Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHEL8EA 3878 NO. 265. — STEV. 265. Entered r . Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. MONDAY. NOVEMBER 11, 1929. — PONDELJEK, 11. NOVEMBRA 1929. 1 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXvn. _ LETNIK XXXVLL SPLOSNO PRAZNOVANJE OBLETNICE PREMIRJA ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER HENDERSON JE OPISOVAL GROZOTE BODOČE VOJNE Svečanosti v Parizu se je udeležil tudi general John J. Pershing. — V Washingtonu bo govoril predsednik Hoover pred 18,000 veterani. — Svečanosti ob grobu Nepoznanega vojaka. — Vsi narodi se morajo strniti v prizadevanju, da preprečijo ponovno vojno. SAMOMOR BANČNEGA NAČELNIKA Ravnatelji County Trust Co. so izjavili, da niso finance zavoda prav nič prizadete. — Bankir je bil velik prijatelj bivšega governerja Smitha. SEDEM MRTVIH V EKSPLOZIJI Steber gorečega plina je švignil proti nebu, nakar se je zrušilo poslopje. — Detonacijo je bilo slišati v razdaljo več milj. PARIZ, Francija, 10. novembra. — Obletnico premirja bodo to leto dva dni praznovali. Danes so se vršile cerimonije po cerkvah in na pokopališčih. V Ameriški katedrali je pridigoval duhovnik J. W. Cochran o napredku miru v zadnjih desetih letih. Svečane službe božje so se udeležili Člani ameriškega poslaništva in konzularni uradniki. Navzoč je bil tud;i general John J. Pershing. Ameriška Legija je poslala posebno delegacijo. WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — O priliki enajste obletnice premirja bo jutri govoril v Washi ngton Auditorium predsednik Hoover na zborovanji^ katerega se bo udeležilo kakih osemnajst tisoč veteranov. Z dvorano bodo v radio zvezi vse bolnišnici, v katerih se nahaja 26,000 vojnih invalidov. Prej se bodo vršile svečanosti na grobu Nepoznanega vojaka, in narodni poveljnik Ameriške Legije major Bodenhammer bo položil na grob velik venec. V Narodni katedrali bodo čitali mašo za-dušnico za Wood row Wilsonom. BURNEY, Anglija, 10. novembra. — Tukaj je imel nadvse značilen govor angleški zunanji minister Henderson, ki je opisal, koliko bi moralo prebivalstvo trpeti, če bi izbruhnila še kaka vojna. Napadi iz zraka, ki so se vršili v dosedanjih vojnah, so otroška igra v primeri s strahotami, ki bi jim bilo izpostavljeno prebivalstvo v bodočih voj nah. Kemiki so iznašli smrtnonosne pline, proti katerim ni absolutno nobenega varstva. Da se prepreči ponovno vojno, je treba, da se strnejo vsi narodi in delujejo za mir. Glede konference, ki se bo vršila meseca januarja v London-u in koje namen je zmanjšati oboroževanje na morju, je rekel Henderson, da so vsi, ki se je bodo udeležili, prežeti z željo, naj se v bližnji bodočnosti sklene splošna razorožitvena pogodba. V petek popoldne se je ustrelil James J. Riordan, ustanovitelj in predsednik County Trust Co. na S. Ave. in 15. cesti v New Yorku. Ustrelil se je v svojem stanovanju. Njegovo smrt so prikrivali do sobote popoldne. Pokojnik je bil velik prijatelj Alfreda Smitha, ter je tekom njegove predsedniške kampanje uprav- | ljal kampanjski fond. Ko so vprašali sodnijskega zdravnika Norrisa, zakaj je toliko časa prikrival samomor, je odvrnil: — To sem storil zato, da preprečim naval na banko. Skrivanje ni škodilo nikomur, koristilo pa vsem. Pokojnik je bil star oseminštiri-deset let ter je bil vdovec. Stanoval je pri svoji sestri. Ona je prva čula strel ter prihitela k njemu. Ravnatelji County Trust Company so imeli v soboto popoldne sejo ter podali nato naslednjo izjavo: — Ravnateljski svet County Trust Company je imel posebno sejo, ki je bila sklicana radi smrti gospoda Riordana. Ravnatelji so konštati-rali, da ne manjka v banki nobenega denarja. i Samomor je bil posledica njego- [ vega slabega zdravstvenega sta- j nja. ELYRIA, Ohio. 10. novembra. — Včeraj je bilo usmrečnih pet oseb pri strašni eksploziji plina, dočim so štirje moški in tri ženske smrt-nonevarno poškodovane. Nesreča se je pripetila v tovarni Times Spring Co. V zrak je šinil sto čevljev visok steber gorečega plina, nakar se je poslopje popolnoma porušilo. Detonacijo je bilo slišati na razdaljo več milj. Vsa sosednja poslopja so bila poškodovana. Preddelavec Husted je opisal prizore. ki so se za vršili v prostoru, ki je bil napol j en s plinom. — Že par dni — je rekel Husted — so spravljali plin z velikim pritiskom v kotle. Eden izmed kotlov je pričel puščati. Jaz sem prvi stopil v prostor ter zaduhal plin. Za-klical sem delavcem, naj ne prižigajo žveplenk. Baš tedaj je pa stopil skozi vrata delavec ter imel v ustih gorečo cigareto. Zaklical sem mu, naj se odstrani, a bilo je že prepozno. V naslednjem trenutku je plin eksplodiral. Plamen je švignil sto čevljev visoko v zrak. Nato se je za vršila silna eksplozija ter me pokopala pod razvalinami. Ko je dospela požarna bramba, je bila že vsa tovarna v plamenih. Materijalno škodo cenijo na sto-tisoč dolarjev. M00NEYEVA NEDOLŽNOST SE IZPRIČUJE Rudar Smith je priznal na smrtni postelji, da je vrgel tekom preparedness parade bombe. — Vršila se bo nova preiskava. NOV USPEH V AVIJATIKI OBLETNICA NEMŠKE REVOLUCIJE Junkersove tvornice s o zgradile "zračni tovorni vlak", ki pomenja nov j Nemška javnost je enaj- GRŠKA PRIDRŽALA KOMU-NISTIČNE_AG!TATORJE ATENE, Grška, 8. novembra. — Več komunitov je bilo danes aretiranih, ker so delili manifeste, v katerih so poživljali delavce, naj proglasijo sovjetsko obletnico da-hes zvečer. FINSKA VLOŽILA RATIFIKACIJO ŽENEVA, Švica, 10. novembra. — Finska je obvestila tajništvo Lige narodov, da je odobrila brez rezervacij splošni akt Lige za miroljubno uravnavo vseh sporov. Belgija je edina dežela, ki je popolnoma sprejela to dalekosežno pogodbo. PRED BANKO J. P. MORGAN & CO. 20 RANJENIH PRI POŽARU Ogenj je napravil v rafineriji za dvestotisoč dolarjev škode. — Ognje-gasci so z velikim trudom preprečili, da ni dospel ogenj do kotla, v katerem je bilo sto tisoč gaion gazo lin a. YOUNGSTOWN, Pa., 10. nov. — V tukajšnji Duncan petrolej ski rafineriji je izbruhnil včeraj zvečer ogenj. Do večera, so odvedli v bolnišnice dvajset oseb, med njimi tudi deset članov požarne brambe. Skoda, ki jo je povzročil požar, tnaša nekako dvestotisoč holarjev. Unelo se je devet kotlov v katerih se je nahajalo 400,000 gazoli-m. Požarna bramba je le s težavo preprečila, da se ni unel nekoliko oddaljeni kotel, v katerem je bilo sto tisoč gaion gatftllna De teste ure zvečer požar te ni tli ČANG KAJŠEK JE ZAVZEL MESTO M1HSIEN Obe stranki ima boje velike izgube. — Voditelj nacijonaHstov, Kaj-Sek podal v Yuchov, odkoder vodi operacije. HANKOV, Kitajska, 10. nov. — Iz zanesljivega vira so dospela semkaj poročila, ki pravijo, da se je za vršila včeraj velika bitka pri Mihsienu, 25 milj južnozapadno od Chinchowa. Nacijonalistične čete so uaje porazile ljudsko armado, in Mihsien je padel v roke zmagalcev. Obe stranki sta imeli velikanske izgube. Voditelj nacijonalisticn- armade, predsednik Čang Kaj Šek se je napotil v Yuhov, odkoder vodi operacije svoje armade. Naročite se um "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DAYTON, Ohio, 10. novembra. — Zadeva Mooneya, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, češ, da je vrgel bombo tekom preparedness parade v San Francisco leta 1916, je stopila v nov stadij. V tukajšnjem Narodnem Vojaškem Domu je izjavil Frank O. Stevens, da ima dokaze, da je vr-e:el dotično bombo Louis Smith iz Clevelanda. Smith je umrl dne 4. juh j a leta 1922 v Clevelandu ter pred smrtjo izjavil, da je on vrgel bombo, ne pa Mooney. Ko je umiral, je bila pri njem njegova sestra Mrs. Dora E. Monroe. Izjavila je, da ji je brat povedal, da Mooneya sploh ni bilo v bližini. ko je bila vržena bomba. Nadalje je povedal Smith svoji sestri, da so ga gotovi ljudje najeli in mu obljubili veliko vsoto denarja, če bo vrgel bombo. Mikavna obljuba ga je zapeljala, toda dobil ni nikdar niti centa. Stevens je vse to povedal senatorju Schallu iz Minnesota, ki je objavil v nekem magazinu članek z naslovom: "'Zakaj je Mooney še v jetnišnici?" Na podlagi teh novih odkritij bo uvedena nova preiskava. razvoj v avijatiki. — Iz New Yorka do San Francisco bi rabil 20 ur. DESSAU, Nemčija, 10. nov. — Pred kratkim so Nemci presenetili svet s hidroplanom DO-X, ki je letel nad Bodenskim jezerom s 169 potniki. Zdaj so pa Junkersove tvornice zgradile aeroplan G-38, ki je nekak zračni tovorni vlak. Na njem je prostora za 38 oseb in tri tone tovora in zamore leteti z naglico 130 milj na uro. Razdaljo med New Yorkom in San Franciscom bi lahko preletel v nekako dvajsetih urah. Po mnenju izvedencev pomenja ta aeroplan popolen preobrat v grajenju aeroplanov. V krilih je prostor za moštvo in pretežni del tovora. Tekom vožnje je omogočen dostop k vsakemu motorju. ^ Aeroplan ima le štiri motorje. Krila mu merijo 180 čevljev, dolg je pa le 75 čevljev. Aeroplan razvije lahko 2400 konjskih hil. V krilih je dovolj prostora za prtljago, da se zamore 34 o-seb udobno kretati po kabinah, o-bednici, spalnici, kadilnici in kuhinji. Mehanik zamore iz svoje kabine dospeti do vsakega motorja ter ga v slučaju potrebe popraviti. sto obletnico nemške revolucije skoro popolnoma prezrla. — Stranke levice so si v laseh. BERLIN. Nemčija, 10. novembra. Včeraj je minilo enajst let. odkar se je završila revolucija v Nemčiji. To obletnico je pa javnost sko-io popolnoma prezrla. Le komunistični in socijalistični listi so objavili daljša razmotriva-nja ter dolže drug drugega, da sabotirajo revolucijo. Dozdaj sta imeli obe stranki na ta dan številne shode, ki so pa letos skoro povsem izosatli. Nemški državni kabinet ie odobril v svoji seji pogodbo s Švedsko glede monopola za užigalice. Istočasno je bilo odobreno imenovanje dr. Curtiusa za mesto zunanjega ministra. TETA MRS. ROOSEVELT BO'REPUBLIKA PERU LETELA NAD PORTO RICO NEMČIJA PRIVOLILA V OD-PRAVLJENJE GOTOVIH ŽELEZNIC BERLIN. Nemčija, 10. novembra. Nemčija je sklenila demolirati gotove vrste železnic, ki imajo le vrednost v svojem slučaju, potem koso zavezniki obljubili, da ne bodo skušali ovirati Nemčije pri zgraditvi železniških črt, ki so bistveno potrebne za njen ekonomski razvoj.' Mrs. Hoffman, ki je teta žene go-vnerja Roosevelta na otoku Porto Rico, je včeraj zvečed odpotovala v Miami, Fla., odkoder se bo jutri dvignila v zrak, da poleti v San Juan, Porto Rico, na mesec dni trajajoč obisk pri svojih sorodnikih. Mrs. Hoffman je stara nekako sedemdeset let ter je izjavila pred svojim od potovanjem iz New Yorka, da je sklenila potovati po zraku, ker izgubi drugače popolnoma spanje na ladjah dočim pričakuj? dobrega počitka v Santiago na Cu-bi in tudi precej spanja v zrakoplovu, na poti v San Juan. IZBRALA POSLANIKA KRALJ JURIJ SE JE SESTAL Z NADALJNIMI MINISTRI LIMA, Peru, 10. novembra. — Peruviski senat je odobril imenovanje Manuela Santadera, sedanjega poslanika v Londonu, za novega peruvijskega poslanika v Zdr. državah, kot naslednika dr. Belar-de, ki se je umaknil po dolgi službi. Imenovanje je bilo odobreno soglasno. Senat je tudi odobril imenovanje Alejandra Puente za pecla-nika v Londonu, z 22 glasovi pro-ti 1. ^ LONDON, Anglija. 10. noembra Kralj Jurij se je včeraj posvetoval z dvema nadaljnima ministroma delavskega kabineta in s tem je naraslo število ministrov, ki so bili sprejeti izza njegovega povratka semkaj, na enajst. Včeraj je sprejel Weedgewood Benna, tajnika za Indijo ter Herberta Morrisona, transporatacijskega ministra. HINDENBURG POZDRAVIL PRAVNUKA BERLIN, Nemčija, 10. novembra* Predsednik von Hindenburg je odšel na Pomeransko, h krstu svojega pravnuka. Otrok je bil rojen pred dnevi, in predsednik želi ostati v družinskem krogu preko tedna tsr se nekoliko odpočiti. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; Dim. v Jugoslavijo 600 ........ f 9.30 Lir IM 1,000 ..... $ 18.40 M 100 «,600 ........ | 46.70 «. 800 6,000 ........ % 90.50 M 600 10,000 ........ $180.00 U 1000 v Italijo I 1.71 CLEMENCEAU JEZDI PARIZ, Francija, 10. novembra. Georges Clemenceau je včeraj popoldne dve un jezdil. Bil je prvikrat zunaj izza 20. oktobra, ko je zbolel, čeprav je bil skoro vedno pokonci ter je neumorno delal. POLET IZ NEMCUE V V BOLIVIJO DESSAU, Nemčija, 10. nov. — . v , . . _ . > j „ _ „ . Bolivijski a vi j a tik Luizaga name- Ko je začela zadnje dni cena ram im akcijam nenadoma padati, je___. ...... . _ _ rava poleteti od tukaj v La Paz v bilo na Wall Street tako vrve nje, da je policija le s težavo vzdr- pričetku prihodnjega tedna, če bo sevala mir. Zgoraj na sliki sta T. W. Lam on t, partner finančni- _ vreme ugodno. Poslužil se bo aero-ka Morgana, in Ch. E. Michell, predsednik sveta ravnateljev Na- plana najnovejšega Junkerjevega tional City Bank. v tipa, s katerim je že napravil več poskusnih poletov-^ Aeroplan se imenuje "Predsednik Silas". Stranke, ki nam naročajo izplačila v amsriikik dotnrjik, •arjamo, da imo vtled tporatuma § nahm gv$»am 9 tiartm kraju v gtanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— r* $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo vetjih zneskov kot gora J navedene, bodiel v dinarjih lirah ali dolarjih dovolj n jemo ie boljie pogoj«. Pri velikih naka-■ilih priporočamo, da se poprej s nam sporununete gledt nakiails. IZPLAČILA PO POiTl CO REDNO IZVR&KNA V OVC* DO VRČU VEDfHB IUJNA NAKAZILA IZVRŠUJ SMO PO CABLE &STTMM MS PRISTOJBINO 75*. SAKSER STATE BANK ti QOBTIiANDT 8TBEBT, NBW X0KK, & E Ttlšpkon*: Jtordsf 0390 Jh • > "BtJki XAKOttA* NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 11, 19» The LARGEST SLOVENE DAILY ta V. B. A. PREDSTAVLJANJE KRISTUSOVEGA TRPLJENJA Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place cf business of the corporation and addresses of above officers: 716 W. 18th Street, Borough of Manbatan, New York City, N. Y . - G L A 8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Zu celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..............................J6.30 Za. pol leta .................................„.$3.00 Za četrt leta ........................41-50 Za New York sa celo leto__^7 00 Za pol leta _______________________.$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ---------------------------43 50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, Y. Telephone: Chelsea 3878 WfflUff EJMaMiiiiiiM —mM—.■■Mill ma BOJEVITA MOSKVA Sklep angleške poslanske zbornice, da se obnovi diplomatske odnosa je z Rusijo, je smatrati za nekak dar. ki pi je dobila sovjetska Rusija ob priliki svoje dvanajste j obletnice. Ob tej priliki je pa tudi komunistični režim dovolj! varen in dovolj močan, da prekine diplomatske odnošaje med sovjetsko vlado in rliskimi kmeti. Med obema so bili proglašeni prijateljski odnošaji, ko je bil za vršil Lenin državni prevrat ter pozval kmete, naj se polaste zemlje. Odnošaji so bili prekinjeni tekom perijode bojevitega komunizma leta 1918-21, ko so zaceli letine in zaloge žita nasilno rekvirirati ter so naleteli na tak odpor kmetov, da je Lenin zapovedal umik. Za uvedbo nove ekonomske politike leta 1921, ki dovoljuje privatno trgovino, so bili odnošaji zopet obnovljeni. Sledile so perijode napetosti, nakar je v boju med Stalinom in Troekijem za kontrolo komunistične stranke zopet enkrat stopila v osredje doktrina razredne vojne. Stalinu je bilo treba dokazati, da je baš tako dober komunist kot njegov poraženi tovariš. # In tako se je zgodilo, da je moralo plačati rusko poljedelstvo velike stroške sovjetskih eksperimentov v industriji. Vojna je bila napovedana "kulakom'' kot imenujejo Rusiji bogate kmete. Začeli so razvijati vladne farme, da nadomeste kula-ke in da praktieirajo soeijalizem. Danes plove sovjetska ladja s polno paro proti so~ cijalizmu. Minilo je samo eno leto slavnega petletnega industri jalizacijskega načrta, pa že posveča vlada vse svoje ener žije gradnji socijalizma v tovarnah in gradnji socijaliz ma na deželi. V veliki Rusiji in Ukrajini so znašale lani koopera-) tivne farme šest milijonov akrov. Danes znašajo trideset milijonov akrov, dočim ute£ ne znašati prihodnje leto to število že petdeset milijonov. To bo približno ena četrtina vse ruske poljedelske zemlje. Vprašanje je seveda, če bo imelo vladno obratovanje zemlje iste uspehe kot jili ima vladno obratovanje tovarn. Zdi se, da je sovjetska Rusija navdana s prepričanjem, da je edino zdravilo zoper soeijalizem še več socijalizma. Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno posiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVlC* selimo, da se denar izplača prejemnikom vsa i en _________" teden pred prmzniki. To mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koneem novembra. DRUGlO" želimo Vam računati dinarje še po naši sedanji .. cenL Pred kratkim se je začela nakupna cena di- narjev nekoliko dvigati ter je megočt. dn bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO. DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Peter Zgaga O MARTINOfANJU IN O RIBNIŠKI NOVI MAŠI. ANGLIJA, DEŽELA STARIH NEVEST JOSEPH TRINER HVALI ČASOPISJE TUJERODCEV. Slika nam kaže pogled na Oberammergau v Nemčiji, kjer se vsakih deset let vrše predstave Kristusovega trpljenja. Letos bo igral Kristusa Anton Lang, ki ga vidite spodaj na sliki. Poleg njega je ženska, ki bo igrala Marijo. Princesa, ki umira ob metli in krtači. KDO BO JREZIDENT PAN-EVROPE. MODERNI TROGLODITI. Neki ugleden angleški list je razpisal anketo, kdo bo prvi preži d en t Snujoče se Panevrope. Odgovori, ki so prišli, so zelo zanimivi. Kakor se more pri Angležih predvideti, Je dobil največ glasov angleški državnik lord Robert Cecil, zastopnik Velike Britanije pri Ligi narodov, dele po dolgem presledku prideta za nJim francoski minister Brtand in angleški premijer MacDonald. Kot četrti je na vrsti sivolasi profesor Nanaen, kot peti prezldent ČSR Masaryk. Med drugimi so dobili največ glasov po vrsti: čehsL zuna-nujl minister Beneš in grški ministrski predsednik Venizelos. Ha koncu meni angleška publika, da bi bila sa takšno mesto godna tudi Bir Eric Drummond. generalski pravnik grtrf ApponyL Za «t- Vas Lan g ens te in ob Harzu na Nemškem šteje 1400 duš, ki ne poznajo vsaj ene izmed neštetih mi-zerij sedanjega časa — stanovanjske mizerije. Številne jame v oko-Hei vasi nudijo namreč suh in zdrav stan mnogim langensteinskim družinam, ki so jih začele rabiti v ta namen, in sicer stalno v povojni dobi. Pa že v prejšnjih časih so bile te jame varščanom marsikdaj varno zavetje. Do podzemeljskih bivališč vodijo cele podzemeljske u-liee. Posamezna stanovanja v isti jami so ločena med sabo z lesenimi ali zidanimi stenami in jih neprestano izpopolnjujejo, tako da je 'jamarjem' življenje v njih dokaj prijetno. kiju Ček so čltatelji pritaknili še UuRsoUniJa, Snowdeha to Oeorge-a. Dunajski urad za preskrbo siromakov bo kmalu imel priliko inter-?adnjo pomlad v Arktido, da bi pobrigati se bo moral za prihodnjost reve, ki se je rodila v aristokratski postelji in umira kot izčrpana služkinja. Gre za princeso Ide Sulkcvsko edinko kneza Sulkovskega in pevke Ide Jagerjeve. nekdanje članice dunajskega Carltheatra. Ida je preživela svoje detinjstvo na graščini svojega očeta. Potem st a se o~c in mati odtujila. Sulkovskega so dali pod nadzorstvo, pozneje so ga spravili v blaznieo in Z2 kuratorja so mu postavili advokata Taganyja. Internacija pa ni trajala dolgo. Knezu je uspele j>obegniti z neko Merijo Vesekijevo, tedoj splošno znano lepotico. Umaknil se je z njo v Švico in preživel sveja stara I?-ta v Parizu in Brusi j ui. Po begu Sulkavskega je kurator Taganyi odkazal kneginji Mariji in princesi Indi vsaj skromna sredstva za preživljanje. Zato je bila zapuščena žena primorann razprodaja-ti redkosti iz graščinske orožarno. Ker je bila zbirka orožja zelo bogata se je finančno stanje hiše nekoliko popravilo. Nato je kurator primeral knegi-njc, da je pristala na predlog možitve princese z njegovim sinom Princesa je prinesla k hiši 1 milijon goldinarjev v gotovini in 6000 oralov zemljišč. Toda zakon je bil nesrečen in se je razbil, čeprav se je rodil iz njega otrok, zaradi katerega zagonetne smrti so trupelce eks-sumirali in ga podvrgli strokovni obdukciji. Nekaj let pozneje se je princesa Tla memožila drugič. Vzela je za moža nemškega grofa Schmettowa in oblasti so jo zopet razdrle. Princesa je nato stopila tretjič v zakon s poljskim posetnikom Ku-novskim. Ta jarem je bil zanjo tako nesrečen, da je pobegrriia od svojega moža. S tem pa" je bila njena denarna usoda zapečatena. Sredstva za preživljanje so pošla, grad je že prej kupil neki dunajski bankir. estanek imetja je žrla nesrečna inflacija, ki je upropastila na tisoče srednje in malopremožnih rentnikov. Ida Sulkovska-Kunov-ska je ostala brez sredstev za iv-Ijenje in si je morala iskati posel-skega zaslužka. Ker ni bila sposobna za nobeno boljše delo, je morala začeti pri navadnih hišnih opravilih in je postala postrežnica za vse. Hodila je okoli z metlo in vrčem za vodo, pomivala in pometala pod. Za bora dva šilinga je snažila in čistila stanovanjske prostore. Doznavši za njeno usodo, ae jo je namilila neka družina In jo vrela k- sebi za Nekaj časa že opazujejo na Angleškem, da se starostna doba no-voporočenih, nevest pomika naprej. Dočim je znašala še lansko leto njih povprečna starost 17—23 let, je ie-tes znatno višja, j V Londonu je bilo v zadnjem če-| trtletju poročenih n. pr. 2996 pa-I rov. med temi je bilo 2499 žensk j starih nad 30 let, 440 nevest je bi-, lo mlajših nego 25 let in samo 57 jih !e ni prekoračilo 17. leta. Čudno pa je tudi to. kako narašča število starih žensk, ki se poročijo z mladimi meškimi. Londonska statistika navaja n. pr. 23 slučajev, da so ženske s 35 leti in preko vzele za "može" mladice 17 do 20 let. V 19 slučajih so štele na veste 40 do 50 let. ženini pa 20 do 22. v 5 slučajih je bila "ona'" 55, 57, 59, 63 in 67 let, "on" pa 24, 37, 35, 29 in 33. Najbolj senzacijonalen slučaj st?. nudila nevesta s 70 leti, ženin pa s 35 leti Na Dunaju je izšla statistika, ki , * .... , . „ . , . A Kakor je videti, vzgled ge. Zub- poveduie kaj caucne stvari o so- , , ^ , .. ,. kove zelo vleče, aebni krizi zakonskega življenja. Lansko leto je bilo v avstrijski prestolnici razveljavljenih 5703 zakonov. To je najvišje število, ki je bilo kdajk<31i doseženo v avstrijskih j deželah. V primeri z ločitvami z 1.1 1890 kaže pregled, da se je število i - ločitev podeseterilo. zakaj rečenega I Slovite libanonske cedre, ki jih leta je bilo samo 549 razvedb. Do; opevajo Davidovi psalmi, bodo čez leta 1918 so bračne zveze držale že 1 nedoigo prenehale biti. Romarji in Na dineju. ki ga je priredila Foreign Language Press Assonation, v Hamilton klubu v Chicagu v peek 17. oktobra, je b:l častni gost n glavni govornik Joseph Triner, predsednik kempanij? njegovega imena, katera izdeluje zdravilno grenko vino. V svojem govoru je dal priznanje časopisju drugorod-cev za velike uspehe svoje ustanove. služkinjo. Tem naporom pa ni bila kos in zdaj je zbolela, tako da jo bo motala vzrti v socijalno brc-mo dunajska mestna občina NAJOPASNEJŠE LETO ZA ZAKON LIBANONSKE CEDRE dokaj trdno in solidno, nato je nastopila kriza. Šele od leta 1919 dalje se opaža, da število nezadovoljnih zakoncev narašča, in da postaja zakonsko življenje od leta do leta zakoncem v večje breme. turisti počenjajo naravnost vanda-lizme z njimi, jim trgajo veje in poškodujejo skoraj z zarezovanjem svojih imen in raznih znamenj. Drevesa, ki so že siino stara — izročilo veli, da potekajo še iz časov Štirje odstotki ločenih zvez niso kralja Salomona — pa takšnega trajali niti leto dni: osem odstotkov početja ne morejo prenesti. Še leta ločenih zakonov pa se je razdrlo j 1550 jih je bilo 28, leta 1609 jih je celo po več nego 20 let trajajočem načel neki potnik še 24, 1729 jih je skupnem življenju Največ zakonov ( bilo 15. Danes jih je komaj 7, a ne-pa je zakoncem dodijalo med dru- i katere med njimi bodo težko do-gim in desetim letom, kar smatra- j čakale kakšno leto. Sicer jih je dajo strokovnjaki za dokaz, da je ta | la angleška kraljica Viktorija o-doba naj kritične j ša v vzsakem za-; graditi z nizkim zidom, vendar ne konu. i pomeni ta zid nobene posebne ovi- Možje se navadno ločijo od svo- re za uničevalce. Oblasti jih bodo jih družic med 30- in 40. letom, že- ' sedaj zaščitile z železno ograjo in ne pa zapuščajo svoje može neko- posebno stražo. Največje med sed-liko prej, med 20. in 30. letom. 15 ;morico dreves je visoko nad 45 m moških in 8 žensk se je odločilo za : in meri v obsegu 7.5 m. Izgubilo je ločitev celo potem, ko so že pre- ' že mnogo vej, a daje še vedno kras-kcračili 70. leto. I no senco. S 'f; :' DJ^I'ITK "j 1 j-'jy...... . .... imajo velik uspeh H ti ■ i f 1 JOSEPH TRINER Ta sestanek je bil eden največjih, kar jih je priredila omenjena zveza. Vsi listi tujerodqev v Chica-gu so bili zastopani, poleg teh pa so bili navzoči kot gostje tudi uredniki iz mest Milwaukee, Detroit, Cleveland in iz drugih mest. Dr. : Jar. E. Vojan načelnik oglaševal-i nega biroja Trinerjeve kompanije, I ki je eden najboljših lingvistov v i Ameriki in človek literarnega slo-1 vesa, je bil istotako gost zveze časnikarjev. Mr. Triner j a je predstavil John R. Palandech. predsednik časniške zveze. Govoril je o oglašanju in prodaji. Dejal je, da je njegova kompanija začela izdelovati Tri-nerjevo grenko vino pred 39 leti Ves ta čas je svoj produkt oglašala v listih tujerodcev in upa, da ga bo oglašala indefinitivno v bodoče, ker jim je to časopisje vedno prineslo najboljše rezultate. Dejal je, da u-spešno oglašajo skozi vrsto let v 300 listih tujerodcev, kateri so jim redno nudili sodelovanje. "Jaz sem uverjen v velik vpliv in oglaševalno moč tujejezičnega časopisja in v brezplačne vzorce", je izjavil Mr. Triner, "kajti ako je tvoj izdelek dober, bo "odjemalce gotovo dobil. Ti listi so pripomogli, da dobimo vsak dan okrog 500 odgovorov in to ie močna podlaga za uspešno jjcelovanJe. Trinerjevo grenko vino ima odobren je tozadevnega vladnega oddelka radi svoje čistoče in vrednosti kot zdravilo. Mnogi uredniki in izdajatelji listov so v svojih nagovorih hvalili zasluge Mr. Trinerja, ki si jih je iztekel med vojno in pozneje ter njegove uspehe v pod vzet ju, ki ga vodi. "Ljudje tipa kakor je Mr. Triner, sinovi tujerodcev, nam dajejo ponos na svojo narodnost", je dejal Mr. Geringer, izdajatelj dnevnika "Svornost". Mr. Triner je zelo aktiven tudi v pripravah za prihodnjo svetovno razstavo v Chicagui Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrn-iienlh driavah. Martlnovanje je za nami. Kako je bile? I, tako j? bilo kot na ribniški novi maši: vsega dovolj. Pa veste, kako je bilo na ribniški novi maši? Ne veste, kaj? No. vam bom pa povedal. Jaz sicer nisem bil navzo":. toda Ribničan mi je pripavedoval takole: Bil sem povabljen, pa se š;l. Novo mašo pa sem zamudil devet dni: jaz tri, moj konj tri dni in moj ba-serle tri dni. Vse skupaj glih devet dni. Pa sem prišel pod farovž. pa je bilo vse polno ljudi, majhno in veliko. vsak je imel pušeljc, pa zijalo je vse. Pa se je začelo vse iz farovža pomikat. Pa najbolj naprej je šel tisti, ki je polcnce grizel , še najbolj naprej jc šel tisti, ki je glavo v latvico tiščal (trobenta), in še najbolj naprej je šel tisti, ki je panj žagal (vijelinai, pa še najbolj naprej je šei tisti, ki je z glavo kimal pa s palico mahal »dirigenti, pa še naj bolj naprej je šel tisti, ki jc šel ta prvi. Pa še najbolj naprej so šle device in fantje, možje in žene, pa še najbolj naprej je šlo dosti ljudi, pa Š2 najbelj naprej so šli fajmoiter in gospodje, pa narnazadnje je šlo to kruotešče od novomašnika Za njim pa je drlo vsepolno ljudi, ki so šli najbolj zad. Pr? smo v cerkev prišli, pa so svete pevke zapele, pa častitljivi pevci zadoneli, orgije so pa masa lepo špi-ljale. Pa smo šli pred oltar, pa se je to kruetešče od novomašnika doli na t en rdeč stol usedlo. I Pa smo lepo pridigo poslušali. Pa je bila maša. pa so kadili novomašnika, pa je to kruotešče pri-i kimalo, da če še. No, oni je pa tudi prikimal, pa so ga še pokadili. Pa je kruotešče imelo mašo. Štiriindvajset sveč je gorelo, pa solnce je sijalo, pa to kruotešče še ni znalo brat, pa mu je moral eden v bukvah s prstom kazat, pa so djali, da je petnajst let hodilo v šolo. No, pa je bilo nazadnje le konec, čeprav so vmes jako dosti počivali. Pa smo šli v farovž, kjer so djali, da bomo južino imeli. Pa je bilo toliko riht, da vam ji ne morem vseh naštet. " Povedal vam bom samo tiste rih-te. ki so bile iz mleka in krompirja. Imeli smo: surovo mleko, spod krave mleko, mladovno mleko, gorko mleko zavreto mleko, zakiihano mleko, usto-jano mleko, shlajeno mleko, kislo mleko s smetano, kislo mleko brez smetane, plneno mleko, sestojano mleko, napol p in eno mleko, topljeno mleko, in še masa dosti sort mleka. Pa krompirja, krompirja! V oblicah krompir, navaden krompir, cel krompir, zmečkan krompir, kisel krompir, na olju krompir, na solati krompir, zaro-štan krompir, zmočen krompir, suh krompir, pečen krompir, kiihan krompir, nezabeljen krompir, polit krompir, pa še jako, jako in masa dosti sort krompirja. Pa sem dejal: — Tegp. ne bo rie konca ne kraja, pa sem napregel svojega konjička, pa sem ga domov pognal. Pa sem toliko šajdezna domov prinesel, da sem ga devet dni je-del, kolikor sem novo mašo zamudil. Tako je pripovedoval Ribničan. In zdaj menda veste, kako je bilo na ribniški novi maši i'j i, ^LiS^ilOBi" NEW YORK. MONDAY, NOVEMBER 11, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY Zn C. S. 4, FREDERIC BOUTET: Po treh letih skupnega zakonskega življenja je bil to prvi nastop. V prikupnem malem salonu, kier preiivljala vse večere, si je A- ISKRENOST moraš biti vedno iskrena nasproUj r.-.eni in me moraš pritezati ne-le i s svojo lepoto, ampak tudi z lepi- ! mi lastnostmi. Odkritosrčnost je Marcela mu je ponovila te besede s točnostjo, ki ga je skoro raz-kacila. Sploh mu je odslej prinašala vsak dan kopo čenč. ki same prva med njimi.... Le poglej: ti si, na sebi ne pomenijo nič in posta- drlen Reville nažgal svalčico. M r- naivna, neizkušena in lahkomisel- nejo važne šele tedaj, kadar zve cela pa je nalivala v skodelici čaj in pripovedovala o svojih popoldanskih doživljajih. "...bila sem tudi pri gospe Li-vollevi in končno sem pila pri Germain! kavo...." "Nič drugega?" je vprašal z o-strim pogledom. Ozrla ae je nanj z lepimi, jasnimi, zapeljivimi očmi. "To je vse, dragec." "Ljuba moja," je dejal po kratkem premoru, "dovolj torej, da nadaljujem jaz namestu tebe. Kaj? na, življenje pa je polno zvijač, ki zanje prizadeta oseba. Zaradi teh se jim ne moreš sama ogniti. Sre- ( malenkosti je celo nekaj časa prečen sem, da se je to primerilo in j mišljal. ali naj se skrega z vsem da sva se tako pomenila. Za bo- svetom? Nu, stricu Juliju ni Emel dečnost te pa prosim: bodi odkri- črhniti besedice, ker je Marcela u-tosrčna... Povej in zaupaj mi vse,' pala na dedščino. Nasproti Ger-kar doživiš, vidiš in slišiš. .. Če bi' maini pa se ni smel pokazati mami še kdaj prikrila kakšno stvar, | lenkostnega, da ne bi bil njegov ne vem, s kakšnimi čustvi bi spre-' ugled v njenih očeh še bolj po- mljal misli na tebe ... "Prisežem ti," je hitela Marcela, "da se bom vedno ravnala po tvoji želji.... Samo ne reči mi, da me ne ljubiš. Vse ti bom povedala, vse Torej... Prikrivaš mi, da si sedla v zaupala, samo da ostanem tvoja." J taksi in velela ustaviti pred trgov-j Strastno ga je objela in dolgo i iko hišo. Videl sem te. kako si iz-1 pritiskala njegovo glavo k svoji. ( stopila in plačala šoferju. Peljal j Resnično, na mlado ženo je na-, sem se namreč tik za teboj, a ni- pravil ta nastop najgloblji vtis. nlžan. Minilo je nekaj tednov. Adrien in Marcela sta spet sedela doma pri čaju in Marcela se mu je spet izpovedovala: "Srečala sem Delapraya...." -Adrijenu se je zajasnil obraz. "Dober prijatelj, zvest tcvariš. sem utegnil izstopiti, da bi te pozdravil. Nu, ne beli si glave zastran tega, 5aj ni bilo zalezovanje, ampak samo srečanje, slučajno srečanje. Vendar te moram vprašati, ".akaj irl p; 'krivaš to pot, ki ni v ničemer pregrešna.... Vtaknil je obe roki v žep in se razkoračil pred njo v pozi ostrega sodnika. Marcela pa je zardela ku-kor še malokdaj v svojem življenju Sram jo je bilo, da jo je muž zasačil na laži. 'Adrien.... dragec....." je dejala n«kar ne bodi hud! Pozabila sem nekje dežnik, ki si mi ga nedavno poklonil. Morala sem si kupiti novega, če ne enakega, vsaj sik nega. da ne bi ti opazil. Oprosti mi, prosim! Nikoli ti nisem ničesar prikrila in v bodoče bom vedno odkritosrčna. Saj mi verjameš, jeli?" Adrien ni nič odgovoril, bil je zadovoljen z obljubo, vendar pa ga je vznemirjala misel,, da mu je žena nekaj prikrila ... In to prvič v treh letih, odkar sta živela skupaj! Čutil se je zadetega v svoji moški časti, v dostojanstvu, v avtoriteti, ki sicer ni bila nikjer zapisana, a jo je vendar zahteval. "Ljuba Marcela." je odvrnil, 'nimam vzroka, da ti ne bi verjel, a prosim te, da tudi sama izprevidiš, kam vodi takšno prikrivanje Nimam rad takih otročarij! Zahtevam popolno zaupanje, ki je najčistejša vez med zakoncema.... Če hočeš, da bova držala skupaj, naglo pohvalil Delapraya. Danes ga nisem videl v klubu. Kje si ga pa srečala?" "V razstavi. Ti. poslušaj, nekaj ti moram povedati ta Deiapray...." Toda preden je povedala vse, je že šinil pokonci. Oči so mu stopile iz jam, neutegoma je oblekel površnik in planil k vratom. "Kam greš?" je vpila za njim. "V klub! Da obračunam s tem...." In že je izginil po stopnicah. "Čuješ Adrien, saj ni bilo nič.. ." je vpila Marcela za njim, on pa je vihral dalje kakor burja. Pridirjal je v klub, vrgel s sebe plašč in klobuk ter šel naravnost nadenj. "Vse vem, vse!" se je penil. "Ali te ni sram, da zapeljuješ ženo svojega najboljšega prijatelja.... Ljubezen ji izjavljaš.... Za kdaj sta «i napovedala prihodnji sestanek? Ali vasi otroci KAŠLJAJO? Otrokov knSelj mAtraj-te en svarilo! Samo oslovski kaAolj je xahteval I. 10.000 ttvljenj. Ko bo pojavi kaiolj, ae po-slutite Severa'« Couifh Balaam-a. Priljubljen v domlh nad SO ret. da hitro, pomirjujočo pomoč. Recite svoj trnu lekarnarju zanj -26 In 50 centov. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, tows Zdaj je oboževala svojega moža. da poštenjak od glave do peta!" je bi ga dražila, ji ni prišlo niti na um. Ko pa je natanko premislila svojo obljubo, se ji je zazdelo nekoliko težko, da naj bi vedno pri-' šla na dan s čisto besedo ... Vendar je pričela z zahtevano odkritosrčnostjo takoj naslednji dan. Neki moški je stopil na ulici par korakov za njo in ji zašepetal ne- | kaj abotnlh fraz. Adrien, ki mu je' to pripovedovala, ni mogel popolnoma zatajiti svoje nejevolje nad j tem dogodkom. Drugič je obiskala svojega stare-1 ga strica, ki ni bil oženjen. zato pa tem bolj v letih. Možu je pripovedovala : "Bila sem pri stricu Juliju in sem našla tam mamo. Revmati-zem ga muči kakor vedno. Bil je zelo slabe volje." "Saj še nikoli ni bil zidane," se je odrezal Adrien. "Stric je vprašal, zakaj ne prideš tudi ti kdaj v poset. Skušala sem te opravičiti, toda segel mi je v besedo in rekel, da presediš preveč ur v klubu." "Nu lepo zabavljajo name, kadar me ni zraven!" je mislil Adrien, rekel pa je samo: "Ženka, za svojo odkritosrčnost zaslužiš vso mojo pohvalo. Na!" In jo je poljubil. "Kako pa si ti preživel današnji dan?" ga je vprašala nato. "V klubu sem bil..." je odvrnil. "Igrali smo karte s Chaumpyjem, Parfeujem in Delaprayem. To je vse, kar sem doživel." Marcela je bila uverjena, da ga je njena odkritosrčnost očarala. — In zvesta besedi, ki mu jo je bila dala, je drugi dan poročala o svojih nakupih. Tako je zvedel, da žena plačuje malenkosti dražje, nego si je bil predstavljal, ter do-znal, da ceni njegove poljube po šilcu konjaka znatno manj kakor pred čašico likerja. Odkrili so se mu tudi nazori njenih prijateljic o njem. Slišal je o sebi celo neprijetno opazko od Germaine, na katero je časih prav rad vrgel pogled. Rekla je Marceli: "Ah, kaj, nikar naj te ne skrbi! Lahko ga nalažeš po dvakrat na dan, pa boš videla, da ne bo tega niti opazil." Problem večne mladosti. Že v pradavnih časih so skuša- klet." Začetkom 18. stoletja je pa li ljudje rešiti problem večne mla- izšel spis, v katerem skuša neki dr.; dosti. Že stari Kitajci so poznali Cohausen zelo učeno dokazati, da' eiiksir, mešanico raznih snovi, ki je bil Hernippus učitelj na rimski1 je učinkovala po njihovem prepri-j čanju tako, da se je človek izpre-menil v orla in odletel v deželo genijev. kjer je živel večno življenje. Tudi egiptski in kaldejski svečeniki so znali pripravljati razne dekliški šoli in svetuje vsem, ki hočejo dolgo živeti, naj poskrbe, da bodo zjutraj in zvečer dihale vanje mlade deklice. Znameniti hoLand-ski zdravnik in učenjak Boerha-' ve, po katerem je imenovana neka čudodelne pijače, ki so jih hranili dunajska ulica, je predpisal stare-i v svetiščih kot najvišje tajno od mu amsterdamskemu županu slič- pokolenja do pokolenja. Ne ve se no lekarstvo. pa., kako so te pijače učinkovale,1 Tudi v novejšem času si mnogi niti kako so bile sestavljene. Bolj prizadevajo rešiti problem podal j- znano je prizadevanje sredn j eve- sanja življenja. U?oežno so napra- skih alkimistov, ki so napenjali vse vili že več poskusov na rastlinah sile ,da odkrijejo tajno izpreminja- in ugotovili, da se da njihovo živ- »i I za 1. 1930 BLAZNIK0VA PRATIKA ie POŠLJITE NAROČILO ŠE DANES t fes Ista cena kot lansko leto S • S poštnino vred 25c * *» -X - KNJIGARNA GLAS NARODA New York, N» Y. Tolkel je z nogo ob tla. oni pa se je čudil: "Kaj ti hodi na misel? To vse ni res ali vsaj pretirano je! Poslu-i šaj vendar. Med prijatelji se to lahko pojasnil! Srečal sem tvojo ženo. Seveda sem bil z njo nekoliko galanten. Nisem se mogel u drža ti in sem ji malo podvoril. Nu, seveda, rekel sem ji nedolžno šalo. Polaskal sem se njenim o-čem in lasem. Če ji ni bilo po godu, bi bila lahko rekla samo besedico, pa bi bil prestal.... A ona je iz tega napravila dramo. Saj i-ma vsaka dama sredstva, ki z njimi lahko kavalirju dopove, da ji preseda." Deiapray je bil užaljen, na koncu njegovega zagovora se je slišalo nekaj podobnega kakor "gos". "Falot!" je za vpil Andrijen. Morali so ju ločiti, skočila sta si v lase in malo je manjkalo, da ni tekla kri. Andrien se je zaklel, da ga ne bo nikoli več v klub. Deiapray pa je pljunil za njim. Ko je prišel domov, je počakal, da se mu je ohladila glava. Drugi dan pa je rekel ženi: "Sit sem vsega, tudi tvoje odkritosrčnosti! Daj mi že zaželjeni in zasluženi mir! Laži če misliš, da je potrebno, samo mir mi daj! Izkušnja me je naučila, da je nemogoče zmerom poslušati resnico." nja navadnih kovin v-zlato in tajno čudodelnega eliksirja. Ohranili so se nam čudoviti recepti, po katerih so alkimisti sestavljali živ-ljenski eiiksir. Glavno vlego so i-grala poleg detske krvi netopirjeva krila. Žal so bili srednjeveški alkimisti večinoma navadni sleparji, ki so znali spretno izkoriščati naivne vlasteline, da so si polnih žepe. Razen nekaterih slučajnih kemičnih odkritij ni imelo človeštvo od njihovega delovanja nobene koristi. Dedščino alkimistov so prevzeli v 18. stoletju razni pustolovci, med katerimi sta najbolj znana grofa Gagliostro in Saint Germaine Zloglasni gref Cagliar+ro je trdi'-, da ima eiiksir. ki mu je omogočil živeti več tisoč let. Pripovedoval je o dogodkih iz pradavnih časor, kakor da jih je doživel sam, in zato ni čuda, da so vsi strmeli. V resnici se je pa imenoval Josei Balzamo, rodom je bil iz Sicilije in živel približno tako dclgo, kakor navadni ljudje. Pred Tranco-sko revolucijo je nastopil v Parizu *£rof St. Germaine, ki ie trdil, da živi s pomočjo čudodelnega eliksirja 350 let. Toda to je bila bajka namenjena varanju naivne iavno-sti. Vendar se je pa pustolovčevo ime ohranilo v čaju. znanem pod imenom Saint Gedmaine, ki ga prodajajo lekarne še zdaj. V 13. stoletju je prišel dr. Graha-n v Parizu na drugo idejo. Napravil je tako zvano nebeško posteljo, ki je dovajala-življenjske sile vsakemu, nego vsi čudodoleni eliksirji. kdor je na nji spal. Toda izumitelj ni Imel sreče, kajti nebeško posteljo so morali prodati na javni dražbi in ko so jo razstavili, se je izkazalo da, je navadna postelja v kateri je bil skrit magnet s harmoniko. Poleg tega je bila postelja močno parfumirana. Kot posebnost, naj omenimo, d?, se je našel star rimski napis, v katerem je rečeno: "Aeskulapu in zdravju posveča L. Cledius Hernippus, ki je živel 115 let in 15 dni pod vplivom dihanja mladih de- ljenje podaljšati. Toda od teh poskusov do' podaljšanja življenja živih bitij je še dolga pot. Slavni grški zdravnik Hyppokrates. ki velja po pravici za ustanovitelja medicine, je dejal pred smrtjo svojim učencem, da jim zapuiča dve veliki lekarstvi, ki se imenujeta zmernost in vzdržnost. Tudi slavni rimski filozof Seneca je bil prepričan, da si vsak človtk sam lahko podaljša življenje. Dejal je. da življenje samo po sebi ni kratko, da si ga pa ljudje sami skrajšamo. — Isto misel je izrazil francoski učenjak Flourens. ki je dejal, da človek ne umira, temveč da se sam ubije. Ne gre torej toMko za podaljšanje življenja, kelikor za to, da ga sami ne skrajšamo. Znani zdrav- \ nik Krištof Viljem Hufeand. ki ie živel v drugi polovici 13. stoletja priporoča v vsem zlato srednjo pot. Po njegovem mnenju si ljudi e krajšajo življenje z ekstremi v ljubezni, z rafiniranostjo v jedi, z o-pojnimi pijačami, s prenapornim duševnim in fizičnim delem, z lenobo. raznimi boleznimi, z živi j e- i njem v velikih mestih, itd. Hufe-land pravi, da visoke starosti ni dosegel še nihče, kdor se boji smrti. Po njegovem mišljenju je treba življenje ljubiti, smrti se pa ne smemo bati. Skrivnost dolgega življenja in podaljšanja Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Nadaljna žrtev polarne drame* V Italijo se je vrnila eksp?dicija inž. Albertinija. ki se je podala zadijc p?mlad v Arkt'do, da bi po-rckala pogrešance Nobilove ekspe-dicije, tako zvano Lagovo skupin j. ki je izginila z rakoplovom " Ita'io neznano kam r.u. dan strašne katastrofe. Ekspedicija. ki so jo bili organizirali ne več s takšnim, a vendar še vedno precejšnjim trupom kakor lansko Nobilcvo ekspe-dicijo ob sodelovanju vseučiliške-ga odseka italijanskega alpinskega kluba r'uscal" — med udeleženci je mladosti več dijakov — se je vrnila s je torej v pravilni prehrani in du- praznimi lokami, natančno tako. ševnem optimizmu, ki vpliva na : kakor so bili prerokovali vsi stro-' ^ „b,Mnic ce> -tevi človeški organizem blagodejneje ( ^vnjaki v tej zadevi. Edini dobi- j ~ ' " cek je nekoliko zabojev poiarmh živali, ki jih bodo oddali raznim ' Urbanov aparat naj bi naznanil svetu 'in sicer če le mogoče — natančno cb obletnici, ko se je zgodila katastrofa), da je Lagcva skupina rešena. Obletnica pa je imela svoje muhe, in tako je Urbano malo p:.zneje, ko se je to potovanje zaključile, aparaturo z akumulatorji in drugimi pntiklinami vred etavi! v vernem ledovju, da ne bi cvlrala pcrratka. O psih in o radiju lahko svet še .naršikaj zve. večja redkobesednost pa vlada glede drugih doživljajev, na pr. o človeški žrtvi, ki jo Je ta čkrp?d;ciii zahtevala. ZDRAVLJENJE RAKA BREZ ŽARKOV IN OPERACIJ CENA DR* KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2,— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« West 18 Street New York City Slovenci, Rojaki! NAPRODAJ Jveruno*™1. Stari trg pri Ložu — lepo posest vo,( preje last Rosina) obstoječe iz obširne enonadstropne hiše, gospodarskih poslopij, žage z vodno turbino, mlina, obširnih gozdov, travnikov in njiv. Natančnejše podatke je dobiti pri ravnateljstvu * * Vzajemne posojilnice v Ljubljani** r. z. z o. t. na Miklošičevi cesti št. 7 poteg-hotela Union. V avstrijski javnosti in v stro-kovnjaških krogih vzbuja v zadnjih časih mr.ogo debate nova metoda zdravnika, dr. Salzborna v ttgu Bockfliessu. ki zdravi svoje na raku bolne pacijente brez žarkov in operacij. Vsak pondeljek in četrtek se javi pri njem 40—50 oseb, ki so jih klinike obsodile večinoma med neozdravljive in ki so po dveh, treh mesecih ozdravljene — kakor trdijo same. Strokovnjaki pa v tem pogledu še niso podali končne izjave.] Zanimivo je, da sprejema Salzborn v zdravljenje samo takšne pacijente, ki se lahko izkažejo o svoji bolezni s spričevalom kakšnega drugega zdravnika ali klnike, v težjih slučajih tudi z roentgenogramom. Zdravi pa s pomočjo zdravila neznane sestave in z dijeto. To zdravilo, ki ga tvori kakšnih dvajset kemičnih snovi, pijejo bolniki pri njem. ker ga ne daja na dom, in sicer z žlico, s čajem in pre pečen-cem, ki jih prinesejo sami k ordinaciji, torej dvakrat na teden. Di-jeta pa sestoji iz čaja s prepečen-cem, mlečnih in močnatih jedi < čistega mleka malo) in vseh vrst juh z rumenjaki. Mesa malo (10—12 dkg vsak drugi dan), zelenjave in jajc dosti, alkohola in nikotina pa nič. Kakor poročajo, nameravajo dr. Salzborna pozvati v Buenos Aires, da bi tam preizkušal učinke svoje metode. italijanskim muzejem, in trojica psov, izmed tistih, k: so jih rabili za sani. O teh psih vedo člani ek špedicije tudi največ povedati in ne morejo prehvaliti njihove zvestobe, vztrajnosti in zmernosti. Sedem psov ki so bili potomci Amund-senevih psov za časa njegeve antarktične ekspedicije, je pobrala skrivnostna bolezen, enega so požrli njegovi tovariši. Že omenjeno trojico si je vzel Albertini za spomin, a jih bo moral, kakor pišejo italijanski listi, najprvo še naučiti "italijanskih manir". Poleg psov je igral veliko ulogo radio. Poročila vele s ponosom, da je bila radiopostaja "Heimen-Sucai' sestavil jo je namreč študent in radioamater Pogliese, ki je fungi-ral na ladji kot telegrafist. Še večjo navdušenost je vzbujala mala pomožna naprava, ki jo je vzel s seboj udeleženec Urbano na Alberti-nijevo potovanje preko Severo-] vzhodne dežele , kjer so upali, da bodo našli pogrešance. e je namreč zgodilo, da I je padel član Albertinijeve ekspe-dicije, aostski gorski vodnik Qui-' doz. Ni ga vzel mraz. ni ga vzel napor, vzela ga je. — krogla iz Albertini j've puške. Razljučen medved je bil napidel kapitana Heimen-: Sucaip.", Norvežana Jacobsena. Quidoz mu je pritekel neoborožen na pcmoe, za Quidczom je pritekel Albertini s pu.ško v roki. Sixxirsni-lo mu je na ledu. puška je počila in krogla se je zarila Quidozu v hr-trt. Pokopali sc ga v ledu, ovitega z italijansko trikolero. "daleč spredaj pomaknjeno strDžo italijanstva, ki jo ljubosumno čuva večno ledov-je". veli redkobesedno poročilo enega izmed enih. ki so se vrnili. \ splcinem pa' je bilo zmerom na matični ladji' grd0 vreme, pravi isti poročevalec, "domač izdelek"; -ves čas eskspedicije smo imeli morda petnajst lepih dni. morda manj. Mraz pa ni bil pretiran, 15 stopinj pod ničlo do 3 stopinj nad ničle". in ADVERTISE "GLAS NARODA" Naznanjam i SVOJIM ODJEMALCEM, — da xopet »»MlJam SUHE DOMAČE KLOBASE, SUNKE, PLEČETA, DANKE IN ŽELODCE po — unt poštnine m______ se Mi sa nove FRANK JAZBEC W1E. Htt SfKfcrt CLEVELAND, O. BRACES UP X WEAK STOMACH Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ Želodčna nerednost se spozna po enem ali pa več simptomih Pri eni osebi se spozna po ne-voljnosti in potrtosti in so edina znamenja. Med tem ko drugega boli glava in ima hude bolečine. Nekateri spijo pa se zbude vseeno utrujeni, drugi pa hajnorejo spati. V devet iz desetih slučajev želodčne slabosti, so vzrok nepre-* bavnosti in zabasanosti čreves, kisanje ostale hrane vsled lenih organov. Trinerjevo grenko vino vam ojača vse prebavne organe {n jih nalahko prisili na odvajanje in vreditev želodcu. Celo škrobno hrano prisili h hitremu odvajanju. Jos. Triner Co., Dept. 28, 1333 So. Ashland Avenue. Chicago, Illinois Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 's dnevno poskušnjo steklenico Triner j evega grenkega vina. *' 'i* Ime .................................................................................................................... Ulica .......................................Mesto Od fcp.r snvj prvikrat r&laftah ta hreiplačni po^ku* pred par tedni, se Jih Je na tfa*!?-*- pridruillo milijonom, onim, ki najd«-j<- zadovoljstvo v kalifornijskem vinu in zdravilnih zeliščih, zelo prijazno, najvarnejše Jn naju-■f«efineJS^ odvajalno srt-datve. N"e odlašajte, temvei t»E£ite po 3 dnevno poskusno steklenico poStnine pn>nlo. filor rite to takoj. Velika steklenica »1.25 v vseh lekarnah. -----------Država "O LAB RilOBl" NEW TORK, MONDAY. NOVEMBER 11, 1929 SLOVENE DAILY li U. E MAŠČEVALNA LJUBEZEN wm Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Vicomte se je spoštljivo priklonil. Trpka beseda ga je oči vidno ostro zadela. Zrl je nekaj časa molče predse, kot da posluša neverno trdo sodbo, nakar je vstal, se poslovil ter zapustil ložo. — Kaj pa vas je uščlpniio, draga? — je vprašala gospa Prejean, kakorhitro sta bili zopet sami. — Ali se kdaj smatra resnim paradokse trditeve vicomta? — Razjezil me je in jaz sem smatrala za potrebno, da ga zavrnem. V zadnjem času je postal zares preveč predrzen. — Mislim, da ste ga občutljivo razžalila. — To bi bilo zelo prijetno zame! Meni uničuje naravnost živce.... ta vaš veliki zmagalec.... in pogosto se mi zdi, da je naravnost nestrpen ... — Dosti boljše je. če se prav nič ne pečate ž njim, — je pripomnil Tristan mirno. — Kdor se spusti ž njim v igro, izgubi brezdvom- no... Pričetck tretjega dejanja je končal zabavo in Anina se je uda-jala svojim lastnim mislim ter ni mogla postati tako mirna, kot si je želela. Vedno bolj se ji je vsiljevala gotovost, da ni vicomte spustil svojih fraz le slučajno, temveč, da so bile naperjene proti njej in da jo Je hotel taliti. Zaman si je prizadevala prepoditi te misli in šele prihod Trelaurierja, ki je prišel od finančnega ministra, da odvede svoje ženo, je prinesel srečno izpremembo. Par dni pozneje, ko je Jo gospa Prejean obiskala ter jo ustmeno povabila k družbi, je odgovorilo: — Pridem pod pogojem, da ne boste povabili gospoda de Preigne.... Dragi človek! Ali je popolnoma zavržen? Kaj vam je ubogi dečko storil hudega? Ne govoriva o tem, če smem prosito! Vi ste izvanredno obzirna, kajti drugače bi ne sprejela tako slabo vzgojenega človeka. Meni b: bilo na vsak način neprijetno biti zopet v njegovi družbi.... — Zares? Torej se še vedno jezite na njegovo klepetanje? Napram slabemu tonu mora biti človek neusmiljen. Kdor ravna z damami kot z vlačugami, ne ohrani nobenega usmiljenja! Jaz nisem pedaitična, vendar pa zahtevam, da se ohrani obliko. — S tem izgovarjajte strašno farizejsko načelo, moja draga ter ponujate hinavščini premijo! — V času. v katerem se toliko rani dostojnost, je brez dvoma zaslužno varovati vsaj navideznost. Nepooblanega obnašanja pijancev pri mizi pa ne morem prenašati, neglede na to. od koga pride. Gospa Prejean ni še nadalje branila svojega prijatelja, a ko ga je par dni pozneje srečala v Bois Boulogne, je napravila nespretno potezo ter mu očitala in opisovala ogorčenost gospe Trelaurier. Vicomte pa je izgledal povsem miren ter rekel le: — Vaša prijateljica je poosebljena domišljavost. Popolnoma mirna lahko ostane! Ne bom jo nadlegoval. Če jo bom videl pri kaki družbi priti pri enih vratih noter, bom šel jaz ven pri drugih! Ali vam to zadostuje? — Le ne pretiravati! Če ji boste namenoma hodili s poti, bo to za njen sloves prav tako sumljivo, kot če bi ji dvorili! — Kaj me briga to? Ta dama je zame skrajno dolgočasna in brezbrižna. Ali si mogoče domišlja da imam jaz kake namene ž njo? Čudna samoprevara! Ne mara ljudi, ki se znajo poslužiti domačega tona. a-se peča tembolj s svojo fantazijo! Pomirite damo v mojem imenu! Zagotovite Ji, da vodi povsem enostransko vojno! Tako sta bila vicomte in gospa Trelaurier, ne da bi se kaj pripetilo med njima, vsled praznega govoričenja in breztaktnih pripomb pokvarjena drug pred drugim in oba sta se več kot potrebno razvnela, ko Je slučaj, ta veliki režiser človeških ravnanj, posegel vmes ter dovedel oba skupaj na odločilen način. t Bilo je že sredi pomladi, ko je prišla Mrs. Waldman, bogata ame-ska milijonarka, na misel, da zaključi sezijo z veliko maškerado. Ves elegantni svet je pričel divjati ob tej novici. Gospa Trelaurier, ki se je seveda tudi udeležila te prireditve, je nosila peiretni kostum v črni barvi, kajti ta barva je najboljše dvignila njene čare. Trelaurier si je oblekel plašč beneškega plemiča ter sklenil nekoliko zaigrati v prijateljskem krogu, dočim je hotela njegova žena plesati do jutranje zore. Dvorana je vsebovala najbolj sijajno družbo. Gospa Prejean, gospa Trelaurier in par drugih znanih žensk je pri-bežalo v privatno sobo gospodinje v prvem nadstropju, kjer so kramljale ter čakale, da bi se gneča nekoliko polegla. Govorili so o vsem mogočem in tudi o vicomtu de Preigne, ki je prišel na veselico v noši Karola I. in njegova obleka se je vsem najbolj dopadla. — Res čudovita krasna je njegova obleka! — je pripomnil Tristan, ki je prišel istotako tja. — Mož pa je bil strašno slabe volje ter mi je rekel, da ne more več prenašati te gneče. Gospa Trelaurier je sprejela to vse z olajšanjem. Sama ni vedela zakaj, a od vstopa v hišo naprej se je bala, da bo vicomte naenkrat stopil pred njo ter jo nagovoril. Nato pa je izjavila Tristanu, da bo umrla od žeje ter ga prosila, naj Jo povede nekam, kjer bi lahko dobHa kako okrepčllo. — Dobro, poskusiva! Oba prijatelja sta stopila na mramornate stopniqe, kjer se je vse trlo ljudL Nato sta srečno dospela v obednico, kjer je bilo visoko nalo-"^n bufet. Nato pa je rekel Tristan: — Vem, da je v Waldmanovi delavni sobi pripravljen bufet za dobro poučene. Če se ne bojiš krivih poti ti obljuljam, da te povedem do tajnega vira. — Za čašo vode bi šla naravnost v pekel! — Tako daleč ti ne bo treba iti. Našla boš gotovo še kaj boljšega. Stopila sta v stranski hodnik, prekoračila kuhinjske prostore ter dospela do stopnic za služinčad, kjer je odprl Tristan majhna vrata, nakar sta stopila v veliko delavno sobo Amerikanca, kjer je stal v ko- | tu majhen bufet. — Kaj sem ti rekel? — je vzkliknil Tristan. — Sploh pa nisva sama, fcl poznava ta izvrstno napravo. Nekdo je moral biti že tukaj.... , Pri tem je pokazal na priprta vrata, ki so vodila v zimski salon in na stransko mizico, kjer so stale prazne sorbet-šale. — Hitro, hitro! Nalij mi! — je rekla Anina, ki je stopila h kredenci. — Nato pa pojdi navzgor in pokliči naše prijatelje, ki se dolgočasijo zgoraj ter nimajo ničesar za jesti in piti. Izpila Je z užitkom led en o-mrzlo vino, nakar je obrnila svoj obraz-ček proti Tristanu. — Izvrstna misel! — je rekel, lukaj? v _ Gotovo! Udobne naslanjače so naravnost mikavne.... Ničesar se ne bom dotaknila, dokler se ne vrnete. Odšel Je. Postalo je prijetno hladno v napol potem njeni sobi in blagodejen očbutek miru se je lotil mlade žene. Nobenega služabnika nI bilo vi- deti in le med bujnim zelenjem rastlin je videla beli damast. Šum odpirajočih vrat je prebudil gospo Trelaurier iz njenega sanjanja. V domnevi, da so se že vrnili prijatelji v spremstvu Tristan a, je vprašala, ne da bi se obrnila: — Že tukaj? _ Da, milostljiva gospa! — je odvrnil glas, kojega ljubki zvok jo je stresel. Skočila je kvišku. Pred noj je stal, v krasnem kostumu, Andrej de Preigne. Hotela je naglo odhiteti, a on ji je zastavil pot ter jo pridržal. Tresoča se od jeze, se je skušala izmuzniti, a njegov oprijem je delal vsaki odpor nemogoč. Hotela je kričati, a le zadušen glas je prišel preko njenih ustnic. V tem trenutku je videla pred seboj krasni obraz, sklonjen nad njo in divji poljubi so kot ognjeni metuljčki padali na njen vrat in njena ramena. Postalo ji je temno pred očmi, nakar je opustila ves odpor. Ko je prišel par minut nato Tristan s svojimi tovariši je našel Anino, sedečo v stolu. Lepi Karol I. je izginil. Ko je gospa Trelaurier slišala prijatelje smejati se in šaliti, se je pričela vpraševati, če ni bila morda žrtev kake zmede čutov. Čutila pa je še vedno ustnici ter močni roki, ki sta jo držali kot v kleščih. — No, Anina, kaj pa je? — je vprašala gospa Prejean. — Vi izgledate kot poparjena ... — Da, po vročini zgoraj, me je pričelo zebsti tukaj! — Treba je zapreti okno! — Ne. boljše je, če grem takoj domovi — Kaj? Že sedaj! In Vi ste imela vendar namen ostati dolgo časa tukaj ter se poveseliti! — Meni ni dobro.... Tristan bo tako dober ter me spremil k mojemu možu. — Takoj sem na uslugo! — To je mično. Bežite pred nevarnostjo! Kaprice pa niso bile drugače vaša stvar! — Oprostite mi! Jaz se čutim zares bedno.... Prebledela je pri teh besedah in oči so se ji napolnile s solzami. Gospa de Prejean je stopila k njej ter jo vprašala pritajeno: — Anina, kaj se je zgodilo? Gospa Trelaurier si je z največjim naporom zopet pridobila zunanji mir. — Nič.... Meni ni dobro, kot sem rekla. .. Ne iščite vzrokov, ko ni nikakih. Že je pozno ... Hotela sem že preje oditi, a vi ste me zadrževali. Take družbe v masah mi prav nič ne ugajajo. Lahko noč, na svidenje! Stresla je roke, ki so se ji prožile ter odšla ven, ob roki svojega bratranca. (Dalje prihodnjič.) KRIZA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ANEKDOTE General Moreau, Napoleonov nasprotnik, je bil na glasu kot izbo-ren strateg — pri umikih. V neki družbi je dejal Napoleon: "Gotovo, Moreau je pomeben general, toda podoben je bobru". — Kako to? — so vprašali cesarja. » — Tako, da tudi o bobnu ne ču-jemo nič, predno niso udarili po njem. Pred sovražnikom je zaprosil mlad častnik maršala Bessiresa za dopust, da bi obiskal svojega "bolnega" očeta v bližnjem mestu. Maršal je mladega človeka spregledal in dejal: — Le pojdite. Vidim, da poznate zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zem-ljL Napoleon je vprašal nižjega častnika, koliko let mu je. — Trideset sir, je odvrnil ta. — In niste avanzirali na višje mesto? — Žal da re, veličanstvo, imel sem smolo. — Če je tako, pa kar podajte o-stavko, — je dejal Napoleon, — kajti častnikov s smolo ne morem rabiti. Neka berlinska revija je razpisala te dni anketo o krizi zakonskega življenja, ki je spravila na dan marsikaj zanimivega. Na vprašanje, ali vpliva poklic na zakonsko srečo, je dobila revija 171 odgovorov. Odgovorili so večinoma trgovci in uradniki. Odgovore je poslalo tudi 20 študentov in 35 študentk. Anketa je pokazala da je vpliv poklica na zakonko harmonijo tem škodljivejši, čim napornejši je in čim več časa vzame človeku. Najsrečnejši so v zakonu ljudje svobodnih poklicev, v prvi vrsti zdravniki. Odgovore so poslale tudi ženske brez poklica. Od teh živi v srečnem zakonu 78.8%, v nesrečnem 5.4%, v srednjem med srečnim in nesrečnim pa 15.8%. Glede žen s poklicem se je izkazalo, da je srečnih v zakonu 75.7%, nesrečnih 9.8%, dočim so ostale odgovorile, da v zakonu niso niti srečne, niti nesrečne. Zanimiv je tudi vpliv skupnega dela obeh zakoncev na zakonsko srečo. Ena petina žen je odgovorila. da se čutijo v zakonu nesrečna ena tretina ni niti srečna niti nesrečna, nad 23% žen, ki delujejo z možmi v skupnem poklicu, se pa čuti srečne Vsaka četrta izmed srečnih je pa pripomnila, da je sodelovanje z možem glavna vez zakona. Anketa je pokazala, da je v mnogih primerih skupno delo edina vez, ki drži zakonce skupaj. 13. novembra: Aquitania. Cherbourg Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bre men George Washington, Cherbourg. Bremen Roma, Napoll. Genova. 14. novembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15. novembra: Majestic, Cherbourg BANOVČEVI KONCERTI. 23. novembra: Barberton. O. 1. decembra: Š. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee, Wis. Banovec Svetozar, BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nauči-1 ti angleški in hočejo postati dr-1 žavljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ZNANSTVENIK KONČAL POTOVANJE PO KITAJSKEM i.- J&ANGHAJ, Kitajska, 8. novembra. — Herbert Stevens, angleški ornitolog, ki je v zadnjem času sam potoval skozi Južno Kitajsko, je dospel danes semkaj ter izjavil, da ne bo več nadalje potoval, pač pa se vrnil domov. BOZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov 1. t. d. pišite na domaČo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Sel bom navzgor! Ali boš čakala s * STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepiaja, če hočete poročilo popolnoma razutnetL Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljbm. Na semljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi to polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinoie veliki wljmldj zadoščajo dnevnim potrebam, če • posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar lACo-U\ mino ponavadi dosti časa. Prod STENSKIM ZEMLJEVIDOM so pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVEDU lahko natančno ugotov*. kje m jo sgodtla kaka nesreča, kje Jo pora*!! tornado, kam Jo dospel letalec itd. Tndi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko ae trie scmljopisja. >v skupina semljevldov. Ima kvadratnih Inčev. Dolg Jo Na« STENSKI ZEMLJEVID Je pra test strani, ki vsebujejo približno ZS. Urok pa » Intev. Dostikrat sto le fltall v časopisih ali kntoh o krajih, ki bili znani. Vaše zanimanje M bilo dosti večje, če bi vedeli, kje m nahajaj*. z natim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega cveta ic vpeb kontinentov, tiakan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem m vm fclwniiw in cesta. Nov zemljevid za paketno potto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pa* iftf»eutachland. Cherbourg. Hamburg 27 novembra: Cherbourg Prealdrnt Harding, Cherbourg. Bre- 28. novembra: Muebthen. Bourne Sur Mer. Bre- 29. novembra; H-.merle. Cherbourg Laiiland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota, l'iymouth. Boulogne Sur Mer Augustus. Kupoli- Genova 30. novembra: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg President Roosevelt, Cherbourg. Br emen BntiCnl akuoni Izlet, — «. dec.. "lie d« F-ance". R DNI PREKO OCEANA Najkrajša .'n najbolj ugodna pet za ootovan j« na ogromnih oarnlklh: FRANCE 22. Nov.; 12. decembra <10 P. M.) <6 P. M > ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan. (10 P. M.) n P. M -PARIS 24. januarja. (5. P. M.) j NaJkraJAa pot po fteiezntcl. V*akd I Je v posebni kabini * >irm! interni ml udubnoet! — Pijača ln slavna; francoska kublnja Izredno nizke cene j V [> rajaj te kateregakoi j pooblaščenega agenta alt Sr FRENCH LINE It STATE STREET NtW YORK, K. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen po t o rati v star) kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi ta drugih stvareh. Vsled nafte «!t»lgo-ietne izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša poJsjroila ln priporočamo vedp« le prvovrstne brxo-parnike. Tudi uedriavljani zam«?cjo potovati v stari kraj &a obisk, tndi preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Fermlt) H Washing tona, u j« veljaven sa eno leto. Bres perm i ta je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in tzii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak sa mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, jo najbolje, da v prošnji označijo, naj v jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ • STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim julijem, snaša jugoslovanska kvota 845 izseljencev letno, a kvotni vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost % kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 19tS. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni tlo prve polovice kvot«. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otcoci Izpod 2L leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stal-no bivanje. Za vsa pojasnila ee obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK B CORTLANDT STZZZT new iqw