RAZVOJ TURIZMA NA BLEDU PO DRUGI SVETOVNI VOJNI BOŽO BENEDIK Po prvi svetovni vojni so se pojavljala raz- lična gledanja na to, ali je na Bledu potrebno razvijati turizem ali ne. Podobne dileme so se pojavile tudi po drugi svetovni vojni. Posta- vljalo se je vprašanje, ali naj Bled postane upravni center za radovljiško območje in se bolj posveti industriji in gozdarstvu, kakor pa turizmu. Nekateri so menili, da je potrebno na Bledu vso prednost dati razvoju tekstilne in zlasti še lesne industrije, skupaj z razvojem gozdarstva. Bled naj bi postal spalno naselje za jeseniške in leske delavce, na turističnem področju pa naj bi prevladoval delavski turi- zem in s tem skrb za delavca. Bogatini in bo- gatinke z razgaljenimi hrbti nam niso potreb- ni, so glasno vzklikali na mitingih, ki so bili priljubljena oblika takratnih krajevnih zboro- vanj. Na srečo pa so zmagali razum, blejske naravne lepote in skoraj stoletna turistična tradicija. Pri tem so imeli pomembno vlogo" tudi v slovenskem republiškem centru, kjer so bili vsaj delno naklonjeni razvoju slovenskega in s tem tudi blejskega turizma. Vojna ni prizanesla ne blejskim hotelom ne turističnim objektom. Večji del hotelov in drugih turističnih objektov je služil nemški vojski, policijskim enotam, okupacijskim ura- dom in njihovim uradnikom, vojaškim skla- diščem, okrevališčem in vojaškim stanova- njem. Tako je bilo tudi prva leta po drugi sve- tovni vojni. Hotele in turistične objekte so za- sedle enote nove jugoslovanske vojske, stano- vanja v zasebnih hišah, kjer so imeli zasebne turistične sobe, pa delavstvo iz gozdarskih in lesno industrijskih obratov z Bleda,zaposleni v Železarni Jesenice in Tovarni Verig iz Lesc ter manjših obrtnih podjetjih iz radovljiške in jeseniške^občine. Nekateri turistični objekti so bili namenjeni tudi za rehabilitacijo za okre- vance in borce. Le nekaj hotelskih in turistič- nih objektov je bilo za silo uporabnih tudi za tujski promet, kot npr. hotel Toplice, hotela Lovec in Jelovica in dvorana v Kazini, ki je zlasti služila za mitinge in zabavne prireditve. Nekaj je bilo tudi turističnih gostišč. Gledano v celoti, lahko trdimo, da je bilo prva leta po drugi svetovni vojni na Bledu še kar nekaj ko- likor toliko spodobnih turističnih ležišč. Kar se tiče kvalitete turističnih storitev, pa je po- trebno reči, da so vodenje blejskih gostišč pre- vzeli kadri, ki niso bili vešči gostinstva. Nove oblasti so v celoti izločile bivše hotelirje in lastnike turističnih objektov. Prve mesece po vojni so v Ljubljani predla- gali, naj se na Bledu osnuje podružnica Turi- stičnega društva Slovenije. Konec avgusta 1945 je Ministrstvo za trgo- vino in preskrbo Narodne vlade Slovenije po- zvalo Krajevni odbor OF na Bledu, naj pri- pravi posvet, na katerem bi se pogovorili o obnovi turističnih objektov in turističnih na- prav, ter pripravili načrt za organizacijo bodo- če blejske tujsko prometne službe. Na posvet so povabili tudi predstavnike okoliških turi- stičnih krajev, npr. iz Lesc, Radovljice, Brezij in Gorij, ki so bili že pred drugo svetovno voj- no turistično zanimivi. Tudi sicer so se v republiškem centru zave- dali pomena turizma. 1. aprila 1946 je v Lju- bljani potekala konferenca o organizaciji tuj- skega prometa v Sloveniji. Na podlagi sklepa te konference, so 25. aprila 1946 sprejeli za- časna pravila Turističnega društva Slovenije. Prvi člen pravil je določal, da je Turistično društvo Slovenije obče koristno društvo, ki naj ob sodelovanju širokih ljudskih množic in množičnih organizacij skrbi za razvoj in dvig tujskega prometa na območju Slovenije. Os- novo Turističnega društva Slovenije so sestav- ljale podružnice društva, ki naj bi jih ustano- vili v vseh krajih s turističnimi ambicijami. Za začetek turistične sezone 1946/47 so se na Bledu že dobro pripravljali. Očistili so ne- katere hotele in gostišča, nabavili so nekaj nove opreme, oziroma uporabili inventar, ki so ga zasegli v nekaterih zaplenjenih blejskih vilah in pri bivših hotelirjih. Predsednik Turi- stičnega društva Slovenije dr. Ciril Žižek je 3. junija 1946 pozval Mestni ljudski odbor Bled, naj v začetku turistične sezone pripravi občni zbor blejske podružnice Turističnega društva Slovenije. Ker je Mestni ljudski odbor Bled* menil, da do postavljenega datuma ni mogoče pripraviti občnega zbora, so ustanovitev po- družnice Turističnega društva Slovenije na Bledu prestavili na kasnejši čas. Podružnico slovenskega turističnega društva so na Bledu ustanoviU šele 2. februarja 1947, na sestanku, ki ga je sklical Aleš Jelene, predsednik takrat- nega Okrajnega ljudskega odbora Jesenice, v katerega upravni okvir je sodil tudi Bled. To- nalogo je izpeljal Anton Kunčič, kije bil refe- rent za turizem pri Mestnem ljudskem odboru Bled. Leta 1950 seje Turistično društvo Slo- venije reorganiziralo. Preimenovalo se je v Turistično zvezo Slovenije, dotedanje podruž- nice pa so se preoblikovale v samostojna turi- stična društva, ki so se ponekod imenovala tudi olepševalna društva. Leta 1953 je v okviru Turistične zveze Slo- venije začela izhajati tudi revija Turistični vestnik. Zaradi vse večjega števila turističnih (pone- kod olepševalnih) društev, centrala Turistične 106 zveze Slovenije ni uspevala več zadovoljivo pomagati posameznim društvom. Zato so v Kranju na pobudo Okrajne gospodarske zbor- nice 24. oktobra 1955 ustanovili področno stalno turistično konferenco, ki je po avgu- stovski upravni reformi pokrivala tudi obmo- čje ukinjenega Okrajnega ljudskega odbora Je- senice, ki je dotlej upravno zajemal tudi ob- močje Bleda. Zaradi regionalne razdelitve Slovenije so postale aktualne regionalne turistične zveze. V Kranju so 29. marca 1957 ustanovili Go- renjsko turistično podzvezo, katere prvi pred- sednik je postal Dušan Horjak, tedanji pod- predsednik Okrajnega ljudskega j)dbora Kranj, za tajnika pa je bil izbran Božo Čeme. K podzvezi so že v prvih letih pristopile številne športne, kulturne, gostinske, trans- portne in druge organizacije, pa tudi nekatere gospodarske organizacije, ki so se čutile pove- zane s turizmom, kot npr., Elan Begunje, Žič- nica Vitranc iz Kranjske gore. Komunalna banka Gorenjske itd. Ena od zelo pomembnih nalog podzveze je bilo posodabljanje turistične propagande. Pri- pravili so nov, do tedaj najlepši turistični pro- spekt Bleda, pa tudi nekaj skromnejših pro- spektov manjših gorenjskih turističnih krajev. Kasneje so blejski turistični delavci propagan- dnemu gradivu namenjali vse večjo pozor- nost. Natisnili so več kvalitetnih prospektov Bleda, enega so tiskali celo v tujini. Blejski tu- ristični delavci so v sodelovanju z nekaterimi belgijskimi gosti, ki so bili zlasti ribiči, pripra- vljali scenarij za turistični film o Bledu. Ven- dar pa tedanji predpisi niso dovoljevali sne- manja in zato filma niso posneli. Na podzvezi so se odločili za sofinanciranje nekaterih go- renjskih tradicionalnih športnih, folklornih in kulturnih ter zabavnih prireditev. Pomen po- vezave med Alpami in morjem pa je predstav- ljala razstava «Alpe-Jadran«. Gorenjska turi- stična podzveza je skupaj z Alpskim letalskim centrom Lesce, s katerim je bila personalno in materialno povezana, vzpostavila, res le za krajši čas, letalsko linijo Dunaj- Bled-Du- brovnik. Nadvse koristna in vzpodbudna pa je bila akcija podeljevanja posojil za urejanje in po- sodabljanje privatnih turističnih sob. Res je, da so številni prejemniki posojeni denar pora- bili tudi za ureditev hiš, vendar je bil večji del denarja le porabljen za izboljšanje privatne turistične ponudbe na Gorenjskem, predvsem pa še na Bledu. Gorenjska turistična podzveza je skupaj s Turističnim društvom Bled ustanovila turi- stično agencijo Triglav, ki se je v precejšnji meri ukvarjala tudi z oddajanjem zasebnih blejskih turističnih sob. Poslovne prostore je imela v blejskem hotelu Park, vodil pa jo je znani turistični delavec Pavel Merlak. Ni pa vzdržala konkurence z veliko močnejšo turi- stično agencijo Putnik, ki je imela svoje poslo- valnice po vsej državi in je sodelovala tudi s tujimi turističnimi agencijami. Kljub velikim naporom, je domača turistična agencija Tri- glav kmalu propadla. Priključila se je turistič- ni agenciji Kompas. V začetku petdesetih let se je na iniciativo slovenskih oblastnih orga- nov število turističnih društev v republiki pre- cej povečalo. Leta 1951 je bilo na območju Slovenije 21 turističnih društev, leta 1952 pa že kar 38. Med temi jih je bilo kar 10 na ob- močju Okrajnega ljudskega odbora Jesenice in med njimi tudi turistično društvo na Bledu, katerega občni zbor je 24. januarja 1952 v ho- telu Jelovica sklical Mirko Poč, ki je tedaj vo- dil blejsko hotelsko združenje Hotelturist. Glavni krivec za sorazmerno kasno ustanovi- tev blejskega turističnega društva je bila ob- činska uprava, pri kateri je bila združena vsa turistična dejavnost. Takoj po ustanovnem občnem zboru Turističnega društva Bled so sklicali redni zbor. Za prvega predsednika društva, ki je tedaj štelo le 30 članov, so izvo- lili Mirka Poca, za podpredsednika pa Rajka Gradnika, člani upravnega odbora pa so po- stali Zdravko Rus, Janez Kenda, Božo Pre- voršek, Avgust Erat, Zvonko Janežič, Ivan Plemelj ter Oskar Delkin. V okviru upravnega odbora so se postopno razvile razne komisije, npr. za propagando, urejanje kraja, za priredi- tve, krojil pa je tudi smernice za oddajanje za- sebnih turističnih sob. Nadzorni odbor pa so sestavljali Bogdan Šanca, ki je še danes pri- znan turistični delavec, Ruža Dolšak-Jurko- vič in Stevo Pulitika. Delavnost in sodelovanje s širšim krogom turističnih delavcev ilustrirajo podatki o se- stankih upravnega odbora in skupščin oziro- ma občnih zborov društva. V desetletju od 1958 do 1969 so se sestajali od desetkrat do sedemnajstkrat na leto. To nam nakazuje, da se je odločanje o blejskem turizmu vse bolj os- redotočalo na posamezne člane upravnega od- bora, bolje rečeno, na tajnike društva. Tudi udeležba na društvenih zborih je bila zelo raz- lična, od 75 pa do 326 članov. Že na začetku je prišlo do hudih težav, saj je bilo društvo brez denarja, kar je onemogočalo njegovo delovanje. Na eni izmed sej so spreje- li sklep, naj se Turistično društvo na Bledu razpusti. Posredovati je moral celo predsednik Turistične zveze Slovenije Albert Jakopič. Neskladja so se počasi umirila in društvo je postopno začelo normalno delovati. Prvemu predsedniku Mirku Poču (1952/3) je sledil direktor hotela Park Anton Kunčič (1954-1957), ki sta mu do leta 1956 kot pod- predsednika pomagala Rajko Gradnik in Ja- nez Kenda. Tajniško delo je do leta 1954 opravljal Bogdan Šanca, nato pa do leta 1956 Zvonko Savnik. Od 1958 do 1965 je predsed- niško dolžnost opravljal Jože Kapus, pod- predsedniško Anton Kunčič, tajnik pa je bil 107 ponovno Bogdan Šanca, ki se je povsem pre- dal razvoju blejskega turizma. Od 1965 do 1981 je bil predsednik Turističnega društva Bled Polde Pemuš, podpredsednik je bil sprva Jože Kapus, nato pa Ivan Fabjan do leta 1975, ko je podpredsednik ponovno postal Jože Ka- pus. Leta 1965 je tajniške posle prevzel Franc Smit. Po politični volji in zaradi svoje popu- larnosti je leta 1981 predsednik blejskega turi- stičnega društva postal Bogdan Šanca, pod- predsednik pa Matjaž Završnik, kije leta 1983 postal tudi predsednik društva. Istega leta je Franca Šmida kot tajnika zamenjal Marko Potočnik. Imena funkcionarjev Turističnega društva Bled nakazujejo politične usmeritve pri ures- ničevanju turistične politike kraja, ki je bila včasih bolj, drugič pa manj uspešna. Do leta 1965 so občni zbori turističnega društva potekali vsako leto. Od druge polovi- ce šestdesetih let pa je blejsko turistično dru- štvo poslovalo po pravilih, ki so jih sprejeli leta 1965 in so jih leta 1975 prilagodili nove- mu zakonu o društvih. Po društvenih pravilih je bil najvišji organ društva občni zbor, ki so ga sklicevali vsaki dve leti, vmes pa so obvez- no sklicevali konferenco društva. Operativno je društvo vodil upravni odbor, po pravilih iz leta 1975 pa so uvedli še društveno predsed- stvo, kar naj bi še pospešilo in ekonomiziralo društveno poslovanje. Društveno predsedstvo so sestavljali predsednik, podpredsednik in tajnik društva ter predsedniki posameznih ko- misij, ki so delovale v okviru društva (za pro- pagando, za prireditve, za urejanje kraja itd.). Predsedniki komisij so bili obvezno člani upravnega odbora. Clane komisij je imenoval • upravni odbor društva izmed domačih turi- stičnih delavcev, članov društva. Leta 1971 je bila k delovanju društva pritegnjena tudi čol- narska sekcija, ki od takrat ureja poslovanje in problematiko blejskih čolnarjev. V upravnem odboru so zastopani tudi predstavniki iz- voščkov ter predstavniki krajevnih skupnosti Bohinjska Bela in Zasip. V društvenem okviru deluje tudi organizacijski odbor za blejsko kmečko ohcet, ki je vsako leto največja fol- klorna prireditev na Bledu. Med najbolj de- lavnimi pa je folklorna skupina, ki je organi- zacijsko povezana v Kulturno umetniško dru- štvo Bled. Na občnih zborih in konferencah upravni odbor društva poroča o svojem delu in obvez- no poda analizo o turističnem prometu v mi- nulem obdobju. Za vsak občni zbor ali konfe- renco društvo pripravi obsežno poročilo o tu- ristično gostinski dejavnosti, o turističnem prometu in o turističnih prireditvah, ki je pra- va kronika dogajanja na Bledu. Poročilo je podkrepljeno s številnimi statističnimi po- datki. Zadnje tako obsežno poročilo je bilo napravljeno leta 1984. Finančno društveno poročilo pa je podano samo na občnih zborih. Turistično društvo Bled je imelo pomem- bno vlogo pri organizaciji in financiranju šte- vilnih blejskih prireditev, pri nekaterih pa je le sodelovalo s svojim finančnim deležem. Leta 1950 je na Bledu potekalo padalsko prvenstvo v skokih v jezero. Letala s padalci so vzletala z letališča v Lescah. Značilno za to prireditev je bil za tiste čase izredno velik obisk gledalcev, k čemur je prispevala dobra propaganda po sindikalnih organizacijah. Med zgodnejše prireditve sodi organizacija Alpske vožnje z motornimi vozili preko Po- kljuke, Zgomjesavske doline, Jelovice na Pri- morsko. Glavni pobudnik teh prireditev je bilo Avto-moto društvo Bled, ki ga je vodil Milan Studen. Ker so bili ta čas domači avto- mobili še redkost, so se voženj udeleževali predvsem tujci, zlasti iz Posarja. Zaradi po- manjkanja denarja so Alpske vožnje morali opustiti. O teh vožnjah in s tem v zvezi tudi o Bledu in jezeru, je bilo v tujem tisku napisa- nih več člankov, kar je bila dobrodošla brez- plačna propaganda za blejski turizem. V šestdesetih letih sta na Bledu potekali dve glasbeni prireditvi. Prva je bila Jazz festival, druga pa Slovenska popevka. Pobudnika Jazz festivala sta bila Aleksander Skale in Jure Ro- bežnik iz Ljubljane. Na Bledu so se zbrali iz- brani jazz glasbeniki iz celega sveta. Uspeh prireditve je bil zelo velik, domačini pa so si pidobili pomembne organizacijske izkušnje. Velik uspeh so doživeli tudi festivali Sloven- ske popevke. Obe prireditvi sta sčasoma zara- di finančnih težav zamrli. V začetku osemde- setih let so poskušali ponovno oživiti Jazz fe- stival, uspeh pa je bil dosti skromnejši kot v prejšnjem obdobju. V prvem obdobju se je- društvo veliko po- svečalo zabavi gostov. Osrednje zabavišče je bila dvorana v Kazini, kjer so skrbeli za dobro glasbo. Nastopal je tudi tedaj priznani lju- bljanski radijski orkester, ki ga je vodil Bojan Adamič. Prirejali so pevske, plesne in folklor- ne prireditve domačih umetniških skupin. Gostje so se navduševali nad revijo, ki so jo poimenovali Bled, oh ti moj Bled, ki pa je bila na dokaj skromni umetniški ravni, pa tudi nad nastopi barskih plesalk. Razmišljali so o proslavi 100-letnice Riklija na Bledu, vendar se organizacije te prireditve niso lotili. Ker je bilo potrebno nastopajoče umetnike plačati, so pogosto nastajali spori med društvom in upravo hotela Park, v okviru katerega je delo- vala blejska Kazina. Društvo je krilo del stro- škov tako za prireditve v Kazini kakor tudi za zimske zabavne prireditve v hotelih Toplice in Jelovica. V sedemdesetih letih ni več zasle- diti društvenega finančnega sodelovanja pri prireditvah v Kazini, saj so bile kazinske pri- reditve zadeva posameznih hotelov. Priredi- tve so počasi postale finančno nedonosne, zato so leta 1975 Kazino za nekaj let celo za- prli. To je povzročilo negodovanje na Bledu, 108 pa tudi v Ljubljani. Z izborom glasbe in konferansjejev v hotelu Park in v baru je imelo društvo veliko dela. To velja še zlasti za izbore konferansjejev, saj je bil ta poklic pri nas malo znan. Nastopali so Emil Frelih, Velimir Damič, Ivo Juriša, med domačimi napovedovalci pa sta se po- skušala Mirko Lakota in Matjaž Korošec. Tu- ristično društvo se je veliko ukvarjalo s propa- gando. Leta 1965 je sodelovalo z založbo Ju- goslavija iz Beograda in z dr. Jožetom Kasteli- cem pri izdaji prvega turističnega vodiča Ble- da, ki je bil napisan v štirih jezikih. Poleg iz- branega besedila je bil vodič opremljen z 68 fotografijami blejskih kulturnih in naravnih znamenitosti. Naslednja podobna publikacija je izšla leta 1978, ko je Zavod za pospeševanje in razvoj turizma pripravil kratko fotomono- grafijo Bleda, prav tako v štirih jezikih. Leta 1989 pa je izšla knjiga z naslovom Fotomo- nografija Bled. Turistično društvo Bled je na pobudo rado- vljiških okrajnih mož leta 1955 v zgornjih prostorih Kazine pripravilo razstavo z naslo- vom Bled-Commerce, na kateri so se predsta- vili izdelovalci obrtnih in industrijskih izdel- kov Jugoslavije. Tako so oživili gornje prosto- re Kazine, pa še nekaj denarja za delovanje društva je ostalo. Ko razstava ni bila več aktu- alna, so ta prostor po nasvetu arh. Stanka Rohrmanna preuredili, tako da je le manjši del ostal namenjen za razstave, ostalo površi- no pa so namenili za čitalnico, ki je bila do- brodošla predvsem domačim gostom. V začetku leta 1958 so si Blejci zamislili Blejske turistične informacije. Sprva so bili to le preprosti programi blejskih turističnih pri- reditev, kasneje pa so prerasle v vsebinsko bogate knjižice, s programom turističnih pri- reditev in izletov ter opisi Bleda in okolice. Ta knjižica je danes ena najzanimivejših slo- venskih turističnih publikacij, kije napisana v štirih jezikih in se deli brezplačno. Na pobudo Šahovske zveze Slovenije so se leta 1959 na Bledu lotili organizacije šahov- skega turnirja kandidatov za šahovsko svetov- no prvenstvo. Tekmovanje je potekalo v sicer ne najbolj primernih spodnjih prostorih Kazi- ne. Na turnirju kandidatov, ki je trajal 21 dni, so zabeležili kar 12.993 obiskovalcev, od vstopnine pa seje nabralo 504.000 din. Leta 1961 so, predvsem zaradi jubilejnega šahovskega veletumirja, zgradili Festivalno dvorano in odslej so se dvoranske prireditve odvijale v njej. Pomembna propagandno afirmacijska do- godka za blejski turizem sta bili leta 1962 in 1970 zasedanji Alpske propagandne skupno- sti, katere glavna naloga je propagiranje alp- skih letovišč v Združenih državah Amerike. K propagandi blejskega turizma so prispe- vali tudi Japonci, ki so tu leta 1977 snemali odlomke za film z naslovom Orient expres. Da so za blejski turizem pomembne prire- ditve nemoteno potekale, so za vsako večjo turistično prireditev pri Turističnem društvu Bled postavili posebne prireditvene odbore. Precej zgodaj so se na Bledu začeli zavedati pomena tujih gostov za razvoj turizma. Naj- sposobnejši gostinci so se skupaj z okrajno oblastjo odločili za propagandni pohod po Avstriji in Nemčiji. Obiskali so turistične bi- roje, ki so pred leti že sodelovali z Bledom. Potovanja so se udeležili Jože Kapus, Anton Kunčič, Janez Kenda, Pero Zamanja, Janez Vidic in Bogdan Šanca. Potovanje je vznemi- rilo krajane in blejske politične faktorje, ki so se spraševali, kdo jih je na inozemsko potova- nje poslal in zakaj je bilo to sploh potrebno. Šele podrobno poročilo je pomirilo razgrete duhove. Po letu 1954 so se na Bledu začele pojavlja- ti prve večje skupine turistov iz inozemstva, zlasti iz Holandije in Nemčije. Holandec Jan Switzer, ki je imel svojo agencijo v kraju Bre- da na Holandskem, je bil prvi, ki je po drugi svetovni vojni na Bled množično vodil tuje goste. Blejski turistični delavci so se znašli pred številnimi težavami, saj je bila tedanja turistična ponudba v Jugoslaviji zelo skrom- na. Gostje iz tujine so morali sami s seboj pri- našati kvalitetnejše priboljške, kot so bili kava, čaj in podobno, kar je cesto povzročalo neprijetne zaplete pri carinskih pregledih na meji. Blejski turistični delavci so se lotili tudi zimskega turizma. Pripravili so številne prire- ditve v hotelih, če pa je jezero zamrznilo, so bili na voljo prijetni sprehodi, kegljanje na ledu in drsanje. Nekajkrat so pripravili tudi motoskjöring, ki je privabil veliko gledalcev (preko 5.000), tekmovalci pa so prišli tudi iz Avstrije in Italije. Na žalost so nekatere prire- ditve zaradi odjuge propadle. Zaradi poostre- nih varnostnih ukrepov so ga v kasnejših letih opustili. Jezerska ledena ploskev je posebna turistič- na atrakcija, ki jo je treba, kadar zapade sneg, pometati, česar pa niso opravljali s pretirano zavzetostjo. Domačina inž. Janez Bohinjc in inž. Janko Benedik sta za čiščenje snega na za- mrznjenem jezeru skonstruirala posebno vozi- lo. Vozilo je lahko služilo tudi za vleko po za- mrznjenem jezeru. Zaradi varnosti pa ga ra- zen ob zares dobro zamrznjenem jezeru niso spustili na jezerski led. Na Straži so turistični delavci pripravili tekmovalno sankališče, za smučarje pa uspo- sobili žičnico in že leta 1954 uredili kar za- htevno smučarsko progo. Drugo smučarsko progo so uredili proti vili Rožnik. Pomembna so tudi smučišča na Zatmiku, kjer so v organi- zaciji društva leta 1972 smučali prvi ameriški astronavti, katerim so pripravili poseben za- bavno turistični program. Prispevek Turističnega društva Bled pri urejanju kraja je zelo pomemben, pa vendar 109 so republiške upravne in politične oblasti leta 1966 menile, da Bled močno zaostaja za turi- stično urejenostjo jadranskih letovišč. Tudi zato so leta 1968 odprli Vilo Bled, v kateri so začeli prirejati kvalitetne umetniške razstave. Društvo je sodelovalo tudi pri izdelavi os- nutka urbanističnega programa Bleda, delo arh. Eda Ravnikarja, in pri sprejemanju prve- ga urbanističnega načrta Bleda, ki sta ga izde- lala arhitekta Rado Jemo in Milan Jerala, in sicer pri določanju lokacij za izgradnjo turi- stičnih kapacitet. Velik je bil društveni vpliv tudi pri urejanju komunalne problematike kraja, npr. pri gradnji kopališča, pri posodobi- tvah cest in ulic ter sprehajalnih poti po Bledu in okolici. Sodelovalo je tudi pri nakupu po- sebnega stroja za čiščenje cest in ulic. Od leta 1967 dalje poteka tudi akcija za lepši zunanji izgled blejskih zasebnih hiš. V šestdesetih in sedemdesetih letih so blej- sko turistično ponudbo popestrile številne, zlasti poletne prireditve. Vsako leto poteka tekmovanje barmanov, leta 1970 pa so orga- nizirali svetovno prvenstvo barmanov. Z letom 1968 so na pobudo člana turistič- nega društva Milana Ivanuša pričeli z organi- zacijo turnirjev bridga, leta 1971 pa so organi- zirali prireditev z naslovom Pesem poletja. Pomembna je blejska kmečka ohcet, ki so jo prvič priredili leta 1953. Na prvi kmečki oh- ceti, ki so jo po treh letih morali opustiti, je nastopil tudi kvintet bratov Avsenik. V kasne- jših letih, od leta 1977 dalje, so ohcet s pomo- čjo Tončke Maroltove večkrat kvalitetno iz- boljševali. V blejski turistični ponudbi so zelo pomem- bna velika veslaška tekmovanja, med njimi tudi svetovna prvenstva, ki jih je RTV Lju- bljana prenašala v širši prostor, kar je imelo pomemben propagandni učinek. Izredno velike množice na Bledu privabi vsakoletni poletni ognjemet ob krajevnem prazniku ali pred Dnevom vstaje slovenskega naroda. Posebna atrakcija ognjemeta je osve- tlitev jezera z več tisoč lučkami v jajčnih lupi- nah, ki so napolnjene z voskom. Te svečke skozi vse leto vliva in pripravlja domačin An- drejček Vidic. V zadnjih letih si je ognjemete ogledalo celo do 30.000 obiskovalcev. Turistično društvo Bled je organiziralo ali pa sodelovalo pri organizaciji gorenjskih turi- stično-gostinskih zborov, ki so se po letu 1981 spremenili v srečanja gorenjskih turistič- nih delavcev. Največ sredstev za svoje delova- nje je blejsko turistično društvo zbralo s turi- stično takso. V prvem povojnem obdobju je v celoti pripadala blejski občini, kasneje pa dru- štvu. Taksa pa ni mogla pokriti vseh stroškov društva. Dogovorili so se, da morata določene prispevke za turistično dejavnost prispevati tudi gostinstvo in trgovina. Pri plačevanju go- stinskega turističnega prispevka, ki je običajno znašal 2% od prometa, ni bilo veliko proble- mov. Veliko več težav pa je bilo s plačeva- njem turističnega prispevka pri trgovinskih organizacijah, še zlasti tistih, ki so imele sede- že izven Bleda. Kljub vsem prizadevanjem pa je denarja vedno primanjkovalo in se je doga- jalo, da so zaradi tega morali včasih odpove- dovati celo nastope promenadne godbe, ki je bila blejski ponos še v letih pred prvo svetov- no vojno. V zadnjih letih se turistična taksa deli med krajevno skupnost Bled, Turistično društvo Bled, Turistično zvezo Slovenije in prispevke za žičnice v občini. Višina turistične takse je v povojnih letih znašala 2 do 5 din, medtem ko so bili sindi- kalni dopustniki oproščeni plačevanja takse. Kontrolo nad pobiranjem in trošenjem turi- stične takse je imela blejska, po letu 1961 pa radovljiška občina. Prav vsi blejski gostje pa so morali v prvih povojnih letih plačevati po 1 din za kanalščino. Turistično društvo Bled se je lotevalo tudi investicijske dejavnosti. V letih 1955-1956 so s pomočjo Turistične zveze Slovenije in ban- čnih posojil zgradili kamp v Veliki Zaki, ki so ga pozneje še obnavljali. V istem času so zgra- dili tudi mini golf v središču Bleda, ki še danes dobro služi svojemu namenu. Potrebno pa je omeniti še obsežen program turističnega razvoja Bleda, ki ga je na pobudo občine Bled in Turističnega društva Bled leta 1959 izdelal inž. Vekoslav Sršen iz Turistične zveze Slovenije. To je bil prvi program te vr- ste, ki je podrobno obdelal obstoječe stanje in nakazal bodoči razvoj blejskega turizma. Leta 1965 je Turistično društvo Bled usta- novilo Zavod za pospeševanje in razvoj turiz- ma Bled, ki mu je načeloval Jože Kapus. To je bil prvi zavod take vrste v Sloveniji, verjetno pa tudi v Jugoslaviji. Njegova naloga je bila upravljanje z vsemi turističnimi in kulturnimi objekti kraja. V njegovo upravo so npr. spada- li blejski grad, kamp v Zaki, mini golf, graj- sko kopališče, žičnica na Straži. Njegova skrb je bila tudi obnova otoka in izgradnja igrišča za golf Predvidevali so, da bodo vse naloge zavoda uspeli pokrivati z dobičkom, ki naj bi ga ustvarjala igralnica, v katero je bil vložen tudi tuji kapital. To se ni v celoti uresničilo, kar je obstoj zavoda močno zamajalo. Sicer pa se je Zavod za pospeševanje in razvoj turizma občasno ukvarjal tudi s turistično propagan- do, sodeloval pa je tudi pri sofinanciranju pri- prave knjige o blejski zgodovini, ki jo je pri- pravljal blejski župnik France Gornik. Skupaj s Turističnim društvom Bled je zavod financi- ral stroške Gomikovih študijskih potovanj v Brixen. Zaradi nekaterih nejasnosti, zlasti gle- de pristojnosti in lastništva nad premoženjem, pa tudi zaradi osebnih sporov, je med dru- štvom in zavodom prihajalo do občasnih ne- soglasij. Leta 1980 se je Zavod za pospeševa- nje in razvoj turizma Bled priključil Hotelske- 110 mu turističnemu podjetju Bled. To pa na Ble- du ni bilo vsem po volji. Leta 1973 seje Turistično društvo Bled lo- tilo dotedaj največje akcije. Ustanovili so Inte- resno skupnost za izgradnjo športno turistične infrastrukture Bleda. Nekaj let zapored so že ugotavljali, da pozimi jezero zaradi milega vremena ni zamrznilo, zaradi česar Bled ni bil zanimiv za rekreativne drsalce in za hokej. Društveni člani so ugotovili, da Bled nujno potrebuje drsališče. Najprej so si pomagali z naravnim drsališčem pri TVD Partizan, kar pa ni bila najboljša rešitev. Prva naloga novo- ustanovljene interesne skupnosti je bila zato izgradnja športne dvorane. Ob pripravi načr- tov, ki jih je izdelal blejski Zavod za urbani- zem, je bilo veliko razpravljanja o dejavno- stih, ki naj bi se odvijale v objektu. Med grad- njo pa so se investitorji srečali s številnimi te- žavami. Več kot trideset podjetij in ustanov je združevalo sredstva, zaradi finančnih težav so se investitorji zadolževali, zelo veliko težav pa so imeli s tehnično izvedbo strehe, ki so jo morali dodatno ojačevati. Objekt je bil dogra- jen leta 1977. Po končani gradnji je preneha- la delovati tudi Interesna skupnost za izgrad- njo športne in turistične infrastrukture Bleda. Športna dvorana je prišla v upravljanje Hotel- sko turističnega podjetja Bled. Na občnem zboru Turistične zveze Sloveni- je leta 1962 so sprejeli osnovne smernice delo- vanja zveze, regionalnih zvez in turističnih društev. Po sprejetih določilih naj bi turistič- na društva skrbela za uresničevanje gospodar- skega in družbenega razvoja matičnih občin, sodelovala naj bi pri snovanju razvojnih načr- tov turizma in gostinstva in pri reševanju ur- banistične in komunalne problematike v svo- jem kraju. Društva naj bi se lotevala tudi ne- katerih komercialnih dejavnosti. Zaradi iz- boljšanja devizne plačilne bilance, so se turi- stična društva morala veliko ukvarjati s pro- pagando za pridobivanje gostov iz tujine. Za pridobivanje tujih in domačih turistov naj bi društva ustanavljala lastne informativne biro- je. Ena od osnovnih nalog turističnih društev je bila tudi izboljšati kvaliteto bivanja za turi- ste. S temi naprednimi smernicami za delova- nje turističnih društev v Sloveniji, katerih rea- lizacija je marsikatero turistično društvo ka- drovsko okrepilo, pa so prišla v nasprotja do- ločila, oziroma pogosto enostranska tolmače- nja kasnejšega zakona o društvih in zakona o združenem delu. To je v sedemdesetih letih pripeljalo do krize v blejskem turističnem ži- vljenju. Nova zakonska določila so zahtevala tudi novo organizacijo turističnih društev. Opusti- la naj bi vse gospodarske dejavnosti, priredi- tve, ekonomsko propagando, oddajanje zaseb- nih turističnih sob, pa tudi vse akcije za pove- čanje investicijske in komunalne dejavnosti v kraju. Ta stališča je dosledno zagovarjal pred- stavnik republiškega sekretariata za industrijo Drago Lipičar, katerega zagovornik na Bledu je bil vodilni človek Hotelsko turističnega po- djetja Bled Stane Kajdiž. Vse dosedanje gos- podarsko turistične naloge Turističnega dru- štva Bled naj bi v bodoče opravljala Turistič- na poslovna skupnost Bled. Na srečo Turističnega društva Bled pa se Turistična zveza Slovenije ni zavzemala za tako dosledno izpeljavo v novi zakonodaji do- ločenih smernic. Predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese je bil za kompromis- no rešitev pri na novo določenih nalogah blej- skega turističnega društva. Zagovarjal je tezo, da turistična poslovna skupnost lahko najde dovolj dela v turističnih investicijskih priza- devanjih in v skrbi za gostinsko dejavnost ter v prizadevanjih za urejenost gostišč. Turistič- na poslovna skupnost oziroma turistične agencije naj bi prevzela tudi oddajanje zaseb- nih turističnih sob. Vse ostalo naj bi v bodoče bilo prepuščeno skrbi domačega turističnega društva. Po težkih pogovorih in pritiskih na Turistično društvo Bled, je nazadnje le pre- vladala kompromisna rešitev, katere rezultat je bila tudi šele leta 1980 ustanovljena Turi- stična poslovna skupnost Bled. Podobno kot na Bledu, so turistično poslovno skupnost ustanovili še na Obali, medtem ko drugod po Sloveniji ta oblika turističnega organiziranja ni zaživela. Posledica sporov okoli nove organizirano- sti na Bledu je bila, da je leta 1983 odstopil dotedanji tajnik društva Franc Šmit. Nasledil ga je Marko Potočnik, ki se je skupaj s pred- sednikom društva Matjažem Završnikom pri- lagodil novim smernicam. V tem obdobju je krizo preživljala tudi Go- renjska turistična zveza Kranj, ki pa so jo raz- rešili z zamenjavo tajnika in reorganizacijo. Dotedanjega tajnika Karla Ceja je zamenjal Franc Štefe. Odslej je zveza poleg običajne tu- ristične dejavnosti skrbela še za turistično vzgojo šolske mladine, za splošno turistično propagando, nudila je pomoč gorenjskim turi- stičnim društvom, pospeševala urejenost turi- stičnih krajev, pripravila je turistični vodič po Gorenjskem itd. V začetku osemdesetih let, prav sredi kriz- nega obdobja v turističnem razvoju Bleda, je Turistično društvo Bled precej slovesno praz- novalo 125-letnico delovanja Amolda Riklija na Bledu. Slavje je bilo združeno z občnim zborom društva, kije 12. decembra 1980 po- tekal v Kazini. Ob tej priliki je društvo na sta- ri vremenski hišici v Zdraviliškem parku po- stavilo in odkrilo skromen Riklijev doprsni kip, podeHli so 146 plaket za blejski turizem najzaslužnejšim turističnim delavcem in de- lovnim organizacijam. Društvo je izdalo tudi krajšo brošuro o Rikliju, ki jo je napisal Božo Benedik. O Rikliju so dokaj obširno pisale tudi blejske turistične informacije. 111 Leta 1981 so v radovljiški občini ustanovili Občinsko turistično zvezo Radovljica. Vanjo se je vključilo 11 turističnih društev, zadnje se je s precejšnjimi pomisleki vključilo prav Tu- ristično društvo Bled, ki v občinski zvezi ni videlo koristi. Zaradi takih pomislekov se je ustanovitev občinske zveze zavlekla skoraj za leto dni. Prvi predsednik Občinske turistične zveze Radovljica je bil Leopold Pemuš, nato pa so se predsedniki menjavali z enoletnim mandatom. K uspehom Turističnega društva Bled so poleg njegovih predsednikov in tajni- kov veliko pripomogli tudi številni domačini, ki so več let sodelovali v upravnem odboru in društvenih komisijah. Med najbolj delavnimi je bil Rajko Gradnik, ki je s svojim znanjem in izkušnjami močno vplival na razvoj blej- skega turizma. Med zelo delavnimi je potreb- no omeniti večkratne člane upravnega odbora in komisij. To so bili Vlado Janežič, Vlado Gogala, Zvonko Janežič, Ivan Zupan, Jože Zupan, Jožko Žemva, Božo Benedik, Ivan Vi- dic, Franc Dolar, Franc Kunstelj, Darko Hri- bar, Franc Jazbec in Leo Korošec. Nekateri med njimi so še vedno dejavni. Krajši čas pa so v društvenih organih delovali Jože Konic, Janez Žerovc, Vinko Marolt, Franc Učakar, Janko Bidovec, Viktor Pogačar, dr. Branko Lubej, Rado Jemc in drugi. Veliko pa je bilo tudi članov upravnega odbora in komisij, ki so v njih delovali le po en mandat. Pomem- ben doprinos k turizmu na Bledu so prispevali tudi stalno zaposleni pri Turističnem društvu Bled. Poleg tajnikov so bili to Zvonko Janežič, Darko Hribar, Mira Gradnik in Jožica Polja- nec, ki vodi administracijo društva že več kot trideset let. Krajši čas je bil pri društvu zapo- slen tudi Vlado Janežič. Med turističnimi de- lavci, ki so imeli vodilno vlogo pri Turistič- nem društvu BJed, naj omenim Bogdana Šan- co in Franca Šmita. Oba sta, vsak v svojem obdobju, krojila usodo blejskega turizma. Vestno in z veliko vnemo sta sledila razvoju domačega turizma, spremljala pa sta tudi raz- voj turizma pri naših sosedih. Turistično društvo Bled ima tudi dva častna člana. To sta Pavle Merlak in Jože Kapus. Ves čas delovanja po vojni pa Turistično društvo Bled nima rešenega prostorskega pro- blema. Glede na svoj pomen bi moralo dru- štvo imeti dostojno informacijsko-sprejemno pisarno v središču Bleda. Vendar so društvene prostore v povojnem času pogosto premeščali. Prva leta je bil sedež društva v prizidku stare- ga hotela Park. Ko so hotel leta 1975 porušili, se je društvo selilo v prostore vile Savica, nato pa v bivšo lekarno na Ljubljanski cesti. Ko so leta 1987 porušili tudi to stavbo, seje društvo preselilo v zasilne prostore Tovarne čipk in vezenin. Bled, to je ob današnjih prostorih tr- govske organizacije Emona. Vse povojno ob- dobje si Turistično društvo Bled, kljub števil- nim gradnjam v središču Bleda, ni uspelo pri- dobiti sodobnih pisarniških in sprejemnih prostorov v središču kraja. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da si blejski turistični delav- ci niso kaj dosti prizadevali, da bi poslovne prostore pridobili v središču Bleda. Tudi in- formativni center, skupaj s prodajalno spo- minkov, ki je zadaj za Kazino, ima neprimer- no lokacijo. V okvir turistične ponudbe, ki ima odloči- len vpliv na število gostov v turističnem kraju, spadajo dobra turistična organiziranost, domi- selna propaganda, zanimive in kvalitetne pri- reditve, urejenost kraja itd. Na turistični priliv gostov močno vplivata tudi zunanja in notra- nja politična situacija ter domači življenjski standard. Pomembne pa so tudi pogosto ne- predvidljive okolnosti, ki močno vplivajo na pritok gostov v turistične kraje. Taka momen- ta sta npr. vreme, kije v alpskem svetu močno spremenljivo in zdravstvene razmere, kot so npr. različne epidemije (črne koze leta 1962). Izredno velik pomen za turistični razvoj kraja imajo turistične prenočitvene kapacite- te. V razvitih letoviščih naštejejo na enega do- mačega prebivalca najmanj po dva do tri go- ste. Na Bledu pa ne dosežejo niti enega gosta na domačina. Oglejmo si še nekaj podatkov o blejskih zmogljivostih, številu gostov in nočitev: Turistične zmogljivosti leto hoteli pensioni zasebne sobe gostišča skupaj 1940 1.220 510 950 80 2.760 1948 960 272 802 200 2.234 1958 1.280 240 194 1.714 1959 1.001 307 839 54 2.201 1964 1.106 572 1.503 51 3.232 1966 1.262 572 1.450 51 3.335 1968 1.411 539 1.650 75 3.675 1975 1.741 338 1.728 71 3.878 1979 1.941 655 1.254 50 3.900 1983 1.823 726 1.009 42 3.600 1984 2.000 698 994 118 3.810 1986 2.068 698 1.089 89 3.944 1987 2.154 698 1.302 89 4.243 1989 2.204 493 1.405 89 4.191 Število gostov leto domaČi tuji skupaj 1939 5.934 18.411 24.345 1951 29.646 3.386 33.032 1958 29.419 20.388 49.807 1960 45.295 23.808 69.103 1964 4.657 4.424 9.081 1969 6.736 12.726 19.462 1973 3.030 8.568 11.590 1983 62.748 71.829 134.577 1985 53.048 99.165 152.213 1986 57.050 101.467 158.517 1987 47.254 101.497 148.751 1988 41.643 102.468 144.111 112 Nočitve leto domaČi tuji skupaj 1939 53.514 132.068 185.582 1951 225.589 14.516 240.105 1958 119.230 77.614 196.844 1960 167.376 81.335 248.711 1964 20.339 27.490 47.029 1965 24.243 33.438 57.681 1969 33.161 44.969 78.132 1973 14.172 45.137 59.309 1983 233.397 314.113 547.510 1985 208.806 421.262 630.068 1986 231.428 418.845 650.273 1987 187.850 441.331 629.181 1988 170.831 458.712 629.543 S kratko oceno povojnega blejskega turizma oziroma delovanja Turističnega društva Bled lahko ugotovimo, da je imel Bled v obdobju po končani drugi svetovni vojni vodilno vlogo v razvoju gorenjskega in slovenskega turizma. Poleg običajnih propagandnih prijemov in prireditev, si je blejsko turistično društvo pri- dobilo ugled s svojimi Blejskimi turističnimi informacijami in z vsakoletnim Poslovnim tu- rističnim poročilom. Čeprav je Bled zaostal v sodobni komunalni opremljenosti in izgradnji turističnih kapaci- tet ter druge pomembne infrastrukture, je blejski turizem vseeno dosegel vidne uspehe. kar dokazujejo številni rekreacijski objekti in številna slovenska in jugoslovanska priznanja za ureditev letovišča. Blejsko turistično gospo- darstvo dolguje svojemu Turističnemu dru- štvu zahvalo za prijetno počutje številnih do- mačih in tujih gostov. Da turističnega obiska ni bilo še več, je krivo pomanjkanje turistič- nih kapacitet oziroma njihovo zakasnelo po- večevanje. Za take razmere pa ni krivo le Tu- ristično društvo Bled, ampak tudi turistič- no gospodarstvo in občinska uprava, ki ji vse povojno obdobje ni uspelo izdelati smelejšega programa za turistični razvoj Bleda. VIRI — Turistično društvo Bled, zapisniki sej 1952-1986 — Turistično društvo Bled, poročila o turističnih sezonah na Bledu v letih 1958, 1961, 1964, 1973, 1974 in 1987. LITERATURA Janez Kopač, Razvoj turizma na Gorenjskem in delovanje Gorenjske turistične zveze do aprila 1959, Gorenjska, revija Gorenjske turistične zveze Kranj, Kranj 1987, št. 1-2, str. 8-16 — inž. Vekoslav Sršen, Program turističnega razvo- ja Bleda, Ljubljana 1954 Za informacije se zahvaljujem tudi Jožici Polja- nec s Turističnega društva Bled. 113