension Institutu, piše v "Prftncoto-nlanu," da Imajo prebivalci Združenih držav 200,000 fun-tov preveč masti aa aobl! Računajoč, da jo 120 milijonov prebivalcev, sakljtouje. da je sleherni Američan — mož. Žena in otrok—povprečno dva mata pre teža k. MVai *mo predebeli in preveč po treini!" js njegov sklop. Propaftndi tr-govske zbornice Zapeljivi oakai o prosporitotl so lsvabili Ubsče delavcev v Id» Angolea Los Anjotsa, Cal — (F. P.) Bresposelnl delavci In dslsvko, ki so prišli v to mosto ss delom vsled kričečogs oglaševanja v časopisih o prosporitotl, so razočarani. Namesto prospsritote so našli depresijo in ssdaj apslirs-jo ns mtsfeo upravo, naj uvode ikcijo, da ss poloiaj provsrsnlh delavcev omili. Trgovska sbomica Jo Isdals velike vsoto denarja sa oglase, v katerih js opisovala rajsks razmere v Los Angelssu. V tem jo DELAVSTVO PtOTI DIKTATIII NA na Posnavslcl razmer napovedujejo konec krvavega režima, kl ga Je uvsdel predsednik Machado, katerega podpirajo ameriški Imperial tati Nsw York. — (F. P.) — Generalna stsvks ns Kubi, kl je bils proglašena 20. marca In Je trajala on dsn, je bila prvi odprt in odločen protest proti diktaturi predsednika Mschsda v prošllh štirih letih, jo isjavll William Walling, časniškl poro-Čevalec, na sborovanju, kl ga jo sklical Mednarodni delavski ko-mltej sa politične zadeve. Walling ss Js mudil kot poročevalec več let na Kubln In prav dobro posna ondotne razmere. Walling, ki je svetovalec Groona, prodsednlks Ameriško delsvsko fodsrseljs, v zadevah unijskega gibanja v latinski A-merikl, Jo dejal, da Jo bila stavka, katere so se udolešllo vss ds-Isvsks frakcijo od najbolj radi-kalnih do najbolj konservativnih, v glavnem naperjsns proti Mschsdovl diktaturi. Dolsvol so zahtevali pravico do štrajka, obdrftavanje delavskih zborovanj bres policijsko Intervencije, svobodo govora in tiska, ie podpirala moatna uprava, ki Obj W»llln* in Octavlo Sol-le tudi zapravila mnogo denarja, dsUvski voditelj, kl i« bil katerega jo Istlsnlla Is dsvko-plsčevsksv, sa slavospsvs kalifornijskega podnsbjs. Vol so hvalili vsllks prilotoostl, kl čs-kajo človeka v mostu in okolici, Hovsk ns slumsks distrflrts, v katerih fttvs brospossini dolavci, izgnan iz Kube, sta žigosala Ms-chadov rotim, k I jo bil sgrajon na tiranstvu in krvoprelltju. Machado, bivši mesar In konjski tat, Jo potrošil šest mtliJo-uov dolsrjov, od kstorlh Js vsllk in lahko 4as noč obogati. Na- dolarjev, od kstorlh Js vsllk maato bogastva in prilik naloti M jrlšo 1 od ameriških impsrl- alistoV? da so príícopai do prodssdnlštvs. Poslultval ss Js kl kažejo vso kaj drugega kotlmstod Borgljcev in js ssstrup- Turkin je dobile občiaoko volilno prs vir» Angors, TurČijS, SI. »srrs —Turáka narodna skupščlas Je včeraj sprejela zakon omsjeoe ženske volilne prsvlos. TurkinJe nmejo voliti pri občinskih volitvah In smejo biti tudi Isvoljo-no kot občinske odburnico in Tirad aodnioe. prosperHoto. Brssposolnf dslav cl, ki so Jib izvabili v mesto s pretirani slavospevi o blagostanju, ss sodaj nshsjsjo v največji bedi In pomanjkanju in nihče so ns briga sa njs. 26 nlRJoiov avtov v UttriU t prolkRjoM M« Največ motornih vosU Isis dr-lavi Now York Washington, D. Cr-V Utu mO Je bilo v Združenih drža-v ah rsgtkriranih 26,601,448 motornih vosil-^paaatlrsklh sv-tov in trufcov—ss kstoro jo bila izdsns 1 konca po držsvsh. I^ast-niki votli oo vplačali IS47.MS,-543, ozlroias $2ft,21«,ftlH več kot v letu 102S. Nsjvoč Ikone zs motorns vozil s Je bilo tadsnlh v drtsvi Now York, namreč 2,2«3,2A0; druga je Kalifornija 1.9T4J4I, In nato sleds: Ohio, 1,7M,314. Pennsylvania, 1,733,283, Illinois, I,-615,033 itd. Plleodflbl ootaao dlkUtor Varšava. 31. marca.—Vladna k risa na Pol jokom jo bila pokr-pona v soboto, ko Jo polkovnik Valerij H In vek, adjutant marša la Pilsudskafa organiziral novo vlado. Razen dveh so ostali vsi prejšnji ministri. Mezda oljnih delavcev Kan Franclofo. Cal,—Oljni dolavci, kl so u poslani pri vrtanju vrsleov, projerasjo od |30 do $33 tedenske mesde v drtavf Call. f orni JI. To Je primeroma visoka plača, ako so Jo primorjs z mns-dsmi oljnih delavcev v drugih flržsvsh. V državi Tesas Je mezdi teh delavcev za polovico nižja. Pmhlbifelk ustrelit farmarja Richmoad, Ky.—Fsrmsr Am-brooo WilMsms Ja bil v nedeljo ustreljen v hrbet vpričo svojo žene In dveh otrok v Owsloy Korku. Umrl Jo na mostu. Ubil ga Jo odsp Izmed treh federalnih prohlbičnlkov, ki so udrli v njegovo hišo. llrerpoasteoot v ( harlot U C'hsrlotte, S. C. — Doprool-js, ki jo sadela tekstilno Indu-atrfjo, Jo virok. da so Jo število brnzpœeialll pomnožilo, godi so, da Jo oamo v lom meetu okrog 16,000 delavcev bres dola. ljsl svojo prljstoljs v vladi, sko Js videl, ds mu postajajo nevarni, ds je tako ostal V vladi, ss kstoro stoji smerlškl plutokrat Morgsn U Wall stmts, kl Js glsvns sila sa prestolom. Noben nsrod na sspsdnl polovici ismeljsko oblo nI v tako grozečih krompljlh ameriških bankirjev kot Je ljudstvo ns Kubi. Polomu slsdkornegs trga na Kubi so slsdtli bankroti bsnk In tedsj so smerlškl bsn-Čnl Interesi pridobili kontrolo nad vsem, ksr šs ni bilo do tlsts-ga časa v njihovih pesteh. Wslllng Jo nadaljs isjavll, da so vesti v ameriškem Časopisju, da so komunisti v osadju upora proti Mschsdovl diktaturi, popolnoma izmišljeno. Prsblvsl-stvo ns Kubi, Js dsjsl Wslllng, Js vzrujsno rsdl krivic, kl se mu gode jmmI diktaturo In vsled togs Jo vssks komunistična sgi-tscijs n«'|M>trobna pri «nlpoml akciji proti Machadu. DELAVHKO GLEDALIŠČE Prvo to vrsto v Ameriki os otvo. rl v I)en v er ju Denver, ( olo.— Dne 20. sprils so otvorl v Denvsrju gladsMče, ki so ga organlzlrslo, flnsncirs-le, postavile in vodilo gs bodo delsvske unije. To Js prvo delsvsko glodsliščo v Združenih držsvsh. Drullnoka Irsfsdljs Omaha, Neli.—Josoph Stsne-šlč, stsr '¿4 let. Jo bil v nedeljo smrtno rsnjen v prepiru s svo-Jim tastom James Blnghamom, Rtanešič Je bil v noprostanom konfliktu a svojo leno, s katero so jo poročil v ječi, V dobi 22 mesecev, ksr nta bila poročena, ta Je zapustila 21-krat, V ne-doljo sts so spet sprls In todaj Js tsst streljal nanj. Aretacije hrvzpoaslalli delavcev Grand Kspids, Mich. — Stir-Jo delsvel so bili aretirani In ¿es noč pridržani v zaporu, ker so so podsli okrog bogatih družin In prosili podporo sa družine brospoeelnlh dclsvcev. PROSVETA TUB ENLIGHTENMENT CLAJULO IN LASTNINA HI.OVBNHKB NANODNB PODPOft. NB JKDNOT8 Or«M U mmd pafcllili.rt k» Um HU,««** NiUmiI BcmOI UtUty NafWftina: m UruUn« drUv* (Isvra ChU«««) In Ban». •to NN M U1 M«. «I.M m «airt lau. m ( ku-acv la CUrn* |7.t« ut wrk, uu». 13.7» «a M I«U| h lna> itm>VM M Ot. FukaerIptU.r. ralm: i'/r Ihr Daitai MaUa («aaapt Ckum*o> an<1 < kuada M .M prr ymr. Ck.ca«i a »4 Ctcrru »7. Ml pfr y«*r, Ion 1MB MMtriia S M pw (.'<-«• utfiawv pu 4wu,vri. K/ioylil me m* vraia>u. AdvertUinc rftU* on agr««m*i.t.— ManuacriyU wiil not b* nWnHi Naala* u vaa. bar lira atifc I UatMMi PKOfVETA MS7-JS KmIIi LawadaU A»«„ (liUac*, llllaala. MKMHKIt OK THE MCDBBATED PBBSit Glasovi iz naselbin Datuai a obUpaju, na primer (Pab. S*-*». poUg »»*«• totna na naalovM powanl, da vam i« • Ua» dnevom pouki« fia» trtniM. I'«o pra>'>erit*te baronov in alika prokietorltete delavcev. Zakaj je tako? Smešno vprašanje! HmeAno one delavce. ki razumejo. Odgovor je politika. Jeklarski trust in vsi drugi trtinti no v politiki; imajo Hvojf politične stranke: republikansko in demokratsko; postavijo avoje kandidate In vae. lej zmagajo pri volitvah, nato pa kontrolirajo zbornice in administracije, ki slutijo nJim, truatom. Zakaj pa vaelej tmagajo? spet amešno! Zato, ker ogromna večina delavcev glaauje za kandidat«* truatov: za republikance in demokrate kakor t* kažt ! Namesto, da lii delavci podprli avojo laatno stran» ko, m* dajo voditi za no* mojim demagogom, ki jrh teTrrjji trTrrm prudajtjn-1 rumom! ~ To je point. Politika! Mis* Franees Perkltia. industrijska komi-I nark a v New Yorku, je preti nekai dnevi oatro oštHa one o m« ¿ene termk»* in matere, ki hodijo na mezdno delo, da dolie "pin money", to je nekaj drobi/ji za *vojo Osebno porabo. Mlaa PerkinN imenuje te delavke "d«*lne matere", ne cele matere, ki ae (niavete le «»trnkom in domu. Y*ak* inati, ki hodi na delo v tovarno aH kamorkoli, vam lahko po\e, da ne dela tega za a port ali iz ljubezni d»» fahrik«. /Prlmora-na jet tiče ne zasluži dovolj. lr.h<»d ii "deltu-ga materinstva" bi bila ve*ja plača mo#.a. A ko bi «*e d« »vol j zaslužil, bi hiia mati lahko doma pri otrocih. Same plača aeveda še ni trajna relitev, temveč začasna. Mnogi pretakajo grenke solze nnd ženo kot m<*zdno aužnjo, nimajo pa nič proti temu, če je šena — sužnja doma in diužioc. Tukaj imate Detroit, Mich. — Vsaki dopisnik poroča o delavskih razmerah, kakšne so po različnih krajih. Tudi jaz želim poročati, kako je v Detroitu. Za nekatere je dobro, za nekatere je pa slabo kot povsod in kakor jt kateremu sreča odločena. Pomagati si pa mora vsaki san kakor si more in zna. Za uboge ga delavca še nikdar ni bilo posebnih dobrot posebno pa v tedanjem času. - Kaj je temu vzrok? Najvei dopisnikov piše, da je krivda delavcev samih. Nekaj je tudi krivo delavatvo, a največ pa tisti delavski voditelji, ki se dajo podkupiti od bogatih baronov. Ti ubogi trpin pa čakaj, kaj bo bogatinom iz mize padlo. In tako je ravny z našin) mr. Hooverjem. Pri zadiftlh volitvah so bili vsi za Hooverja in tudi večina Slovencev je bila za njegovo stranko, češ, da bo on dober gospodar za delavatvo. In sedaj ga pa Imate in tudi veliko brezposelnost v vseh industrijah. Hooverju je sedaj delavstvo deveta brigu. On ima svoj prestol in pa dobro plačo. In tako se je ena ženska iz Detroita izrazila v Glas Narodu, da so največ krivi brezposelnosti nedržavljani, da morajo tiho biti, ako hočejo delati, ker se nimajo kje pritožiti. Kje se pa državljan more pritožiti? Po mojem mišljenju tudi nikjer. Delaj če hočeš in ako imaš delo; če nečeš, pa poberi svoja šila in kopita pa idi k majki božji aH k vragu. Dandanes nima delavec nobene pravice, bodi državljan ali pa nedržavljan. Koliko denarja jo že bilo nabranega za našo delavsko stranko, n. pr. za Workers Party. Denar je šel v žepe, delavci smo pa ostali na codilu, kakor se je že pri marsikateri stranki zgodilo in tudi pri republikanskem združenju. Kje je sedaj tisti denar, vam je vsem znano kam je šel. No bom nobenega opeval. Kakšno kričanje je tedaj bilo. Kateri se je zoperstavljal kolektl za republlčansko združenje, prav je imel, če ni dal, ker osoljudnl Italijan je vseglih vzel, kar mu je dišalo in vsi Slovenci So pr^ll iz dežja pod kap, kakor večkrat čit^mo v Proavotl. Martin Košir.' Opazovanja z oblaku Washington - Library. Pa..— Spomlad Je tu. Treba je malo na oddih. Hajdi na E. »3rd st. poatajo Lake Erie železnice v Clevelandu. Ohio Tut, tut, in In skozi Warren, Nile«, rojstni kraj Wm. McKinleyju, 25, predsednika ZdruŽ, držav, Young-stown, Beaver Falls, Beaver. Pa. Pridemo na !.ake Erie postajo, Pittsburgh, Pu. Vzamem Charlieroy - Donora električno karo in se vstavimo na Library, Simmons station. Povsod skozi Ohio in Pa. so vidi Industrialna depresija. No vlaku malo potnikov, avtobusi skoro prazni In isto električne železnico, Iz tovaren se ne kadi, kar ni znamenje, da vlada v deželi prosperiteta. V l.ondo-nu je pogajanje meti velesilami /n znižanje tonaže vojnih ladij. In radi tega počivajo v Youngs-townu pri Youngstown Steel Plate Co. Na Library. Pa., ima Pittsburgh Coal Co. preniogorov Montour št. 10. Za|M>alcnih je do-1500 rudarjev. Dela se po I do 15 dni v tednu. Delavcev Je kot dovolj. N., < «.v « i ilal« je rov Pittsburgh Terminal Co. št. «., dela se po .1 dni v tednu. Na Manifold. Meadow Unda. Enterprise. McClane (prej Rich Mill) delajo rudarji le po 1 in 2 dni. Povsod se vidijo znaki zadnje rudarske stavke. Na Cover-dale je velika atavkokažka kasarna. kjer ao železarski policaji varovali akebe Na Me-1 Govern Mine bodo naredili postajališče zrakoplovov, Najbolj ae še d ela v Cannons-burgh. Pa., kamor prihajajo na delo in za delom iz bližnje In daljne okolice, celo iz Washlng-tona, Pa. Cannonsbu.-gh Ima prlbHftno to.ooo prebivala Standard Tin Plate Co., Bridie Work in tovarna posode (Pote-ry) zaptialujejo mnogo rfelav-cev t pa je tudi doati brezpoeel-nih). 3ftrabane je del Cannonsbur-' gha in precej velika slovenska naselbina. Tam ima SNPJ dobro obstoječe društvo "Postonjska Jama." In tudi angleško poslujoče društvo. Kakor tudi društvo št. 138 SNPJ. Prvo lastuje veliko dvorano, primerno za vsake igre. Najbolj pa se ini je dopadei njih klubov prostor in tudi čitalnica. Washington, Pa. je precej staro farmarsko mesto, ki ima okoli 50,000 tisoč prebivalcev in je že od nekdaj "suho" kakor tudi okraj. Ce ae tukaj prodaja "mokra" pijača, to še ni rečeno, da je Washington moker, ker mimo ne teče ni kaka reka in tudi ne obstoji kakšno jezero. Vsa voda, kar se jo dobi« je v malem potoku Charter. V Washington ski bližini se nahaja o-krajnl ubožni dom za onemogle, potem dom za otroke brez staršev. Morganza ima pa državno poboljševalnico, ki je v bližini County Golf kluba. Mesto ima tudi do 4 tisoč črnih prebivalcev, ki živijo po večini v malih kolibah. Na Library sem »e ustavil pri svojem svaku Johnu in Mary Simčič. V Washingtonu pa zopet pri svaku Mike Podboju. Mike mi je tudi pokazal zgodovinsko pokopališče Indijancev blizo Manifolda, kjer se najde še dosti lovskih puščic j^aških glavarjev. Ko sva jezdila konja na gazolin v klanec, zakličem Miku: "Uf!" Mike je mfslil, da sem ugledal Indijanca pred sabo, in se prestraši. Pokažem mu ogenj. Dodge je radi strmega klanca postal vroč ih »e užfcal. Hitro poskačeva doli. Ker ni bilo vode, sva gasila z zemljo. Povedal sem sestri Mary. "Vidiš, to je senzacija kakor tista v Collinwoodu," mi prä-v!. Frank Barbič. Smrt mladeniča Panama, III. — Smrtna kosa je aktivna, dela noč in dan in vzame življenje človeku brez dovoljenja. Tako je smrt obiskala društvo Vipava št. 123 SNPJ in pobrala iz naše srede brata Leo Krištof ¡¿a v starosti 19 let. Dne 6. marca je šel zdrav in vesel na delo v premo-gorov in kmalu po pričetku dela »e je utrgala plast premoga , in kamenja in ga poškodovala, da Je še istega dne podlegel ranam v bolnišnici ob 4:30 popoldne. Društvo Vipava št. 123 SNPJ mu je priredilo dostojen pogreb in mu položilo na njegovo krsto krasen venec v zadnji spomin na njegovo krsto. Obenem se tudi zahvaljujem društvu Danica broj 296 HBZ. ki se je udeležilo sprevoda s svojo društveno zustnvo in tako pokazalo svojo bratsko solidarnost napram našemu društvu. Nadalje tudi hvala članom društva Špirit of St. Louis št. 669 SNPJ za soudeležbo pri sprevodu. Pokojni je bil rojen dne 4. nov. 1910 v Nemčiji. Bil je član ml. oddelka od jan. 1922, v članski oddelek je stopil meseca oktobra 1927 in bil zvest član jed-note do svoje smrti. Pokojni zapušča tukaj ofeta in muter, enega brata in dve sestri. Rojaki In rojakinje, ki še niste član SNPJ, ne odlašajte s pristopom kajti nesreča in smrt nikoli ne počiva. Da vas ne najde nepripravljene, vas sprejme SNPJ pod svoje okrilje dokler ste zdravi in mladi. Družini pokojnega moje so-žalje. Frank Goličnik. tajnik. ' lak. Vzamem jo toraj. Zakaj pa j* na bi vzel? Saj mm ja fagoti lepo na* uiil, ¿e bo ikripala, jo bo« pa muzal. Tudi Liaa ja kaj rada prihajala v krojalnico in nagovarjala Mileka, naj jo vzame. "Sem pridna, sem ročna, znam metlt in prat, tud' pletem in lika n, znam pisat in bral.* Toda ko ao Mi lak spomni na ieno svojega mojstra, ga obida strah,—"Ne, ni* na bo. Milek, nazaj Dta!" V drugem dajanju pa vidimo ju-naikaga mojstra Cvirna, kako dela štruklje za avojo ženo Agato, ter valja testo. Pri delu ga zaloti Trtek. "Kaj, prijatelj, ali me»ii Štruklje? Od kdaj si pa postal tak itrukljar?" —"VldM, prijatelj," mu odgovori Cvi-ren, "sam mesil, sam kuhal, sam jedel Jaa da bi ae bal žen e? Kdor vso zna, je neodvisen in ja sam svoj gospod. Prijatelj, slabo me poznaš. Tukaj sem jac gospodar."—I« kuhinje se zasliši Agatin glas. "Cvizen, Cviren, kaj godrnjaš?"—"Vse, vsa storim, ljuba Agata, samo na bodi huda." V tretjem dejanju vidimo Cvirna, kako mogočno po vojalko stopa pred občinskim odborom v novi uniformi, ki jo je napravil sa občinskega stražnika, Val se mu ¿udijo, posebno pa Pečka, ki ie v svojem življenju nI videl uniforme. To bo parada, hodi-man! Pasja noga, kako mu stojita uniforma. Tedaj vstopi Agata, ki je prišla iskat svojega moža. "Kje. kje jo, kam ae ja skril moj krojač?" Cvirna ne spozna v njegovi uniformi. Cviren, ki je že prej povedal odbornikom, da je njegova iona znorela, sedaj zahteva, naj se jo pošlje v norišnico na Studenec. Šele ko jo spregovoril, je v njem spoznata svojega Cvirna. "Ti Pavle, ali me na poznaš?" "Nazaj! Rešpekt. Zdaj imam uniformo. če nočei, da bi ftla na Studenec, mi mora* obljubiti, da boi delala sama rezance, zgodaj vstajala in kuhala kavo. In kar je glavna stvar, da boš sama lonce pomivala."—"Bom, seveda Jih bom."—Vidita, ta pogun mu je dala moč uniforme. V igri dobimo lo eksekutorja, katerega njogov nos razodeva, da ne dela samo rubei kot zahteva njegova alužba, temveč je veliko bolj priden pri izlivanju vinskih kozarcev, potem Zida Mojzesa, agenta Šivalnih strojev. Žid je vedno isti: Lah, Madžar, Nemec, če mu bolj koristi, je celo Slovan. Igra vsebuje vseskozi krasno petje, rasne solospeve in dvospeve. Skoraj bi vam preveč povedal, to vse in ftc več boste lahko videli na prireditvi soc. pev. zbora "Naprej" dne 0. aprila v S. S. Turn dvorani sa majhno vstopnino 50 centov. Ce žalite dobiti dober sedež, pridite v dvorano pred sedpo uro zvečer. Ne pozabite, da Je popoldan nadvse kraaen koncert, ki se prične ob 2:30. Slišali boste nafte lepe narodne popevke moftanega in moftkega zbora ter resne soliste. Pazite na oglas v sredini izdaji Pro-svete.—Za pub. odsek, Vlctor Petek. Revščina jo je pognala v smrt Buffalo, N. Y. — V družini Robert Mariona je vladala beda, ker je njen reditelj izgubil delo in ni mogel dobiti drugega. Marionava družina je štela Ženo in šeRt malih otrok. Nekega dne, ko se Je mož zopett podal za delom in se zvečer vrnil domov, je našel svojo ženo mrtvo. Radi obupa nad revščino si je končala svoje Življenje s strupom. Beal obtožen kršenja zakona proti kriminalnemu idndikalizniii Pontiac, Mich. — Fred Benl se bo moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem na obtožbo kršenja zakona proti kriminsl-nemu sindikalizmu radi svojega govora, ki ga je imel v tem mestu na shodu brezposelnih de. lavcev. Obravnava se bo otvo-rila 14. aprila. ^UDSJU GLAS Svobodna lov S.N.PJ. "Moč uniforme" na milwaMikvai odru. Mltoaakee. Wle. "Agata, ta pa ta. mojstra Cvirna le laaa. Mu prepeva. ga oiteva. v »t« p r* nafta, vSoga reva. .¥oJ.t«r »ka*e. mojster piofte. |frtnc0j,ktl ker mu lena nori hlače. Zena piha. ga udriha, s metlo mu otresa prah." —Tak približno je iavloček uvodne peami krojaškega pomočnika Mileka, kateri jo te marsikaj lakn«il pri «vojom mojstru Cvirna. Kolikokrat miril n/ ivojo, lepo LHiike, toda ko •e »potunI «vojega mojstra. po—bwo pa njegov« Ione Agate, ga vaalej ob- ... , „ ... , . >4e strah pred ftenitvij«. Prid« io».c vabiI LiLdIJo in njenega partne- Novl tmpehi Lidije Wiaiakove v Parizu Lidija Wlsiakova, ki "častno" zastopa "svoj narod" kot prva pleaalka pariške "Opere Comique", kjer pleše z velikim uspehom v tekočem repertoarju (Manon, Mignon, Lakme, Prodana nevesta) je te dni absolvira-la celo vrsto gostovanj izven o-pere. Tako je sodkelovala v prekrasni palači "Orcle MHftaire" na Place St. Augustin na soare-Jl francoske vojaške elite in po uspelem nastopu se je udeležila zakuake. ki jo je priredil vojaški poveljnik Pariza. Potem je plesala V "Cercle interaliee" (Mt aristokracije in tuje diplomacije) na gala-soorejl:] Plesala je tri za to aoerejo posebno naštudirane plese, ki so zelo zaduvili to koemopolitsko in razvajeno publiko. Po Itvrtenem nastopu je président kluba Com-kluba Compte de Beaumont po- Zigua, ki Mileka v maratčeas podeči, kako jo trrba r leno ravaaU. "Roti jI moraš, kakor majal majaš« Do ta ameš. daljo pa no! Stop naaaj! ¿»na Je kakor kolo. Ce kolo mafteš. teče rado. A» ea ne, se uatatlia In rvlll. Drngač« «o ti lahko agodt, kakor tiaiel. ko je prtlei jot v njo« brlog."—Ta pa zrna, si jo oaialil Mi- rja plecnega mojstra Vlčka. znanega ljubljanskega baletnega mojatra. k intimnemu «upeju v svoj salon in jo ves navdušen najel za gala aoerejo v marcu. Nastopila je še pri mnogih drugih prireditvah in žeta polno u-v. Razmere r društvu Carlinville, IIL — Tudi pri društvu št. 362 SNPJ ne teče vse gladko kakor bi moralo. NI moj namen koga kritizirati. Ali dolžnost me veže, da izrazim svoje mnenje. V mesecu decembru se je vršila društvena seja, da izvolimo odbor zu> leta 1960. Sedanji odbor pa je bil izvoljen prej ko se je seja pričela. Mislili so: "Odsedaj naprej bomo pa mi poganjali, vj boste pa vozili." Ce bi človek prav rad ostal še naprej uradnik, mu ni bilo mogoče, ker je bilo skozi 6 mesecev ruvanje in ščuvanje proti meni kot prejšnjemu tajniku, in ravno tako proti glavnemu od-bo»u. To mi mora vsak priznati, kdor se je udeleževal društvenih sej. Jaz sem bil kriv, da ni bila dotičnemu bratu izplačana bolniška podpora oziroma zadržana. Ce sem jim bolj tolmačil pravila, bolj so bren-kali: "Podporo mora dobiti. Zakaj pa plačuje." Niso pa hoteli upoštevati pravila. Bvatje, s silo se malo doseže ali pa nič. Naj omenim, kako smo volili uradnike. Nominacija odprta za predsednika. Nekdo predlaga Joe Novaka. On, sedanji predsednik, podpira, podpira sam sebe. Tako so predlagali in podpirali sami sebe. Torej naj bode kakor hoče. Predsednika imamo izvrstnega pri našem društvu. Svetujem mu, naj se poglobi v opravilnik in prečita poslovni red. Sedaj mu dajejo navodila drugi. Zborujemo ravno tako kot v stari domovini, ko sem pohajal v ljudsko šolo. Ako ni kateri izmed učencev znal, mu jc pa drugi bolj natiho povedal, tako da ni učitelj slišal, pa je šlo. Ravno tako je z našimi društvenimi sejami. Tako je, pa nič drugače mr. Coolidge, vsaj tako se je izrazil ko je bil izvoljen društvenim predsednikom. Pa se štejemo.naprednim. Kje neki? Jaz ne vidim naprednosti. Na pro-šli seji h koncu tajnica prečita pismo, da bi naročili nekaj izti-sov Proletarca majniške izdaje, predlagano in podpirano, da se položi na mizo. Protipredlog, da se jih naroči 10 iztisov kot vsako leto, dobi podporo, a ni šel na glasovanje. Začne se brenkanje in »e brenka toliko časa, da kdor ga hoče imeti, naj ga vsak sam plača. Ravno tistim, ki so brenkali v nasprotno smer bi ne škodovalo, če bi se poglobili v njega in tako prišli do boljše izobrazbe. Pravijo, da časi se spreminjajo. Tako se bodo tudi razmere pri našem društvu, če ne poprej, se bodo pa slej. Ko bi bilo več sloge in bratstva, bi bilo tudi več napredka; tako pa nazad-ujemo in še bomo, ako bode diktator-stvo. Proč z diktatorjem, in društvo bo začelo rasti. Se bi se dobili novi Člani v naše vrste in tako pospešili rast društva in naprek SNPJ. Loulfl Mahkovtz, Član društva 302. -O oamaritanstvu Detroit, Mlch. — Sem že dolga leta član SNPJ, že okoli 20 let, pa še nikdar ni bilo toliko kritiziranja v Prosveti kakor je v sedanjem času. Pa ne zamerim še toliko nobenemu, čeprav ni lepo za nikogar. Ali vendar, kakor je brat Kobal, ki še sedsj očita Jožetu Zavertniku, da ga je na postelji prelagal. Ali je to bratovsko? Po mojem mišljenju ne. Pusti mrtvega človeka pri miru, ako If JoIe Za-vertnik ni nič slabega napravil, dobrega mislim pa dosti. Torej brat Kobal premisli malo tudi aam o sebi. Nič ne veš, kaj te še čaka v bodočnosti, kaj bode s teboj. Mogoče boš tudi ti na postelji bolan ležal In ne bo slučajno nobenega od tvoje družine v hiši in ti postregel. Pa mislim, ds se ti bo tudi dobro videlo, ako bo sosed ali pa prijatelj prišel te pogledati, da ti malo olajša tvoje muke in težave. Mislim, da bi ae tvoji družini dobro ne videlo, ako bi po tvoji smrti naštevali, kako so ti pomagali. Vsak bolnik je postrsibe potreben, pa naj si bo prijatelj ali pa sovražnik. Po smrti mu dajte pa večni pokoj. Martin Košir, član društva št. 61*. Kako klerikalci slepomišijo A. S. kaže na rudarsko stavko, v teku ka. tere je nabiral prispevke za stavkarje in prf tem piše v tonu pridigarja, ki apelira na poslu, šalce, naj ne pozabijo na mater. "Slovenski mati« all si pozabila?" apelira g. Jerič. Edino "coward," ki je "razumsko popolnoma bankrotiral, apelira na ženske solze in ¿u. stva! Možje apelirajo samo na dejstva. xa ta je g. Jerič v veliki razburjenosti pa pozabil Ni povedal letnice stavke, samo "par let nazaj" je bilo in takrat je A. S. "prvi izmed vseh listov dvignil glas in apel na slovenska srca za pomoč." Dejstvo glede Prasvete in SNPJ je, da je podpirala vsako stavko, ki je bila vredna ixxi. pore. V teku zadnje rudarske stavke je SNPJ nabrala lepo vsoto denarja, s katero je podpi. rala svoje člane, ki so stavkali. Ni je bilo večje stavke v zadnjih 25 letih, da bi naša jednota ne vodila kake pomožne akcije za stavkarje. To naj zadostuje. Zakaj pa g. Jerič vlači rudarsko stavko v kontroverzo o radioprogramu ? Kdo pa mu je očital kako nepravilnost glede prispevkov za stavkarje? Cemu se praska tam, kjer kru nc srbi kakor glede tistih oglasov? To je tudi slepomišenje, da se odvrača pozornost od vpraša-nja na nekaj drugega, ki ni v zvezi z vprašanjem. Ako je g. Jerič tako navdušen za organizirane rudarje in organizirane delavce sploh, naj to pokaže z vstopom svoje tiskarne v unijo tiskarskih delavcev. Kje je union label? Ako bi bil unijski znak v A. S., bi ne bilo "troubla" i radiopostajo in ne bilo bi tega prerekanja. Lah. ko je bluffati priproste, neorganizirane delav. ce s solzavimi "materinskimi apeli," toda organizirani delavci v Chieagu so previdnejši. Nato preide g. Jerič na SNPJ. To je pre cej trda kost. Ako bi bila naša jednota ostali tam, kjer je toila pred dvajsetimi leti—-dale« za katoliško jednoto, bi bila klerikalna sodbi enostavna: SNPJ ne napreduje, ne more nika mor radi socialistov in brezvercev, ki so v vod stvu! Pod takim vodstvom ni napredka rad vodstva!—Ker pa je jednota napredovala kljui vodstvu socialistov in brezvercev in prerastli vse druge organizacije, je pa klerikalna sodbi takale: "Slovenski socialisti se trkajo na prša da so oni tisti, ki so dvignili narodno jednot« do višine, na kateri bo nahaja. Da je to grda ir nesramna baharija, menda ni treba pou dar juti Jednoto je dvignil kvišku narod .. ." Tako, zdaj vemo!—-Na j prvo je treba iwu d.ariti tole: Noben posamezni socialist se m baha, da je SNPJ njegovo delo in njegova za sluga; vsi se zavedajo, da je napredek jednot< rezultat skupnega dela vseh aktivnih članov o< početka do danes. Kdo pa so aktivni, delavni člani? "Narod,' bi rekel g. Jerič. Čudna so pota tega "naroda! Katoliške jednote, ki je bila ustanovljena dese let prej, ni "narod" hotel dvigniti višje. Tan nimajo socialisti in brezverci nobene besedi in "narod" vodi vse, pa se je ta "narod" nekan zamaknil . . .__(Dalje v ¿etrtek.) A. Garden: Boj za novo rudarsko unijo S tem se je boj šele komaj pričel. Ni ga hi lo še gibanja v Ameriki, ki bi imelo številne.!» in močnejše nasprotnike kot jih bo imela novi UMW of A. Velike nasprotnike bo imela v de lavskem gibanju in še večje pa s strani opera torjev, ki so v Wyomingu že pokazali, da bod< šli v ekstreme v nadi, da jo uničijo v povojih Mellonovi interesi, jeklarski trust, mogoin« javnonapravne korporacije ter železnice so bu proti kateri se bodo morali rudarji boriti, d? zopet pridejo do svojih pravic, do svoje organi zacije, do «lepših dni. Žrtev bo mnogo in kr vave bodo te žrtve. Boj se bo vršil tudi na sodišču, katero ix poklicano, da razsodi, katera organizacija j« upravičena do imena in imovine UMW of A Vršil se bo s tretje strani s komunisti, ki I"' do novemu gibanju metali polena pod noge :: ga več ali manj ovirali. Najhujši bol se i* vršil z Lewisovo bando, ki je še jaka, ker im» močno blagajno. Finančno poročilo njegovogi tajnika Kennedyja se glasi, da ima Le*i* * blagajni še nad $900,000. Zanimivo vprašanje je, kje je on dobil t«, vsoto, ker je bil že pred dobrim letom ' in sicer toliko, da mu je illinoiski distrikt p<»«> dil $50,000, da je plačal stanarino svojega nega urada—4n mimogrede omenjeno tudi In svojim kolegom nakazal "zaostalo" pl»i0 Ameringer je na springfieldaki konvenciji > svojem govoru rekel, da je Lewis dobil to v#>w vem mnenju pripravljeni Lewiaovi bandi našteti devet ali i*a 90 milijonov dolarjev za M proti ponovni reorganizaciji rudarjev. Ann-ringer ima najbrž tudi prav. Kar je poeebno značilno v tem boju. je w. da se je Ameriška delavska federacija že p!»-družila Lewisu, s katerim bo sodelovala v za \iničenje rebelnih rudarjev. S tem koraK si je tudi najbrž zadala rano, kateri bo I»* legla, o čemur je pa nemogoče tukaj ran»'**; Ijatl. Do tega bo gotovo prišlo, ako se novemu gibanju posreči zgraditi močno unijo. Federacija z Greenom na čelu. kateri piše tako, kakor muTfcwis žvižga, je a tem kora-kom priznala svojo kompletno etično In ^n no bankrotiranoet. Podpirati Lewifove IP**' ki je uničila nekdaj mogočno unijo amerisk rudarjev In jih pmktično vrgla v sužnoftt. podpirati gango korupcije. gf>U ^ nepoštenja in človekoskrunstva in ki K tega akoraj gotovo v službi operatorjev, ako s» (Daljo aa I. straai.) TOREK, L APRILA, Vesti iz Jugoslavije Slovenec*' o izletu SNPJ v d<* movino 0 velikem izletu ameriških rojakov, ki ga priredi letos v sedmih skupjjiah Slovenska narodna podporna jednota, pri nat precej pišejo. Zlasti se zanima zanj list "Izseljenik" v Zagrebu Ta prinaša razna poročila in načrte o izletu. Po tem listu pona-tiskujejo drugi. Tako sta ljubljanska "Jutro" in "Slovensk-narod" že pred daljšim časom prinesla vesti o tem in pošteni povedala, da priredi ta izlet Slovenska narodna podporna j$dno ta, da sprejme te izletnike pose ben odbor v Ljubljani z An to nom Kristanom na čelu itd. "Slovenec", glasilo klerikalcev in za govornik ljudi krog Kranjski slovenske katoliške jednote, pi s tem očividno ni zadovoljen kajti v svoji nedeljski številki i dne 9. marca prinaša na prv strani brzojavko oz. telefonske vest iz Zagreba, da priredi le tos "Slovenska katoliška jedno ta", znana organizacija naših a meriških rojakov, večji izlet p< Jugoslaviji. Izlet pa bo tudi > sedmih skupinah, iste dni kot o ni SNPJ, v Ljubljani se sesta nejo vse skupine na amerišk dan itd." Ne vemo, ali koliko? nam je znano, ni prvič v Ameri ki nobene jednote pod gomjirr imenom in drugič, ne priredi ti jednota iste dni, na isti način ir z istim sporedom izleta v domo vino. Menimo le, da se je "Slo vencu" zdelo nerodno da "nje Kova" jednota ne bi priredila ni česar, pa je kar SNPJ prekrsti v "katoliško", da bo reklame več Kar tako naprej. Saj brezplač na reklama ne škoduje, kdo pri de, bomo pa itak vedeli v domo vini. — Ali jezuitsko morale moramo pa le pribiti. Kabaretni večer "Zarje" Delavstvo ima v kulturno ir organizacijsko bolj razvitih de želah tudi razne kulturne orgs nizacije kot n. pr. lastne pevski zbore, godbe, dramatične odse ke, knjižnice, čitalnice, telovadna društva, športne klube itd..... To pot se bomo ustavili pri prvih dveh panogah. Pevskih zboro\ imamo v Sloveniji celo vrsto/ kjer ima delavstvo le na razpolago primernega pevovodjo ir lokal, tam ima pevski zbor. V Ljubljani je pa v tem oziru slabše. Ne vem res, kje pojejo delay ci; zgleda pa, da pri meščanskih pevskih društvih. Delavska ne u-apevajo. Imeli smo dobro "Pevsko društvo Ivan Cankar", a to danes životari, dalje imamo Pevski (ni se k pekov in mesarskih pomočnikov, leta 1928 je pridno vadil pod vodstvom prof. A-damica pevski zbor "Svobode", ki je posebej v ta namen založila 12 partitur delavskih pesmi. po 6. januarju pa se je lani seve uizsel in imamo Pevski odsek "Grafike", tiskarjev, ki je se najboljši pevski zbor danes in delavstvo tudi zastopa pri raznih delavskih prireditvah. Z glazbenimi društvi pa je bilo še slabše. Imeli smo sicer pred vojno in po vojni močne in do-'»re tamburaške zbore, ki jih je »čil in združeval neumorno po- la koračnica "Don Quixot"). dalje Cehova enodejanka "Snu-WČ", Hubadov komičen' prizor 'Elektroterapija", recitacija Ke-*jevega "Pijanca", Bučarjevi kopleti (Pssst! In Tac'ga osla pa *e ne!), komičen prizor "Muta-*ti muzikant", Nastop nemega clovna in predvajanje "Ramo-ie" od gospodov Abel iz Berlina. °ri vseh točkah so sodelovali ilani ljubljanskega Šentjakobskega odra in ss. Bitežnik ter Si-nonič. Bil je prav lep večer, ki »e je prijetno razlikoval od dru-Tih predpustnih prireditev. Pri-•editeljici na dobri ideji in na u-ipehu lahko čestitamo in si želimo čimprejšnje in pogostih po-lovitev in sličnih prireditev. Deset let Orkestralnega društva Glasbene matice V letošnji sezoni praznujemo t Ljubljani desetletnico Orke-»tralnega društva Glasbene ma-;ice. Pred vojno smo imeli sicer :kzv. Filharminijo, ali ta je bila / nemških rokah in za koncert-10 glazbo je bila na razpolago le ana. Sicer smo dobili po vojni sa-nostojen orkester opernega gle-Jišča, vendar je bila ustanovitev Orkestralnega društva velik dogodek v slovenski glasbeni u-metnošti. Člani tega društva so ibenem tudi člani Glasbene Marice in Filharmonične družbe. Orkester ima namen gojiti sim-'onično glasbo (godbo) kakor i-Tia Glasbena matica že 40 let na-nen gojiti vokalno glasbo (pe-:je). Društvo je imelo doslej že !!0 samostojnih koncertov in 17 irugih koncertnih prireditev, na '«aterih je zbor izvajal poleg le-oega števila domačih skladb tuli veliko največjih in najpo-nembnejsih skladb svetovne li-;erature. Orkester ima 45 sodelujočih članov, večina konserva-toristov ali absolventov konser-vatorija. Jubilejen koncert se vr-M v pondeljek 10. marca. Naš zračni promet se širi Med jugoslovansko in čeho-*lovaško družbo za zračni promet se vnše pogajanja, da bi se letos - otvorila nova zračna pro- veseli. Postala je nekako strokovna godba. Zove se De- ...... ......... lelo dobro, da naša ■ko gUzbeno društvo "Zerja" | ieljna publika vsaj deloma lah-ma *e tri oddelke: godbo na ko doma primerja ustvarjanje ala. koncertni orkester in naAih igralcev v primeri z ino-/ 1 »Hnd. v. Izemskimi. Ako bi bile cene pri In ko so v predpustu vsi no- uh gostovanjih še malo nižje, bi m prirejsli vse mogoče vrste pač lahko prenehsla ona lokalna »*kerad, veselic in balov, je, kritika našega ansambla od stra-redila ta godba delavski ka- ni občinstva, ki drugje sploh še "«'t ni \et'er pod vodstvom vo- bilo ni ali ni ničesar videlo. "vojega orkestra. Danila Bu- "Tegernseerjr so monekov-na. V delavski zbornici, smojska potujoča igraluks na.«mejsll posrečenemu spo-,ki so nam lepo prika^ll dvoje i te posebnosti. V Ljubljani beverskih dram. tragedijo' Msg-areta oz. kabaretnih večerov dalena" in komedijo Trije vaški /rešamo. Na sftoredu je bilo: svetnikih Igrali «o v dialektu, ke orkestra "Zarje" (Fan- kar je vplivalo tudi na publiko, is iz "Pavete". Valček I* Gledališče ni bik» najboljše ob|. aMaškt kneginje" in grotesk- »kano in občinstvo so tvorili Nemci In publika, ki je dobro vešča v nemškem jeziku, da je mogla slediti precej teiko razumljivemu bavarskemu dialektu. Drugače pa sta bila ta dva večera prav prijetna in potrebna iz-prememba in igralci so bili za svoje predvajanje od publike bogato nagrajeni. Značilna 35-letnica V Ljubljani imamo znani ljubljanski grad, ki se dviga nad mestom danes skoro v sredini, ki je oddaleč viden, zlasti sedaj, ko so ga obdali od električnih žarnic in reflektorjev in na katerega fimo Ljubljančani zelo ponosni. Pa skoro ne vemo, da-li je Grad nam v ponos. Ne morda hribček 65 metrov visok, ta je lep in nedolžen. Ali to kar smo Ljubljančani nanj postavili. To je grajsko poslopje, ki je že precej staro in precej obseženo. Tu notri so bile do potresa v letu 1396 ječe. ki ne vemo, če so kakemu narodu ali kraju v ponos. Po našem bi bilo veliko boljše in lepše za nas, ako bi .ne bilo treba kaznilnic in zaporov ali ako bi visele na vseh takih u-stanovati bele zastave in bi jih mi lahko kazali tujcem "Glejte, bilo je, pa ni več. Včasih smo morali ljudi za pregrohe oz. da se poboljšajo še kaznovati, danes pa to ni več potrebno, kajti človek je že tako velik, srčna in duševna kultura ga je premagala in postal je človek!" To bi bilo lepo. No, zaenkrat tega ni. — Torej do leta 1896 je bilo tu zaprtih sorazmerno vedno do 400 kaznjencev s kaznimi do enega leta. Po tem Času so zgradili v Ljubljani na Miklošičevi cesti sijajno justično palačo, kjer se kaznjenci lahko počutijo kot ljudje. In stanovanja prejšnjih kaznjencev so zasedli začetkoma redki, po vojni pa številni broz-stanovalci. Oni svobodni ljudje, ki se niso ničesar pregrešili razen tega, da so bili morda otroci revnejših staršev ter da si sami ali niso mogli, znali ali hoteli pridobiti večjega premoženja, so se morali, ako niso hoteli o-stati pod milim nebom ali pa v barakah preseliti v male temne in vlažne jetniške celice. 400 takih siromakov je tam in bilo bi jih še več, da je več prostora in mesta. , Torej to je oni jubilej. 35 let je od tega, kar so prepustili jetniki svoje celice svobodnim ljudem, ki so sedsj kaznovani telesno veliko bolj kot jetniki na Miklošičevi cesti in msrsikje drugje. Tako se časi menjajo in tragika človeškega Življenja ž njimi. Vrelci grenke mineralne vode v liana tu V Tordi v Banatu so nedavno odkrili izvir grenčice, ki je po svoji kemični sestavi podobna sloviti grenčici (Bitterwasser) Hunyadl Janoš", je pa še bolj zdravilna. O tem je te dni predaval v Beogradu profesor dr. A. ftčcrbakov, povdarjajoč izredno važnost in težkoče, ns katere bi naleteli pri racijonalnem izkoriščanju vrelcev, kalerih Je na stotine v Banatu. Največja težkoča je v tem, da je večina vrelcev sredi banaških vasi in bati se je, da bi bili vedno nečisti. Zato bo treba v primeru ek-sploatacije vrelcev strogo paziti na hlgijeno. Dr. fičerbakov Je tudi omenil, da je bil nedavno blizu Starega Bečeja odkrit vrelec, katerega voda močno aj»omi-nja na sloviti murialnko grenko vodo v Friedrichshallu v Nemčiji. Zanimiv proces Pred sodiščem prve stopnje v Beogradu je bila danes zaključena razprava proti bivšemu podpredsedniku občine Kosti Juvanoviču, ki ga Je tožila beograjska občina radi raznih napadov v Hstth na «Minsko go-*|x*iarstvo. Danes je imel Ko-Mta Juvanovlč svojo zaključno besedo In je govoril ves dopoldan. Pri tem je navajal razne dokumente, s katerimi je skušal ovreči obtožbo beograjske občine. *'o njegovem govoru Je sodišče po kratkem posvetovanju j objavile, da bo raz»odba izr*< e-| na v pondeljek 10. t. m. Nove me«tne hiše v Ljubljani Na bivšem gozdnem svetu, ¡kjer je bila stara drevesnice, nedaleč od postiane zadružne kolonije "Stan In dom" se vrše prl-pravljana dela in koplje svet za temelje novih mestnih hiš. I>o-vata *r tudi gramoz in opeka V»« i*rcele ti še oddane in prodane. Na Prulah so se «dvorile nove ulice, na katerih bodo pri- čeli zidati. Na ogelno, parcelo na Privozu dovažajo stavbni materijah Kakor govore bo tu letoK zrasla cela vrsta ličnih hišic in vil. Tudi na severni strani Ljubljane se obeta pmejšnja stavbna delavnost. Zato tudi raste cena svetu neverjetno. Osredna protltuberkulozna liga v Ljubljani V Ljubljani se je osnovala O-srednja protltuberkulozna liga z namenom, da združi vse plasti našega naroda v boju proti najnevarnejši ljudski bolezni, tuberkulozi. Jetika pobere v naši ožji domovini, to je v Sloveniji, nad 2800 človeških življenj, med njimi večino v najlepši mladosti ali pa v letih dozorevanja. Ko bi imeli ti nesrečniki pokazati kaj znajo in napraviti kaj za se in človeštvo, jih pokosi ta socialna bolezen. Zato vsi v boj proti njej! Japonski učenjak v Ljubljani V Ljubljani se mudi odlični zoolog Japonske dr. Toln u Uchi-da, docent na univerzi v Tokiu. Je tu gost univerzitetnegu profesorja dr. Hadiija in se zanima za vse mogoče kulturne probleme v Ljubljani. Obiskal je muzej. naprave društva "Zoo" in razne osebnosti. Iz Ljubljane odpotuje proti Parizu in Berlinu in si spotoma Še ogleda našo jadransko obal. Smrtna kom. — V Skofji Loki je umrl Jurij Grohar, posestnik in mizarski mojster. — V So-dražici je umrl bivši kovaški mojster Jakob Drobnič v 75. letu starosti. Primorski novioe Med 4,drugorodnimi" avan-gardlsti v obsežju goriškega mesta prireja učitelj Ballaben sestanke, tia katerih jim razlaga, da morajo biti ponosni, ker so postali italijanski državljani in ker postanejo Italijani. Tak sestanek se je vršil te dni v Solkanu, ki je bil nekoč živahen in cvetoč industrijski kraj, danen pa Je mrtev. Nedavno je bilo v nekem javnem lokalu v Buenos Airesu slučajno navzočih 73 sol-kanških rojakov. Sežana leti med Taborom ir, Planino, 8<>8 m nad morjem. V trgu je vozel vseh cest tržaškega Krasa. Prebivalcev ima sedaj okoli tisoč, z okolico kakih tri tisoč. Po večini so poljedelci. Obrti In Industrije ni. V vročih mescih je v Sežani precej leto-viščarjev. V zadnjih letih je odšlo že znatno število Sešancev v tujino. Ime Sežana je nastalo I k) kapelici sv. Suzane. Ob de-želnl cesti prod cerkvijo stojita dve mogočhi, baje 1500 stari IU pl. Ena se Imenuje "Zora", druga pa "Večernlca." Poitalfjančevanje Julijske He-nečije Pazln, 9, marca 1930. Tu pri nas v kršnl Istri preživlja jugoslovanski živelj žalostne dni. Italijani pas zatirajo, kakor le mogoče, da dado našim slovenskim In hrvatskim pokra. Jinam Italijansko lice, da se ns ta način nekako pred našimi po. tomci izognejo očitku, da so oni kot borci za svolnido narodov za. sužnjlll skoro 700,000 Jugoslo-vanov In odvzeli od celote naj. lepše pokrajine. NI dovolj, da smo morat! poltalljančltl svoja Imena In priimke, ni dovoli, da nimamo niti lantnlh šol, dh^o nam prepovedali skoro ves tisK v materinskem Jeziku, da so unl-čili skoro vse naše kulturne u. stanove—kmalu sploh tudi doma ne bomo smeli slovensko go. voritl In na uka/. bomo morali pozabiti, da nas Je rodila slovenska «nati. Verusovlč (Ljubljana): Borba za ohranitev dol. zakonodajo v Jugoslaviji (Ob priliki ubi*U Albert« lh»««M V Itatgruriu) L. 1889 so dosegli zastopniki avstrijskega delavstva po dol* gih bojih z delodajalci in avstrijsko vlado svoj prvi večji uspeh, ki je bil dalekosežnega Itomena: izšel je zakon o bolniškem zavarovanju in osnovane so bile tkzv. bolniške blagajn«. Dvajset let pozneje leta 1909 je prišel drugi uspeh k temu: ustanovljen je bil Pokojninski zavod za nameščence. Med tem smo dobili še obrtne nadzornike in pod, V koliko so odgovarjale vse te ustanove zahtevam dclav- lani o priliki 20-letnice |K»koj ninskega in 40-letnice bolniškega zavarovanja. Prišel je prevrat. Treba J« bilo vse to ohraniti in ako mogoče še izboljšati v novi <1 rta vi. Delavski voditelji so šli na delo. V Ljubljani Anton Kristan, v Zagrebu Vilim Bukšeg. v Sara- Delavatvo pa se je nasprotno borilo ne le" za ohranitev dosedanjega stanja, nego tudi izvedbo Že z zukommi zaniguranih pravic. Doseglo je sicer prvo nalogo, novih stvari pa ni prejelo. • • • Prišel je C. januar 1929. U-stava ukinjena, parlament ukinjen. sploh vse, kar je bilo izvoljenega, iKlpravljeno. Kralj se je odločil za vlado močne roke ter thkt.it m o, da tsll drftavo gt>-s|Kslarskega in političnega propada. Pričakovalo se je razpusti, tev delavskih strokovnih organizacij in delodajalci so menili, da je prišla zanje zlata doba. ko bodo morda jki vzgledu Bachovega režima ali Bismarkove ere delali z delavstvom kot se jim bo zl j ubilo. Ni se še izleglo razburjenje in niso še bili ure skega razreda, smo že pon>čalT jenl vtisl, ki jih je pustil na nas nenavaden in nepričakovan preobrat na Čelu države, ko so začele deževati v Beograd deloda-jalske spomenice In resolucije, ki so prosile novo vlado, da naj jih reši neznosnih bremen, ki nalagajo delodajalcem politične dajatve. Zlasti se je šlo tudi za odpravo osemurnlka in prepove jevu Jovo Jakšič ln v Beogradu dl nočnega dela ter določb o za-v eentralni vladi Vltomir Ko- poslitvl mladoletnega oseh j S In ženskih moči. Kmalu se Je Beo- rač so pripravljali z naredba-mi in zakoni delavsko socialno zakonodajo, seveda ob zaslombl tedaj nenavadno močnih socialno demokratičnih organizacij. Rni prvih odlokov slovenske Narodne vlade odrejajo 8-urnik, ustanavljajo iz malih krajevnih bolniških blagajen močno Okrajno bolniško blagajno v Ljubljani, ustanavljajo Inšpekcijo delu v Ljubljani s podružnicami po vseh večjih industrijskih krajih Slovenije, ustanavlja se Borza delu in še mnogo drugegu. V Beogradu se je dolgo delalo nu raznih zakonih, dokler nista izšla končno Zakon o zaščiti delavcev in Zakon o zavarovanju delavcev. Delavstvu je bil priznan v načelu 8-urnik, obratni sveti, pravica združevanja, kolektivne l>ogodbe, delavske zbornice, inšpekcije dela, borze dela. bolni-niško, nezgodno, starostmi, invalidsko in brezposelno zavarovanje, Vse drugo je že Uvedeno, le zadnje tri panoge zavarovanja Se ne delujejo. Zakon je določal njih izvedbo do lota 1925, ali vlada tega ni izvedla, ker pač delavstvo ni znalo ceniti svoje moči in Je po prvih uspehih zapustilo svoje organizacije. Delavstvo pri nas se ne zaveda, du sta oba zakona le (Misledica njegove moči ob prevratu ln deloma strahu pred revolucijami In boljševizmom ter da s silo delavskih strokovnih organizacij rastejo In padajo delavsko-za-ščltnl zakoni. NI to bila vludu dolžna dati, ni to bila njena milost, bila j«'to le sila razmer, ki so Jo ustvarili delavci, a katere se ne zavedajo. Seveda vse ni bilo in na more biti všeč našim nazadnjaškim delodujalcem, zlasti v nekaterih pokrajinah naše države. Nape. njali so vse sile, da izigrajo na ta ali oni načhi delavsko socialno politično zakonodajo. Skušali so vlado prepričati, da izvira go-spodarska kriza v Jugoslaviji, ki pa je le |>ofl|edicu splošne gos|>o. darske krize po vsej Kvropi In še poseliej slabega gos|)odarstvs V naši državi, ki je bilo kakor so to vladni krogi priznali, do nedavna p<*l kritiko, iz , . . prevelikih dajatev, ki jih predpisu-Jeta zgoraj omenjena zakon s ter Iz prevelikih pravic delavstva. č<4, da jih ono Izrablja, Onemurnik Jim je bil posebno na iiotl in pa seveda Izvoljeni obratni zaupniki, ki jih iz ma- Nova nasilja so na dnevnem redu. Pasieaki {«'valjnik Uaililk vanj*, jjl in terene J je ne mu (flšistovske mladinske organi zadje) prof, Dl Nizza hoče na vsak način zatretl tudi sloven-sko molitev In petje v cerkvah za otroke. Zahteva, da morajo moliti Jirvatsk» šolski otroci Ita-lijansko. Učitelj mora pripeljan otroke v cerkev v *prev«idu In deca mora biti iaSi*tkru> uniformirana ter nadzirana, dali ne moli ali po>e v hrvatskem j jeziku, JUipnikl menda protesti-j rajo proti takemu ravnanju in stvar ima mends v rokah tudi že višja duhovščina, o kateri pa dvomimo, d* bo pri fašistih ka| opravile. Teko poeUjamo zapuščeni od vseh tujemdeev in ako pojde tako dalje, kmalu ne b**l<» ljudje več vedHi. da so tu IftOO let bivali ttlovam. ' rejo po mili volji odpuščati. grad kar flibil od stanovskih de-putacij, ki so na eni strani izrekale zahvalo kralju za akt mi fl. januarja, obenem pa prosile za pomoč proti delavstvu. No, vsi ¡skupaj so pa (aisabill. da delavstvo v Jugoslaviji, dasi je Šibko, vendar nI samo. Nad nJim čuvajo Amsterdam, Zu-rlch in Ženeva. Dve Internacio-nall in Mednarodni urad dela. Pozabili so, da sta med tem za-vladula MacDonald ln Hender-son, da vlada Mueller-Franken, da je tu Staunlng, pa Paul Bon-cour v Parizu, da stu na vladi dva delavca celo v Molbuurnu In 8raneyu, da Meissner, Bechi-ne in dr. Czech v Pragi tudi nekaj zalelejo in Kenner pa Deutseh s Seitzem tudi niso brez pomena. Niso m* zavedli jiovega položaja, ki je nastal po vojni, ko eiui država lidl nad drugo In se nI dobro zameriti niti nedavnim sovražnikom. Dovolj kredita so Jugoslaviji že odvzele razne afere tu in tam pa tudi parlament ni pri tem nedolžen —ln sedaj ko naj se država rehabilitira, Jo treba biti previden. In tako ni došlo do pričako-vanib uspehov proti delavskim strokovnim organizacijam, ki se danes tako le)K) razvijajo, kol I k) letu 1919 še nikoli. Noštuto konferenc^ anket, zborovanj ln pod. so mit le j priredili že delodajalci in še več delojemalci, ki branijo že pridobljeno pravice. Vlada je oprezna. 1'azno študira predloge te In on« strani, a ne ukrene ničesar. Vendar se bliža nekako sedaj doba, ko se I mi izvršila revizija socialne zakonodaje pri nas. Kako? To J« drugo vprešanje. Kajti obe sira-ni nista zadovoljni. Vendar Je stališč« delavstva veliko lažje iu veliko bolj upravičeno: ono zahteva namreč Iv Izpolnitev zakonu mu že osem let zagarau. tiranih pravic, tu katere že tudi vso to dobo plačuje prUpovku! Delodajalci (m zahtevajo odpravo že obntoječih in dolgo vr-*to let izvrševatiih stvari, ki so zagarantlrane delavstvu s po-Nebnimi zakoni in ki so registri-rane s posebnimi konvencijami pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi. Torej v tem <"asu Je prišel v Beograd star strokovnič^r in socialist, sedenji direktor Med. narodnega urada dula, sodrug Albert Thomas. Na potu Infor-rnan^vhem Tn detoms Intpekrtf. skem j« iz Kumunije na Grško, pa se je ustavil v Beogradu, da obišče hčerko, poročeno v Beogradu in svoje stare znance Iz Ženeve iu še preje. Delavstvo ga je svečano sprejelo in priredilo veliko manifuntauijsko konferenco vseh strokovnih organizacij in delavskih zbornic v Jugoslaviji. Na konferenci so re-ferirall o delavski zaščitni zakonodaji sodr. Pfeifer iz Zagreba, o socialnem zavarovanju Urat-nik Iz IJubljanc in o InšpekHjl dela Djurič iz Splita. Vsi govorniki so na kratko in objektivno s potrebnim dokazllnim materi-jalom poročali o usjiehih delavske zakonodaje in o njenih potrebah. Odgovarjal Jim je Thomas kot strokovnitar in sodrug ter jim zabičeval potrebo strokovnih organizacij, ki so jamstvi» za uspeh. Govor je prevel osrednji tajnik delavskih zbornic v Beogradu s dr. Zivko To-palovič ln inr priobčujemo koncem tega sestavka^ Za tem so slutliU Bogdan Kreklč, za krščanske socialen Fran Terse-glav, za narodno socialne Ju-van, za bančne uradnike Kurta-gič, za grafičarje Stark in za l>omoree njih zastopnik. Konfe-renoo Je aaključil dr. Tupalovič. Prihodnjega dno se je na|x>-tilo 44 delavskih zastopnikov s Thomasom in Topalovlčem na čelu k ministru socialne politike, da mu razloži Želje delavstva. Minister dr. Drinkovič je oblju-bil, da bo vse proučil, a zagotovil j« zastopnike, da vlada ne bo nikskor demontirala socialno liollttčne zakonodaje. Thomas je bil tudi pri predsedniku vlad«, pri kralju ln na konferenci s delodajalci. Slednjim je priporočal dogovor z delavstvom. • • » Beograjska konferenca ju bila velika manifestacija. Po radiu Beograda, Zagroba in Ljubljane JI je prisostvovalo vse Jugoslovansko d«lsv«tvo. V vseh d«-Isvskih In zadružnih domovih so Jo |H)slušall zbrani delavci ln tako Je bil delavec I* Trbovelj, Jesenic, Maribora, PrevaU. Črne aH LJubljane duševno zdru/ žen s svojim delegatom v Beogradu. ki Js neposrndno prisostvoval konferenci in |s»slušal referate. Vemo, da se Jugoslovansko delavstvo nI počutilo več tako zapuščeno kot doslej, Upajmo na ustnih«, u čemer bomo poročali, HOJ ZA NOVO ItllDAHSKO IJNIJO (Ntelsljvvmija s 'i. strsnl.) direktno, gotovo pa indirektno, j« čin |si|hiIiiu moralno propa* losti. Kudarji imajo samo «no pot pr«d sabo, ki J«, pridružiti s« no. vomu gibanju, zgraditi mogočno organizacijo, katera Je njihovo edino upanj« In^ |>otom katere edino smejo upati na dosego boljšega Žlvljeiiskega obstoja. Zgraditi organizacijo, v kateri bo vladali» |sSktenju in načela, katera Iki v ponos n« »»amo nJim, temveč tudi vsem ameriškim delavcem Iu vodnica v novo dobo socialne pravičnosti. Ako bodo rudarji i»odall Ilowa-tu In drugim vmllteljem novega gibanja roko, bodo io tudi dosegli In sicer prej kot si J« možno predstavljati in kljub vsem številnim in gjgantnim zaprekam ter Movragom. Itudarji, l»o-dočnoitt je v vaših rokah I OtONKC» Ali st« že naročil! Proavete sil Mlsainski list s« o Jem u pri-jelelje ali sorodniku v domovi. ao7 To je edini 4sr trejae vrednoati. ki ga se msl denar lahko pošljete svojcem v doma* rine. |sS)a LrUw(Wrte ia ir«kapUt»* t pan*».km <•»!»«. f% Sir Arthur Conan Doy Us □ □ IZGUBLJENI SVET' □ □ - (THE LOST WORLD) Roman bt ii Dvignila sva glavi pa videla, da nam domačini zgoraj na «kali dajejo znamenja z rokami in na« vabijo, naj beživa in «a jim priključiva. Pograbila ava avtomatični puški in planila ven, da vidiva, kakšna nevarnost preti. Nenadno je skočila iz bližnjega gozda skupina Indijancev, kakih dvanajst ali petnajst mož, ki ho drveli kakor vihar, in takoj za njimi „ta se prikazali dve orjaški pošasti, iste vrste kakor ta, ki je obiskala naše taborišče ali me pozneje preganjala na mojem samotnem izletu. Izgledali sta kakor gorostasni krastači ; nista tekli, temveč samo skakljali naprej, a bili neverjetno ogromni, večji kakor največji slon. Dotlej jih nismo videli nego ponoči, in so res ponočne živali, ki se prikažejo podnevu samo, ie jih kdo zmoti v brlogu, kakor se je moralo zgoditi tudi tppot. Obatrmela sva od začudenja, ker je lesketala njuna bradavičasta in šekasta koža tako čudno kakor ribje luskine ter dobivala v soln-čnih žarkih, ko sta brzeli zverini naprej, vedno nove mavrične barve. Sicer pa »va imela malo časa za opazovanje, ker v trenutku «ta dohiteli strašili begunce in pričelo se je grozovito klanje. Napadali sta na svoj način: zrušili sta se z vso težo na žrtev, in ko je ta obležala raztrgana pa zdrobljena, planili naprej za drugo. Nesrečni Indijanci so glasno stokali od groze, a si niso mogli pomagati, četudi so bežali na vae pretege pred neusmiljeno krvoločnima in grozovito urnima pošastnima nestvoroma. Zgrudili so se drug za drugim in ostalo jih je kvečjemu kakih šest, preden sva jim utegnila priskočiti na pomoč. Sicer pa jim je najina pomoč prav malo zalegla, le še naju je izpostavila isti nevarnosti. V daljavi nekoli sto yardov sva Izpraznila puški in v vsako zverino sprožila naboj za nabojem vse z istim uspehom, kakor da bi ju obmetavala s papirnatimi kroglicami. Radi svojega nižjega, zu lazivce značilnega ustroja, nista bili njuni telesi dovzetni za rane in nobeno moderno orožje jima nI moglo do živega: saj sploh nista imela izrazitih možganov, temveč samo po všej hrbtenici razkropljeno osrednje živčevje. Utegnila sva ju samo nekoliko zadržati: a pokanjem in bliskanjem najinih pušk sva za trenutek lahko odvrnila njuno pozornost od žrtev in s tem zase pa za Indijance pridobila nekoliko potrebnega čaaa, da se povzpne-mo na rešilne stopnice. A tam, kjer so odpo- .vedale eksplozivne stožičaste krogle dvajaete-ga stoletja, so oprnvilo svoj posel tuzemske zastrupljene puščice, ki so jih namakali v stro-phantovem soku (strupena rastlina, ki jo rabijo tudi zdravniki) ter potem zabodli v gnilo mrhovino. Sicer so malo pomagale te puščice lovcem pri napadu na zverino, ker je prihajal strup radi lenega obtoka krvi le počasi do veljave, in je vedno lahko ujela ter pomandrala zadeta pošast napadalca, preden so jo zapustile moči. A zdaj, ko sta se za nami pripodill obe strašili tik do vznožja stopnic, se je vsula nanje iz vsake luknje od zgoraj cela toča puščic. V trenutku sta bili z njimi posejani, a ni bilo videti, da bi občutili kake bolečine: 7. renča-njem ln praskanjem v onemogli jezi sta vedno poskušali naskočiti stopnice, ki so vodile do žrtev, a se mukoma povzpeli samo za nekoliko yardov in potem zopet vedno zdrknili navzdol. Naposled je pričel strup delovati. Eno strašilo je zamolklo zastokalo in težko spustilo na tla velikansko plosko glavo. Potem je pričelo še drugo s cvilečlm, žalostnim krikom krožiti okoli trupls, se tudi zvrnilo in zvijalo nekoliko minut v smrtnih mukah, nato otrpnilo in obležalo nepremično. Z divjim, fiavdušenlm kri-čanjem so zdaj prileteli Indijanci iz svojih jam in zaplesali besno zmagovalno kolo okoli mrtvih strašil nad vse veseli, da so zopet ugonobili dva izmed svojih najnevarnejših sovražnikov. Ponoči ao razkosali ln spravili trupla, ne da bi ju pojedli — strup je Ae vedno učinkoval —, temveč zato, da bi preprečili smrad. Samo srci orjaških lazivcev, kakor blazini veliki, sta obležali zunaj in nadaljevali grozno samostojno življenje: tiho In enakomerno sta utripali, se rahlo dvigali in padali. Sele tretji dan ao bile živčne stanice izčrpane in sta obe strahoviti stvari obstali. Ce bom imel kdaj boljšo mizo kakor škatlo od mesnih konzerv pa boljše pisalne potrebščine kakor zadnji ogrizek svinčnika in zadnjo poš ved rano beležnico, bom ie podrobneje popisal Indijance rodu Accala, naše življenje pri njih pa opazovanja, ki smo jih naredili pod čudnimi okoliščinami v Čudežni Maple White-ovi deželi. Mislim, da me nikoli ne bo pustil na cedilu spomin, in da bom do svojega zadnjega dneva tako razločno pa jasno videl sleherno uro in sleherni dogodek Iz tega časa, kakor se to sicer godi edino s prvimi ln globokimi vtisi iz otroške dobe. Nikaki novi doživljaji niso potem v stanu izbriaati onih prejšnjih, ki so ae tako globoko vrezall v dušo. Popisal bom takrat čarobno mesečno noč na jezeru, ko ae je ujel v indijanske mreže mlad ihtioaavr, neverjeten stvor, napol tjulenj in napol riba, z očmi po obeh straneh gobca, katere so bile zavarovane s koščenimi izrastki, dočim je sedelo tretje oko na vrhu glave — malo da nam nI prevrnil čolna, preden amo ga potegnili na suho; iste noči je planila na nas Iz ločja zelena vodna l(ača, se ovila okoli života krmarju v Challengerjevem čolnu in ga tudi odnesla. Povedal bom tudi o ponočnem orjaškem belem bitju — še do zdaj ne vemo, aH je bil sesalec ali lazlvec — ki živi v zoprnem močvirju ob vzhodnem delu jezera in «e tam potika, v temi obdano z motno fozforescenčno svetlobo. Indijanci so se ga tako bali, da sploh niso marali prebivati v tem kraju; mi pa smo poskušali dvakrat priti tja in ga vsakikrat videli, toda nismo mogli prebroditi globokega močvirja, sredi katerega je bivalo. Zato ničesar ne morem povedati razen tega, da je bil ta st^or menda večji od krave in jako čudno zavdarjal po mošusu. Poročal bom tudi svoječasno o neki orjaški ptici, ki je nekoč Challengerja podila do našega skalovja, dokler se ni skril v indijanskih jamah — .bila je to velika ptica tekavca, dosti višja o dnoja, s kraguljlm vratom In divjo glavo, pravo mrtvaško lobanjo. Ko je letel Challenger v zavetišče po stopnicah navzgor, utegnila ga je še zasledovalka klju-nitl v nogo, in udarec divjega, zakrivljenega kljuna mu je tyiko- gladko odbil peto na čevlju, kakor da bi to storilo dleto. To pot vsaj ni odpovedalo naše sodobno orožje; velikanski ptič (meril je oof je nekajkrat 7akašljal. potem oa je stopil pred veliko zrcalo, pnvnoHl jezik iz ust ter dolgo in natančno o-gMoval avoje grlo in požiralnik. Najrajši bi sploh ne bil spre-jel povabila gonpoda lielarthur-ja, a ksj. ko je bil le ta bankir, lM>gat in mogočen denarni mu *»tovo splavali po vodi Gong je z zamolklim in prijetnim glasom poklical gosta k oln»du. Gospod Treguer je bil na žalost poleg gospodarja edini pri mizi. Tudi to mu ni bilo POfcšciS. Bil je namreč silno pla-šen človek in že naprej ga je atrašllo dejstvo, da bo odlnl predmet gostiteljeve pozornosti. Ta njegova skrb ni bila majhna in se je nepopisno povečala. ko ao v začetku obeda prinesli na mizo školjke. Jedel jih je sicer zelo rad, a strah, ki ga je pri tem vedno navdajal, je bil nepopisen. Ker pa je bil poleg gospodarja edini pri mizi, si ni smel dovoliti, ds bi pustil od nest i skledo, ne da bi si bil vzel. Tako nerodno mu je bilo, da bi bil najrajši rekel, da je bolan. Tega pa zopet ni mogel, zakaj bi bil rekel kaj takega, bi < «• >eljak, od katerega ai Je gofl|Mxl Treguer obetal dobre služb««, lu tega je navdajala gos^la VI n Treguerja še ena bojsu-n — strsh, da ne bi napravil nu ljudi slab vtis. vsi upi na službo pri bogatem bankirju. Školjke ao znane kot nevar no živilo. Oh, kako nerodno, «la , «e jim človek ne more odreči! i Gospod Treguer Jih torej ni za- erju ponudil, naj vzame še eno omeleto, zakaj njemu ao gobe tako ugajale, da je hotel počastiti z njimi svojega gosta kar mogoče do sitega .. • "In zdaj, dragi moj, zdaj boste pokueill raco, kakršne gotovo še niste jedli vse svoje življenje!" je rekel goapod Belar-thur. Gospodu Treguerja je malone postalo slabo. OČI so se mu ekalile. Svetla jedilnica, kredenca a starim «rebrom in s kristalnim steklom, mu je začela plesati pred nosom. Vse se je tako žalostno vrtelo I Zakaj gospod Treguer se je bil dqmislil tiste uboge rodbine, o kateri je bil nedavno čital, da se je z mastno raco zastrupilo petnajst oseb. •. Vzel jo torej prav majhen košček. A velikodušni gostitelj, ki se ni mogel načuditi goatovi skromnoati, je porinil na njegov krožnik pravi kosač belega mesa, češ, jejte in ne uganjajte zmernosti! V svojo največjo prepadenoet je gospod Treguer odkril prav v tem koeaču mesa odprtinico, ki ga je navdala novim strahom. Zdelo ae mu je, da ravno skozi' tisto odprtino bakterije kar vpadajo v njegov želodec. Prinesli so tudi močnato jed — nekaj lahkega iz beljakovine. In zopet je gost vztrepeta-val. V duhu je videl pred aeboj zvarila avetovnih higijenikov, ki svare pred zaviivanjem beljakovine, ker utegnejo postati zelo škodljive. Po vsem tem se je začelo gospodu Treguer ju naravnost mešati v glavi. Vse njegove misli so veljale edino temu, kako bo vse te atrupe, ki jih je spravil vase, zopet razkrojil, kako jih bo storil neškodljive. Prišlo mu je na um, da bi si morda pomagal s pijačo. In začet je piti velikanske množice tekočine—seveda ne vina, zakaj o njem je imel slabo sodbo, v toksikologij pa je bil tako slabo podkovan, da prav za prav ni vedel, kako je treba streči sitemu in prepolnemu želodcu. Pred ofcmi so mu bledele le nejasne (n nepopolne slike, kaj je treba »kreniti, da se spravi organizem v ravnotežje. L . Pil Je torej neutrudoma, a ne vina, ampak je mešal vino in vodo. Posluževal se je je v zelo obilni meri, zakaj bil je prepri čan, da ima pred seboj mineral no vodo, ne pa atudenčnlce. Voda pa je stala v velikih karafah na mizi. Ko ae je bil že pošteno nalokal, se je gostitelj obrnil k strežaju in ga vprašal, kakšna voda je to. Rekel je: "Ali je to prav mineralna voda? Zdi se mi, da je precej podobna deževnici!" In strežaj je moral priznati da vkljub naročilu niso dobil mineralne vode in da je mora zaradi tega postaviti na mizo čisto deževnico. Treguer jeva domišljija ae je mahoma silno razrasla. V njegovi glavi so vstajale bakterije Iz vseh kotov, lotevala ae ga vročina, bilo mu je jasno, da i ma legar. Ozrl se je na čašo— in zdelo se mu je, da plešejo bacili divji s ved rast ples, bo Izvrtal njemu, gospodu Treguer ju, siguren grob. Dve uri po tem je stopil gospod Treguer v v*£ko lekarno Ni mu bilo sicer slabo, čutil je da nekaj ne bo v redu. Zahteva vrnil, ko mu Jih je sluga ponu- je aredstva za odvajanje In pro-dll, jemal pa jih je s krvavečim tlstrupe. Ko jih je dobil, je ur srcem, ker je bil med tem Izra- no stekel domov in legel v po čunal, da je grad njegovega go- »teljo ter is previdnosti ležal stltelja najmnaj deset milj od tri dni. morske obale In da je v njegovi j«, bil kaj prijeten gost!" neposredni bližini še pristani- j* dejal gospod Belarthur po od-šče, kjer pristajajo ladje z ba- hodu gospoda Treguerja svoje-kreniml nosovi. Kaj, " Školjke držale bakra mmMmmmmmmmmmmmmmm^^^ John Dos Paazoa: štfEMŠU PORTRET Celo Indijanci umirajo tu zaradi malarije, rumene mrzlice, kole- re. Ko je umrl C. Keith ml., so priobčili vzi listi njegovo sliko, sliko svetlookega moža z zakrivljenim nosom in trebuščkom — a zakaj ta negotovi pogled? C. Keith je bil sin bogatega moža, rodil se je v družini ki je ljubila vanj denarja. Izvohala je denar na pol poti okrog zemeljske oble — da, tega je bila družina sposobna. Njegov stric je bil Henry Meiggs, ki so ga na zapadni obali imenovali don Enrique. Njegov otče je bil lastnik lesne ve-etrgovine in je prodajal tudi razno blago v Brooklynu. Keith ml. je bil vreden potomec stare družine. L. 1840. je pognala dona En-rlquea zlata mrzlica v San Francisco. Ni stikal po gričevju, n umrl od žeje med rešetanjem al kalijevega prahu v Dolini smrti. Prodajal je ljudem obleko. Ostal je v San Franciscu, igra politika in velefinančnika, dokler ni zašel globoko v močvirje in se je moral kar hitro vkrcati. Ladja ga je izkrcala v Cileju Vohal je denar v Čileju. Tu je postal "jenki kapitalist" Zgradil je železnico iz Santiaga v Valparaíso. Na Činčaškem otočju so odkrili gvano. Meiggs je vohal v gvanu denar. Izkopal s „e iz gvana celo imetje, posta je sila na zapadni obali, Žongli ral je s številkami, železnicami vojskami — vae mu je bilo karta v ogromni pokerski igri. Z mogočno roko si je kopiči dolarje. Financiral je pravljične železnice čez Ande. Ko je postal Tomas Guardia diktator v Kostariki, je pisal do-nu Enriqueu, naj mu zgradi železnico. Meiggs je imel opravka v An dah, pogodba za 75,000 dolarjev se mu je komaj izplačala. Zato je poslal svojega nečaka, Keitha ml. Tej družini ni rasla trava pod nogami: Ze s šestnajstih letom je sta Keith ml. na lastnih nogah, prodajal ovratnike In kravate v tr govlni. Potem je postal lesni tgovec. Ko je njegov oče kupil otok Padre, je poslal tja svojega na, da bi iz otoka izbil kup de nar j a. Keith ml. je začel na otoku živinorejo in ribarenjem z vla čilnlmi mrežami, a živina in ribe mu niso dovolj hitro kopiči denarja. Zato si je nakupil prešičev, poklal mlade vole, kuhal njih meso in s tem je potem krm prašiče, in pomoril je ribe in njimi je krmil prašiče. Ampak prašiči mu niso dovo hitro kopičili denarja. Zato je bil vesel, ko ga je stric poslal v Limon. Limon je ena najslabših kužnih jam ob Karibskem morju UšM Keith se je popeljal z Meigg-sovo ladjo v New Orleans, da bi najel delavcev za gradnjo nove železnice. Ponujal je dolar plana dan in je sprejel sedem sto mož. Od vse trume je ostalo samo kakšnih pet in dvajset ljudi živih. Drugi so ostavili svoja z whiskyjem prepojena trupla v močvarah, da bi tam segnila. Ob drugi priliki je pripeljal petnajst sto mož v Limon; vsi so podrli, kot dokaz, da vzdržijo samo jamaiški črnci v Limonu, Keith ml. ni umrl. L. 1882. je bilo dovršenih 20 milj železniškega tira in Keith e imel milijon dolarjev v žepu. Toda železnica ni imela ničesar, kar naj bi prevažala. Keith ie dal domačinom gojiti banane, da bi bilo vsaj nekaj za prevoz. Sam je moral postati brodolast-nik, da je lahko spravil banane na trg. To je bil začetek trgovine s sadjem ob Karibskem morju. Med tem so umirali delavci neprestano zaradi whiskyja, malarije, rumene mrzlice, kolere. Trojica bratov mladega Keitha je umrla. Keith ml. ni umrl. Gradil je železnice, odpiral trgovine za železničarje vzdolž o-bale v Bluefleldsu. Belizeu, Limonu, kupoval in prodajal kavčuk, vanilijo, želvino, korenine sarsaparilije — vse, kar se je dalo poceni kupiti, je kupoval — vse, kar se jedalo drago prodati, je prodajal? L. 1898. je ustanovil z bostonsko Sadno družbo "Združeno sadno družbo," ki je postala odtlej eden najmogočnejših svetovnih trustov. L. 1912. je združil "Mednarodne srednjeameriške železnice" v korporacijo. Vse z bananami! V Evropi in v Zedinjenih državah so pričeli ljudje jesti banane, zato so posekali džungle v Srednji Ameriki, da bi sadili banane in gradili so železnice, da bi banane prevažali in od leta do leta je vozilo čim dalje v^č par-nikov velikega belega brodovja proti severu in so bili natovorje-ni z bananami. In to je zgodovina ameriškega cesarstva ob Karioskem morju. Izvzemški Panamski prekop in bodoči Nikaragujski prekop in mornarje in vojne ladje in bajonete. Zakaj ta negotovi pogled v 0-čeh na sliki Keitha ml., pionirja sadne trgovine, železniškega graditelja, na sliki, ki so jo priobčili vsi listi, ko je umrl? ŽENITVENA PONUDBA Želim resnega apoznanja z go-spodično ameriškega značaja v starosti 22 do 30 let v svrho že-nitve. Jaz sem star 35 let, imam mesečnih dohodkov 1400.00, d«, narne in druge vrednosti priblii. no kakih 25 tisoč dolarjev. Vzrok za iskanje spoznanja dani na zahtevo pozneje. Odgovorom je priložiti sliko. Pišite sloven-'to ali angleško na naslov: John J. Zurik, General Delivery, Bur. bank, Calif—(Adv.) ŽENITVENA PONUDBA Vdovec se želim seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v starosti 50 do 55 let, samsko ali vdovo. Jaz imam nekaj prihrankov in svojo domačijo. Drugega dela ne bo imela kot mene in sebe. Če katero veseli in resno misli, naj piše za nadaljna pojasnila na naslov: John Zelene, 613 S. Lo. cust st., West Frankfort, 111. $«75.00 PLAYER PIANO Skoro nova, dobroznanega izdelka. Mahogani lesa. Perfekten mekanizem. Se proda za OSTA. LO NEPLAČANO vsoto S365. Oglasite se pri Mr. Voss. Department Manager. Cable Piano (X 301 S. Wabash ave„ Chicago. Ill WALNUT PLAYER PIANO -—Kot nova, originalna vrednost $500.00. se dobi za ostalo neplačano vsoto $200.00. Oglasite se pri: Mr. Vass. Department Man-aster. Cable Piano Co.. 301 S. Wabash ave.. Chicago. BI. KOLEDARČKI Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.N.PJ. in sta nejo po 25c komad. Kdoi želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj Imamo le ie kakih 50 koma dov, torej hitite. Naročila j< poslati upravništvu Prosve te, 2657 S. Lawndale Ave, Chicago, m. Naročilu alM Prosveti Za Zdrnž. države In Kanado $6.0 1 tednik in........................4.8 2 tednika In......................3.6 3 tedniki in ....m »••••••••••••••• 2.4 Aretacija radi poneverbe Lastnik tvrdke "Javor", trgovine s pohištvom v Splitu, je te dni prijavil policiji, da mu je njegov nameščenec Hrabroslav Krogov poneveril ček na Din 30,000. Krogov je bil aretiran. Zk Clccro ln Chicago je........$7.5 1 tednik in........................6-3 2 tednika in......................5.1 3 tedniki In ......................M Tednik sam sune................f l-J Tednik v Evropo stane ...... L" Poštnina za tednik v Evropo i Mladiaekl List ataše...........JU ML List v Evropo stane......1.6 Cena oglasom po dogovoru. Filip Godina, upravnik. MIMÍM če so se mu nhiiabniku. "In kako ma je in nJego- v ne dišalo! Veste kaj—prihod- vih strupenih snovi? Potem še nj|č ga zopet povabim na obed nekaj drugega: kdo ve. kdaj ao ln mu ^ prinesemo na ml- bile školjke kupljene? S ailnim strahom Je gospod Treguer razmišljal o tem in podobnem, ko Je prinesel aluga n^ mizo omeleto s gobami. Jcteš. gobe! ae je stresel gost. zor «lici Pred uramo ln draguljarno stojita dva sumljiva postopača. "Pomisli," se oglasi prvi, "prod Kje so rasle, kdo Jih je nabral?!dvema letoma aem odprl prav O tem Je hotel biti poučen do j uko trgovino v Mariboru.■ zadnje {todrobnoatl. Gostitelj ga je aam rešil is neljube zadrege: ••Povejte ml, prosim gospod Tregurr, kako vam dišijo te go- bice? Nabrala jih je babica na-1 Z sdruieolmi močmi šega vrtnarja, ki se sijajno spo- občinskega sveta: Kakor zna na Uke reči. Skoda samo. vidimo, gospod«. nI med nami da ao ji v zadnjem čaau oči o- nikogar, ki bi ae spoznal v tej !»šale .. ." (zadevi. Zato predlagam, da Jo ~ In gostitelj je gospodu Tregu- uredi« <> a niruteniml močmi«. » ""Ne- mogoče! Kaj ne poveš!" "Gola resnica, samo s rameni sem se uprl v vrata, pa ao ae vdala." e e e Tiskarna S. N. P. J. MUHI m V TISKARSKO OBIT SPAMJttA BELA 1 Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige» kole- y dar je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaikem, češkem, nem-škem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S^iJU-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama. Cena zmerne, uaijako delo prve vrsta. PiHta po Informacije ss S. N. P. J. PRINTERY 2667-69 So. Lawadale Avenue CHICAGO, ILL, TAM SE DOBE NA 2EIJO TTJDI VSA USTMENA POJASNILA