KNJIŽEVNOST
IZ T U J E GEOGRAFSKE K N J I 7. E V N O S 'I' I
(iluck, A. & Magct, IL Das I .and hal /.ukunnft Neue l’crspcklivcn für die ländlichen Raume
Jehlc-Verlag, München 1990; 276 strani; ISBN 3-7825-D257-2; 49,80 DEM.
Knjigo bi lahko označili kol priročnik, ki želi informirati in afirmirati ter podeželje prikazati v novi, perspektivnejši luči. Namenjena je Širši strokovni javnosti, tako upravnim delavcem, strokovnjakom posameznih področij ter ljudem, ki kakorkoli sodelujejo pri urejanju podeželja.
V knjigi so zbrani prispevki avtorjev različnih profilov, ki obravnavajo posamezne segmente problematike podeželja. Prispevki so izrazito praktični, po načinu razmišljanja pa pragmatični in usmerjeni v prihodnost. Naravnani so na potrebne ukrepe s katerimi bi na podeželju in v vaseh dosegli željen razvoj. Izvemo namreč ne le kaj urejati, temveč tudi kako - na kakšen način, s katerimi merili in vrednotami.
Prispevki iz prvega dela knjige prikazujejo novo filozofijo urejanja podeželja: D. Wieland razmišlja o novem razmerju med mestom in vasjo, A. Gluck o neizrabljenih možnostih in kvalitetah podeželja, J. Millcndorfcr govori o spremenjenih vrednotah, po katerih podeželje ni več konfliktno - temveč perspektivno območje.
V drugem delu so obravnavane praktične teme. Navajam samo nekatere: o načinu gradnje in širjenju naselij govori L. Heck, J. Maier o različnih možnostih izboljševanja prometne dostopnosti, A. Adelhardt prenaša izkušnje iz kmetijstva, W. Herbst navaja tehnične možnosti reševanja ekoloških konfliktov, J. Maier prikazuje načine vključevanja turizma v gospodarke tokove, o prihodnosti skupnega evropskega trga in razvoju podeželja razmišljata II. A. Haasis in M. Streit, o razvoju telcmatike S. Lanner. Vseli prispevkov je 19. V tretjem delu so prikazane strategije in ukrepi za razvoj najpomembnejših področij in dejavnosti na podeželju (urejanje naselij, razvoj kmetijstva, promet, oskrba, ravnanje z odpadki, varovanje okolja).
V zadnjem delu so navedeni primeri (vseh je 27), ki lahko služijo kot vzor za način reševanja oz. urejanja.
Na koncu knjige je še seznam literature (127 naslovov) ter podatki o avtorjih (institucija in naslov). V knjigi bo vsak (geograf), ki se ukvarja s proučevanjem in urejanjem podeželja, našel zanimive in aktualne informacije.
Vlado Drozg