List za šolo in dom. ----oCIS^aKSfSH^-- Uhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto S gold. SO kr. za pol leta 1 gold. 3« kr. Tečaj IX. v Ljubljani 1. decembra 1869. List 23. «AIIJSM DEŽELA. (gj> ranjska dežela, naj lepša dežela, domovina naj dražja si mi! Dokler sem v tebi, je duša vesela, "f Ko te zapuščam, oko se solzi. Kranjske ve gore, naj zalše ste gore, Kinč ste prekrasni ve kranjske zemlje, Ko pozlačeni od svita se zore Vaši verhovi čarobno blišče. Kranjske ve reke prijetno šumite, Zemljo napajate kranjsko ljubo, S svojim šumenjem ve Kranjce budite: Serce za dom jim naj bije gorko! Kranjsko ti polje, o polje ti širno, Zemlje si kranjske naj veči zaklad! Kedar na tebi klasovje nemirno Ziblje ko morje se, Kranjc je bogat! Kranjska dežela, naj lepša dežela, . Ti domovina naj dražja si mi! Tebi naj pesem se moja bo pela, — Za-te ker moje serce le gori! Fr. Ser. Cimperman. Zrak, jed in pijača in gibanje pri otrocih, 1. Zrak. Perva potreba za človeško življenje je dober, čisti zrak. Zrak nam je to, kar je voda ribi. V sprideni vodi riba ne živi; tudi človek zboli v spridenem, nezdravem zraku. Tudi luč ne gori v slabem zraku. Ce je v navadnem nebnem zraku nekoliko vode in prav malo drugih reči raztopljenih, mu sploh pravimo čisti in zdravi zrak; če je pa v njem preveč vode, ali če je navdan z mnogimi v njem plavojočimi rečmi, je zrak nečist, spriden in nezdrav. Čistega, zdravega zraka smo si pod milim nebom povsod svesti, če ga kak očiten vzrok ne spridi. Naj več skaženega zraka pa je v človeških in živalskih prebivališčih. V dalj časa zaperti hiši se zrak ravno tako spridi, kakor stoječa voda. V nizkih in mokrotnih stanicah, v novo zidanih in pobeljenih in še ne dovolj posušenih hišah je zrak vselej škodljiv; tako je tudi slab zrak v vseh shrambah, kjer se hrani mnogo puhtečih reči, v vseh majhnih, zapertih ali z mnogo robo zašarjenih stanicah, kjer stanuje preveč ljudi, kjer gore smradljive luči, treske i. t. d. Treba je tedaj spravljati iz stanic vse, kar nam zrak spriduje, to je, mokre smradljive reči, ki se suše v stanici; tudi dišeče cvetice naj ne bodo v sobi, kjer ljudje prenočujejo. Kedar se sobe belijo ali barvajo ali pomivajo, ali kedar se suši perilo ali se ravna z železom kedar je kaka sirovina v hiši, izpulite vse te reči veliko škodljivih soparjev, in v takem zraku ne more brez škode za zdravje dihati ne odraščeni človek, še manj pa otrok, kteri potrebuje za dihanje vedno čistega zraka. Nekteri ljudje imajo navado, da s kajenjem boljšajo sprideno sapo; kajenje pa zraka nikdar ne zboljša, temuč se prikupuje le čutnicam, to je, nosu; spridena sapa pa ostane vedno spri-dena. Naj bolj se zrak v sobi čisti, če se okna in vrata po-gostoma odpirajo, posebno takrat, kedar je lepo vreme in solnce sije. V spridenem zraku nikoli ne bodimo, kedar koli si moremo pomagati. Hladni zrak je navadno bolj zdrav, kakor gorek, tedaj naj odgojnik ne pusti otrokom, da bi se valjali krog vroče peči, posebno naj jim nikoli ne pusti iz mraza k vroči peči. Naj nezdravši in za življenje nevarniši zrak pa je tisti, kjer se v sobi z ogljem greje. Veliko ljudi je po tej nerodnosti že življenje zgubilo. Ako hočemo imeti zdrave otroke, privoščimo jim zdravega zraka ne le v stanicah, temuč tudi na prostem pod milim nebom. Vsakdanja skušnja nas uči, da so naj čver-stejši in zdravejši listi otroci, kteri prežive naj več časa na prostem zraku, akoravno nimajo dobre obleke in brane. Otrok naj že v naj pervi mladosti večkrat vživa prosti zrak; se ve, da se mora otrok, posebno dojenček, polagoma navaditi ostrejšega zraka. V začetku naj gre otrok le v lepem vremenu vun, pozneje pa tudi v vsakem vremenu. Nimajo starši prav, če zavoljo vsake male ostrejše sapice prideržujejo otroka doma, češ, da se ne prehladi in ne zboli. Kaj pa bo iz takega otroka potem, kedar bode mogel prenašati razne težave v navadnem življenji! Varovati je treba, da se otroci ne pomehkužijo. Kedar otroci že sami hodijo v šolo in drugam, naj se jim vedno naroča, da naj se ne pregrevajo z letanjem in s skakanjem in da naj nikoli ne pijejo, kedar so vroči. Po zimi naj odlože težja oblačila, kedar pridejo na gorko. Med potjo naj po zimi ne ližejo snega ali ledu. Če pride otrok domii moker, naj se hitro preobleče; če nima druge obleke, naj pa gre v posteljo tako dolgo, da se mu obleka posuši; v mokri obleki ne sme biti. Starši naj otrokom nikdar ne branijo pod milo nebo! Ako ne smeš pustiti otroka samega med drugimi, ga jemlji seboj, kedar greš vun. Posebno lepo priliko, da otroci vživajo čisti zrak, imajo starši na kmetih. Otroci naj si igrajo vedno okoli hiše, na vertu, na polju i. t. d. Ni prav, da starši zapirajo otroke doma same, kedar hodijo na polje. Koliko škode pri zdravju in koliko drugih nesreč se je že zgodilo zavoljo tega, če so bili otroci sami doma! 2. Jed in pijača. Pervi otrokov živež je tečno materno mleko, ktero mu je modri Stvarnik pripravil že v naj pervem trenutku človeškega življenja. Torej so naj zdravši in terdniši tisti otroci, kteri imajo pervi živež pri svoji materi. Posebno je treba otroku za primeren in dober živež skerbeti takrat, ko zapusti materni živež in se mora žlviti z umetnim. Zmernost naj bode pervo vodilo pri otroški jedi in pijači. Otroku se mora dajati sicer pogosto kaj jesti, ker njegov mlinček hitreje melje, toda nikoli toliko, da bi se želodec preobložil. Močnejša in tečnejša ko je jed, manj jo je treba. Ni toliko na tem, koliko da otrok je, temuč veliko več se mora gledati na to, kaj in kako da je. 23« Otrok naj se navadi počasi jesti, da vse dobro požveči, posebno, kedar še nima dobrih zob. Pregovor pravi: „Kdor jedi prav ne žveči, se kmali pokveči". Otrok naj nikoli ne je prevročih jedi in naj ne pije prevročih pijač. Posebno naj se varujejo otroci, da vročega in merzlega hitro za drugim ne jedo in ne pijejo; s tem si zelo pokvarijo zobe in tudi želodec. Kar otrok je, naj bode koj po kuhi ali peki; stare jedi niso za otrokov želodec. Otroci naj se navadijo, da jedo vsako zdravo jed. Zbirljivi otroci pri jedi so pozneje radi nezadovoljni in čmerni. Vse jedi za otroke naj bodo tečne,'pa vendar ne pretežke. Naj bolje jedi za otroke so mlečne in močnate jedi. V mleku je ravno vse to, česar potrebuje človeško telo, in je tedaj za mladino naj bolj tečniši živež. Vse jedi za otroke naj bodo take, da so lahko prebavljive. Ni vse za otroka, kar je za odraščene. Otroci naj se pa tudi navadijo pravila, ki pravi: „Človek ne živi, da bi jedel, temuč je, da živi". Tudi naj se otroci navadijo, da se pri jedi ravnajo po dobrem in pravem redu. Če otrok je, kedar poželi, si s tem kvari želodec, da mu ne prebavlja. Tudi marsikteri dušni pregreški imajo svoj začetek v sladkosnednosti, postavim: nezmernost, lenoba, razuzdanost i. t. d. Tudi se ne sme otrokom dovoliti, da bi jedli povsod, kjer koli jim pride na misel, postavim: v cerkvi, v šoli, na ulicah, vpričo več ljudi i. t. d. Pijača, ki naj jo otroci naj prej pijejo, je: mleko in voda. Čista studenčnica je za otroka naj zdravejša pijača, in mu tudi naj bolj gasi žejo, krepča želodec in vterja ves život. Že malim otrokom naj se daje večkrat dobre vode piti, se ve, da le po malem, kajti preveč vode v želodcu bi otroku ne djalo dobro. Med jedjo pa naj se otrokom ne pušča preveč piti. Tudi se mora otrokom povedati, ktere jedi in pijače so zdravju škodljive in nevarne, da se jih varujejo, postavim: nezrelo sadje, strupene rastline, spridene jedi, vpijančljive pijače itd. Pri vsaki jedi in pijači pa naj se otroci spominjajo Boga, kteri nam daje vse te darove. 3. Gibanje. Telesno gibanje je pri otrocih prav prav važno. To nam kažejo otroci sami. Že dojenček noče predolgo ležati, temuč joka in je nemiren tako dolgo, da ga kdo vzame v naročje in ga sim in tje nosi. Pa tudi v naročji ni dolgo tiho; ko je malo večji, že hoče sani laziti in stopati. Vsa mladina je po svojem nagibu živa, in se rada giblje, kar ji tudi zelo tekne. Zato pravijo starši: „Ta olrok ima živo srebro v sebi". Res je; pa tudi prav je tako. Iz mertvega otroka, ki se derži kot kak lipek, ne bode nikoli nič prida. Ako deček, ali deklica ne kažeta življenja, sta bolna, ali pa imata v sercu kaj hudega. Ne čudimo se tedaj otrokom in ne branimo jim, če radi tekajo, in skačejo in se lepo igrajo! S primernim gibanjem, posebno pa z gibanjem na prostem zraku se kri hitreje in bolje po žilah pretaka, zvikšuje se naravna gorkota, želodec bolje prebavlja in redno opravlja svoja izpraznovanja. Z gibanjem se ves život oživlja, krepča in vterjuje. Gibanje telesu toliko tekne, da se ravno z gibanjem večkrat odpravi mnogo telesnih in dušnih bolezni. Otrokom se mora tedaj z gibanjem na zdravem zraku pod milim nebom že zgodaj vložiti dobra podlaga k terdnemu zdravju, ker se ne ve, v kakošne okoliščine pozneje pridejo in kako si bodo mogli kruh služiti. Pa ne le splošno terdno zdravje se pospešuje z gibanjem, tudi posamesni človeški ud je se z gibanjem vadijo, da so bolj ročni, urni, gibčni, okretni in znajdeni. Gibanje pa tudi podpira duha, kajti živ duh živi le v živem telesu. Pri gibanju pa je treba paziti, da se prav izveršuje. Dokler še otrok nima terdnih nog, se ne sme siliti, da bi dolgo stal, sicer dobi zvežene nožiče, in ne more dalj časa hoditi. Dokler niso še nožične koščice zadosti krepke, še ne morejo nositi telesa; s prisiljeno hojo pa se zvežijo. Vsa mladina ima spervega bolj mehke kosti; torej naj starši in vsi, ki imajo otroke, tudi nikar premladih in prešibkih otrok ne obkladajo in ne zatirajo s preteškim in tudi ne z neprenehljivim delom; delo in čas dela naj bode vselej primerno moči in starosti. Večkrat se mali otroci zvežijo v stolih za stanje, v ograjenih hodilnicali i. t. d., pa tudi s tem, če se prezgodaj silijo hoditi. Z vsemi umetnimi napravami za otroško stanje in hojo se otrok vselej več pokvari, kakor pa vterdi, tedaj naj bi se tako orodje popolnoma zaverglo. Vsak otrok se sam rad spravi na noge, kedar pride njegov čas; ni ga tedej treba k temu umetno siliti. Otrok naj se sam po svoji naravi giblje v sobi ali zunaj na travi; samo toliko je treba paziti nanj, da kam ne pade ali se ne udari. To naj si sploh varuhi in pestunje dobro zapomnijo. Ko so otroci večji, naj jih starši jeniljo seboj na delo, kar je posebno na kmetih prav primerno. Otroku naj se da vedno kaj opravili in sicer kaj takega, da se gibljejo; sedenje ni dobro za otroke, posebno ne za tiste, ki že v šolo hodijo in morajo v šoli po več ur na dan sedeti. V novejšem času se mladina tudi umetno vadi svoje ude primerno vterjevati. Navada, da mladina telovadi ni ravno nova. Že stara ljudstva so imela znamenite vojaške vaje in telovadbe za mladino, posebno takrat, ko je bila telesna od-goja čisto deržavna reč. Telovadbe zelo teknejo otrokom po mestih in sploh takim, ki nimajo prilike, da bi se mogli primerno gibati. Kedar otrok sedi po 2 ali 3 ure in mora mirno poslušati in duha napenjati, se mu kaj zelo prileže, če potem telovadi in sicer po dobrih vodilih od stopnje do stopnje tako, da vadi vse ude in si s tem vterjuje ves život. Že po-pred, ko v šolah niso telovadili, previdni učitelji niso pustili, da bi bili otroci neprenehoma mirno v klopeh sedeli, kakor bi bili prebiti, temuč so jih posebno med posamnimi nauki (kedar so en nauk dokončali in preden so drugega začeli), varno urili v različnih rednih in prostih vajah (Ordnungs- und Freiübungen), ker so vedeli, da se mladost mora gibati, ter so s tem tudi vnemali in pospeševali okus za vse, kar je pristojno, lepo in omikano. Naj spretnejši šolski možje so tudi terdilr1, da šolsko življenje brez telovadbeje le na pol, kakor tudi same telovadbe brez šole ne v e 1 j a j o k a j p r i d a. A. P. Stari in mladi Slovenec. Redil — rgdü. O. Redü cibus; rgdü ordo, gradus (successio, natura), linea; sors. 8. Nsl. rediti nutriré, rednik; stsl. redlnikü manuum labore victitans. Sicer imate redi ti - ždij - diši rarefacere, rédostí ili rédükosti raritas, rédüko, casto ili redy, po rédy saepe aut raro, redobrad - zob - vías itd.; red iti - žd^,-diši persequi, disponere, ornare. O. Rgdovü - vínü - vlnikü in rgdínü-nikü so razlagati iz naznanjenih pomenov. S. Da je rgdovu ordinis, rgdovinii sequens, rgdinu aptus, rgdinikii conductor, rgdoviniku clericus, regularis, ker je rgdu tudi xlrtQog sors, to urnem; kako pa se vjema rgdinikii laicus, privatus, rgdovišti plebeius, rgdlničlskii saecularis, tega pa ne. Rediti je nsl. tudi facere, reja creatio; štiredi, petred, osem-red; obred ritus: iti k sv. meši no k svetim obredom, obrediti koga sacrae coenae participem facere; sovred hoc tempore, vred cito, mox, prevred zu frith, red, redom, redoma, pustite oboje z red rasti. O. Z nsl. n ar eden opportunus se sklepa stsl. nargditi disponere, - sg parare, nargdii ordo, - inu ordinatus, — niku curator, magistratus, — Ibiniku director, nargždati - ajq,, - sg disponi. Reklo. O. Reklo (/'rjtov dictum, dictio, phrasis, cognominatio; reči f. verbum, sermo, rečica, reči niku rhetor, accusator, rečistii - čivu - čevitu facundus; cf. ser. rč canere lat. loqui. . tečaj, kajti le enkrat še prispeš do svojih ljubih bratov. Dovoli mi, da te na nekaj opomnim! Ako ti bodo moj nasvet vseč, prosim te, da se uresniči. — Preteklo je nekaj časa, kar nam nisi prinesel že nobene pesmice z napevom, ter si djal, da je notni tisk drag. IVes je to, a do sedaj vendar še ni nihče pomislil, kako bi se temu pomagalo. Da so bile marsiktere pesmi z napevi prav zanimive, ti moram priterditi, in ravno zarad tega bi bila moja želja, da bi nam v svojem 10. tečaju zopet obilo takih donašal, da bi sprejemal vsakoršne napove in da bi natiskoval tiste, ki bi jih spoznaval za sposobne. Tudi jaz imam že nekaj zloženih napevov; ako bi bilo ž njimi komu kaj vstre-ženo, rad jih pošljem, in prav veselilo me bode, ako bodo sprejete. Misel moja je pa ta: Ker si „Tovarš" ne upa shajati s sedanjo naročnino , bode gotovo vsaki ud rad privergel na leto nekaj več, #) in Tovarš bi poleni tudi morda trikrat na mesec izhajal. To lepo stvar podpirali je pa naša reč. Tedaj prosim, naj se ta reč prevdari in potem naznani. Vem , da mojih misli je mnogo tovaršev. Zdrav, „Tovarš" ! Franjo Stoječ. Iz Idrije. (Učiteljski posveti). Na tukajšnji glavni šoli so učitelji i učiteljice (5 učiteljev i 2 učiteljici) z vodjem vred že lansko leto začeli hvalevredno navado, da se vsaki teden v določeni šolski izbi zbirajo in pogovarjajo o šolski odgoji in o šolskem poduku. Koliko taki zbori koristijo učiteljem, in koliko potem šolski mladini, ni treba dokazovati. Akoravno se v dosedanjih sejah ni obravnavalo nič posebnega , kar bi učilelje i šolske prijatelje posebno zanimivalo, vendar bi se morda kak učitelj spomnil na kaj, kar je že pozabil. 1. seja. Šolski vodja prijazno pozdravi nazoče učiteljstvo, povdarja važnost učiteljskih zborov zlasti glede naše šole. Omenja , da se je korist učiteljskih zborov še djansko pokazala; kajti to mu priča izverstni šolski redni napredek pri posamnih šolskih naukih. Potem prav serčno želi, da bi bili učitelji med seboj kakor pravi *) Tudi mi smo popolnoma teh misli, da bi bilo dobro, ako bi naš edini šolski list bolj p o go s t o m a z napevi in z drugimi dokladam! izhajal; posebno bi bilo tega treba sedaj, ko se nam učiteljem na vse strani kaže mnogo dela in tudi dovolj pomenkovanja. Dvomimo pa, da bi se to moglo kmali zgoditi, ker „Tovaršu" še sedaj preveč manjka duševne in materij aln e podpore. Kedar bi „Tovarš" imel 600 alj vsaj 500 zvestih naročnikov, kteri bi plačevali naj manj po 3 gold. naročnine in med temi iz med vsakih sto vsaj enega pridnega delalca, takrat bi se ta želja morda veselo spolnovala. Vredn. bratje i odkritoscrčni prijatelji in drugi drugega v svojem težavnem poslu podpirali. Za tem smo govorili o šolskem redu in strahu in o verdevanji otrok. Vodja povdarja, kako važno je lepo obnašanje otrok v šoli, zunej šole in v cerkvi. Naj pred se določuje o šolski molitvi. Moli naj se v m a terne m jeziku, v kterem se naj več otrok doma uči moliti, kajti otrok mora pomen molitve vedeti, da moli iz serca, kar je ravno edini namen pri molitvi. Nasve-tuje se, da bi se glasno molilo, in sicer več ali manj po pesmiški meri ali v taktu, a to se ne odobri, temuč priporoča se, da naj bode molitev enaka počasnemu, toda veličastnemu in vzvišenemu govoru, moli naj se pa le bolj tihoma ; glasno vpitje ne pospešuje pobožnosti. V višem razredu in tudi tamkej, kjer že učenci kaj peti znajo, naj se namesto molitve včasi zapoje kaka lepa, primerna, pobožna pesem. Nadalje se omenja, kako naj se učenci obnašajo, kedar sedé v klopeh ali stoje, ali kedar srečajo učitelja ali koga drugega, ki ga morajo spoštovati. Dandanašnja pravila i zahteve pa tudi tirjajo od šole, da učitelj skerbi, kolikor se dá, tudi za telesno zdravje in naravno, lepo razvijanje telesnih udov njemu izročene mladine. V tej zadevi šola sicer ne more kaj veliko storiti, nekaj pa vendar lahko premore, ako učitelj pazi, da otroci v klopeh pretesno ne sedé, da se ne upirajo s koleni klop, da ne skrivajo rok i. t. d. Učitelj naj tirja, da učenci lepo ravno sedé, da imajo noge na tleh, pa ne križem, da imajo persi napete, pleča nazaj in da je glava stermo med ramama. Roki naj imajo učenci do komolca na klopi, le roko samo na klopi imeti, ni še dovolj; paziti se mora, da ne sedé skerčeni. Učitelj naj tedaj učence prav pogostoina opominja, kako naj se sploh in posamno vedejo. Ce inora učitelj tudi vsak četert ure verdevati, le opustiti ne! Zlasti pa naj se gleda, da otroci pri pisanji i risanji ne sede preveč pripognjeno, in da ne gledajo preblizo v papir. Ako se to ne odpravi, škodujejo si otroci na dvoje, pervič si popačijo oči, da so kratkovidni, drugič pa tako slo-njenje škoduje tudi persom. Da se bodo pa otroci radi tako védeli, naj jim učitelj lepo prigovarja, in naj reče, da naj tako storé, da bodo veseli, hrabri, lepo zraščeni dečki, kakor mladi korenjaki ali junaki, da ne bodo kmali zgrudeni, kakor starčki i. t. d. Učenci naj bodo pri nauku ves čas paznl in v lepem redu; potem pa, kedar mine učna ura, naj se jim kakih 5 — 10 minut dá prostega časa, da se povoljno odpočijejo, ali pa, da se ta čas porabi v telovajo, v posamesne vaje, ktere učenci v klopeh stoje izpeljujejo. Take proste vaje so ii. pr.: z glavo (gibanje, obračanje, kolebanje, kroženje), s trupom (enako gibanje, kakor s glavo) in različne vaje z rokami. Če vsi učenci le 5 minut prav naglo i živo telovadijo in če imajo potem le 3—5 minut še prosto, gotovo so v prihodnji uri mirni in tudi pazili, če učitelj količkaj pazi, in če je nauk mikaven. (PHh. dalje.) Od Stare Metulje. Ljubi „Tovarš" ali bodeš pohlevno požerl grenko drobtinico, ktero je nam učiteljem „Zgd. Dan/' v 45. listu t. I. prinesla o posvetovanjih iz učiteljske konferencije v Gradu ob Blejskem jezeru ? Dovoli, „Tovarš", da nekaj o tem spregovorim! Nad-jam se, da bode večina ljudskih učiteljev mojih misli! G. „Dan." do- pisnik govori o spoštovanji učiteljstva, in pojasnuje, kaj dela učitelju čast, ali pa ne čas t, ter dokazuje, da b i r a ne manjša spoštovanja pri ljudeh, ker so vsi davki in dajanja nekaka bira, in potem takem bi ne bilo le samo za kaplana in učitelja „nespoštljivo" na biro hoditi — še celo cesarje in kralje in vikše bi moralo sram biti pobirati mnogotere dat vel — Prava primera! Ako g. dopisnik še ni skusil, da bi se mu bilo spoštovanje pri ljudeh z biro manjšalo, naj bode vesel; ali m i učitelji pa t o p r a v b r i t k o s k u š a m o. Tudi jaz sem bil z g. kaplanom na biri in sem večkrat mogel od strani slišati zasmehljivi pogovor: „Za šolmoštra je slabo žito že dobro, gospodu kaplanu ga bodem pa plačal". Res je, da se tu pa tam ljudje častitega duhovnega gospoda k hiši vesele in da tudi učitelja že zavoljo duhovnega gospoda serpo ne gledajo, posebno po farah, kjer so že stare šole in stara bira; toda, kjer je pa bolj nova šola, se ljudje nikoli ne morejo navaditi novega davka in tedaj čerlijo tudi tega, ki ga pobira, in menim, da pri novejših šolah ga ni učitelja, kteri bi z dušo in s telesom ne hrepenel po tisti dobi, kedar bode namesto bire (naj si bode v žitu ali v denarju) prejemal v odločenem času gotovo plačo v denarjih iz kake blagajnice. Mi, ki pobiramo biro, skušamo, koliko grenkih besedi, koliko jeze in še celo kletve moremo preslišati in tožba imeti, preden dobimo svoje dvakrat zasluženo plačilo. Kedar pa bode kmet ali vsak, kdor plačuje davke, zraven teh tudi plačal nekaj krajcarjev za šolske namene, ne bode nihče učitelju očital, da ga le on živi, in ako bi ga ne, bi mogel iti rakom žvižgat. Tudi mnogo časa in stroškov bi se učitelju prihranilo, ko bi mu ne bilo treba bire pobirati. Poznam učitelja, ki ga bira vsako leto stane čez 27 gold. — Dalje se nam učiteljem priporoča, da bi bili modrega obnašanja, da bi kazali dobro serce do mladine, da bi bili dobri orglavci in pevci in bi si tedaj s tem dobivali spoštovanje pri ljudeh. Iz serca želim, da bi si ta lepi nauk jaz in vsi drugi učitelji globoko v serce vtisnili in se vedno po njem ravnali; toda g. dopisnik naj nam tudi še gotov pomoček pove, kako bi se zgodilo, da bi bili vsi učitelji, kteri pridejo iz pripravniške šole, izverstni orglavci in pevci in takega obnašanja, h kakoršnim bi mogli shajati pri vsakem predniku, posamesnem srenjčanu i. t. d. Konečno pa tudi še želim, da bi se nam učiteljem, ki ves čas svojega življenja dovolj terpimo za blagcr človeštva, ne dajala taka bira, kakoršna se nam posljedni čas tu pa tam kaže še tudi celo po časopisih, ki so nam bili do sedaj prijazni. Iz Postenj na Notranjskem. *) Dovoli mi, dragi „Tovarš", malo prostorčka v svojem listu, da ti kot svojemu zvestemu „tovaršu" naznanjam okoliščine, v kterih smo mi pivški učitelji, kajti zanimivo je in le redek dogodek. Že v 19. listu „Tov." sem omenil, kako se učiteljeva borno in terdo zaslužena plača namesto zvikšuje še le kerči in prideržuje, in ravno to se je, žalibog, pretečeni mesec tukaj uresničilo. Prišel je namreč čas, da je zemlja kmetu njegov trud povertiila in ga dovolj obilno obdarila; tedaj sme tudi učitelj za svoje prizadevanje tirjati nekoliko poljščine, da se preživi po zimi in si, ako ne druzega, vsaj želodec zavaruje zoper silovito burjo. Kakor *) Ta dopis naj bode „komentar" k zgornjemu „Iz stare Metulje"! Vredn. drugi moji sodelavci v tem času, tako zapustim tudi jaz svojo sobo ¡11 grem obiskat kmetovavca v njegovo stanovanje, da se pre-vedrim in znebim otožnega duha nadjaje se dobrega vspeha. l*a kako slabo prevedrilo! Ne omenjam tega, kako so me kmetje sprejemali ; le to povem, da razun treh vasi mi vse druge mojega plačila, t. j. moje bire niso hotli odrajtati, ampak dali so mi mesto žita le debele in nezaslužene priimke, kajti ljudje mislijo tukej, da je učitelj srenjski hlapec in da mu dajo, kolikor se komu poljubi. Žalostnega in pobitega serca grem proti domu (se vé da tudi s praznim vozom) misleč si: „Kdor ne vaga, je brez blaga". Naznanim torej svoje okolščine gospodu c. k. okrajnemu glavarju, in ga prosim pomoči. Kmali se mi pokaže rešivna roka in dovolj zdatna podpora. Pošlje mi namreč blagi c. k. okrajni glavar enega služabnika in dva vojaka, da mi pomagajo mojo plačo iskati, in večkrat je bilo treba z orožjem v roki plačilo s silo jemati. Da sem bil pri tej priliki večkrat „goljuf", „tat" in Bog vé, kaj še, se razume samo po sebi. — Iz tega se vidi, kako težko je za učitelja v takih krajih pri mladini vspešno napredovati, ko starši učitelja v pričo nedolžnih otrok preklinjajo in z priimki gerdé, ter tako svoja deca vadijo preklinjati iu obrekovati one, ktere bi mogli kot svoje odgojitelje spoštovati. Zadnji čas je že in očividna potreba, da se učiteljska plača predrugači in zboljša, da bo učitelj plačo prejemal v javni blagajnici in da mu ne bo treba od hiše do hiše prositi svojih krajcarjev in grenkih besedi požirati. Koliko časa bodemo še mučitelji? Ivan Jeriè. Iz Planine. Tukajšnja šolska srenja je povikšala učiteljevo plača, in je zraven tega tudi še vstanovila novo podučiteljevo službo s 300 gold. letnih dohodkov. Za to zares lepo delo c. k. deželno predsedništvo to srenjo očitno pohvaljuje. Gotovo zopet lep zgled! Iz Starega Terga pri Ložu. V ponedeljek 22. preteč, in. smo spremili na pokopališče g. Blaža Raktelja, učitelja tukajšnje šole in očeta g. Jožefa Raktelja, učitelja v Ribnici in okrajnega šolskega oglednika černomeljskega okraja in g. Franceta Raktelja, učitelja v mestni glavni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. Umeri je po kratkem bolehanji star 67 let. Bog mu daj dobro ! Iz Ljubljane. Postava, ki jo je ministerstvo za šolstvo 15. preteč, m. izdalo o spraševanjih za učitelje ljudskih in mestnjanskih šol, ne velja za Dalmacijo, Galicijo in Lodomerjo, za Krakovo, za Kranjsko in za Bukovino, za Istrijo, Gorico in Gradiško. Tedaj smo Kranjci o tem tudi med zaostalimi. Na Kranjskem. Postavljeni so gg.: Jakob Inglič, učitelj 2. razreda v glavni šoli v Idriji, v 3. razred, in Janez Lapajne, učitelj v 1. razredu v 2. razred te šole; Simon Meglic, poterj, pripravnik, za podučitelja v Planino. — G. Blaž Raktelj, učitelj v Starem Tergu pri Ložu, je umeri. R. 1. P.! ▼ stara. Pridjan je Kazavec it. 5., 4 strani. Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Mllio.