Skupnost Moodle v Sloveniji
viktorija sulcic
Univerza na Primorskem, Slovenija
V prispevku predstavljamo Moodle, spletno ucno okolje za podporo izobraževalnega in sodelovalnega dela. Poleg kratke zgodovine Moodla in njegove uporabe bomo predstavili delovanje skupnosti Moodle v Sloveniji ter potek 1. nacionalne konference Moodle.si, ki je maja 2007 v Kopru zbrala 66 ljubiteljev tega odpr-tokodnega uCnega okolja.
Kljucne besede: Moodle, MoodleMoot, e-izobraževanje
Decembra 2006 smo na domeni www.moodle.si odprli spletišCe slovenske skupnosti Moodle, imenovano moodle.si, v katero je vkljuCe-nih 207 uporabnikov Moodla iz vse Slovenije. Po podatkih s spletne strani Moodle (http://moodle.org) je bilo konec avgusta prijavljenih 121 namestitev Moodla v Sloveniji. Uporabnikov pa je nedvomno še vec, saj svojih namestitev ne evidentirajo vsi. V Sloveniji uporabljajo Moodle na razlicnih ravneh izobraževanja - od osnovne šole do fakultete. Po njem posegajo tudi organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem, ter neizobraževalna okolja. Čeprav je Moodle namenjen predvsem podpori izobraževalnega dela, se pogosto uporablja tudi za podporo projektnega in sodelovalnega dela, saj ponuja številne možnosti za skupinsko in sodelovalno delo.
Moodle je sistem za upravljanje ucnih vsebin - predmetov, teca-jev (angl. cms - Čourse Management System; glej Čole 2005, 1) oziroma sistem za upravljanje uceccih se (angl. lms - Learning Management System) (Rice 2006, 5). Moodle je v anglešccini glagol, ki pomeni proces, kjer se stvari z veseljem lotevamo, ko se te porajajo, ter ob tem ustvarjamo in uživamo - to po navadi vodi k ustvarjalnosti (prirejeno po Rice 2006, 5). Tako je Moodle nastajal in tako ga uporabljajo uporabniki. Pri Moodlu lahko uporabljamo bloke in dejavnosti, ki odgovarjajo našim potrebam. Od tod tudi ime Moodle, ki je kratica za »Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment«, kar lahko poslovenimo kot modularno objektno-usmerjeno dinamiccno ucno okolje, in to hitro spozna vsak uporabnik Moodla z možnostjo upravljanja vsebin. Za uporabo Moodla, ki deluje po sistemu odjemalec/strežnik, potrebujemo samo raccunalnik z dostopom
Uvod
do interneta in spletni brskalnik (na primer Mozilla Firefox, Internet Explorer, Safari). Do Moodla lahko tako dostopamo od kjer koli in kadar koli.
Avtor Moodla je nekdanji administrator komercialnega učnega okolja Webct1 na univerzi za tehnologijo Curtin v Avstraliji (Moodle) Martin Dougiamas. Nezadovoljstvo z neprilagodljivostjo Web ct ter dolgotrajno odzivnostjo razvijalcev Web ct na zahteve uporabnikov je Dougiamasa spodbudilo, da je svoje racunalniško znanje nadgradil s podiplomskim študijem na podrocju izobraževanja in ustvaril spletno urno okolje po meri uccitelja. Prva razlicica Moodla je bila uporabnikom dostopna avgusta 2002. Sistem je bil zasnovan kot enostaven in intuitiven sistem, namenjen prvotno predvsem posameznim skupinam študentov na manjših univerzah, za katere so komercialni proizvodi, kot je Web ct, predragi. Zato je Dougiamas Moodle gradil po nacelu odprtosti in brezplacnosti. Prav odprtost in brezplacnost sta prispevala k nadaljnjemu razvoju Moodla. Uporabniki Moodla so Dougiamasu pošiljali številne ideje in predloge ter tudi nove rešitve. Danes uporabljajo Moodle po svetu v številnih izobraževalnih institucijah, podjetjih, neprofitnih organizacijah in celo na domovih, za potrebe šolanja na domu. Konec avgusta 2007 so Moodle uporabljali v 190 državah in s 30.476 prijavljenimi namestitvami Moodla. Uporabniški vmesnik Moodla je preveden v 75 razlicnih jezikov, kar še dodatno pomaga k širitvi uporabe tega spletnega ucnega okolja. Današnji uporabniki lahko izbirajo med vec razlicci-cami Moodla, ceprav sta na trgu razlicica 1.8.2 ter beta razlicica 1.9, moodle.org še vedno vzdržuje tudi starejše razlicice.
Moodle med študenti in učitelji na Fakulteti
za management Koper
E-izobraževanje smo na Fakulteti za management Koper (v nadaljevanju fm) zaceli pilotsko uvajati v študijskem letu 2003/2004. Glede na pilotski znaccaj izvedbe smo se odloccili za uporabo Moodla. Dobre izkušnje prvega leta so spodbudile odloccitev, da postane Moodle temeljno uccno okolje za izvedbo e-izobraževanja tudi v prihodnje. Širitev uporabe Moodla na fm prikazuje preglednica 1.
Na fm smo se odloccili za kombiniran nacin e-izobraževanja, kjer klasicno izvedbo podpiramo s študijskimi dejavnostmi študentov v Moodlu oziroma e-ucilnici, kot Moodle imenujemo na fm. E-ualnico vzdržuje center za e-izobraževanje fm, ki skrbi tudi za izobraževanje uciteljev in nadaljnji razvoj e-izobraževanja na fm ter evalvacijo izvedbe. Najvecc evalvacij je povezanih z izvedbo predmetov s podrocja informacijskih ved.
preglednica 1 Moodle na Fakulteti za management Koper
Študijsko leto	(1)	(2)	(3)	(4)	(5)
2003/2004	1.4.1	1	0	0	37
2004/2005	1.4.3	1	0	1	120
2005/2006	1.5.2	10	4	2	1.782
2006/2007	1.6.3	12	5	7	2.719*
opombi Naslovi stolpcev: (1) različica Moodla; (2) izvedeni dodiplomski predmeti; (3) izvedeni podiplomski predmeti; (4) drugi izvedeni predmeti; (5) število uporabnikov. * Stanje na dan 30. 8. 2007.
preglednica 2 Mnenja študentov o e-učilnici
Predmet	(1)	(2)
E-poslovanje (2005/2006) - dodiplomski študij	4,4	4,3
E-poslovanje (2006/2007) - dodiplomski študij	4,4	4,1
Management e-poslovanja (2006/2007) - podiplomski študij	4.4	4.1
opomba Naslovi stolpcev: (1) »e-učilnica je preprosta za uporabo«; (2) »e-učilnica je prijazna uporabniku«.
Študenti so uporabo e-ucilnice ocenjevali na petstopenjski lestvici, kjer je ocena 1 pomenila nestrinjanje s trditvijo, ocena 5 pa popolno strinjanje s trditvijo. Iz preglednice 2 je razvidno, da je e-ualnica (Moodle) med študenti dodiplomskega in podiplomskega študija dobro sprejeta.
Da bi predmete lahko izvajali prek e-ucilnice, smo na fm morali usposobiti ucitelje. Do zdaj si je licenco ucitelja in mentorja za e-izobraževanje pridobilo 40 visokošolskih ucciteljev in sodelavcev. Visokošolski ucitelji so pri uporabi e-ucilnice samostojni. Uporabljajo jo v skladu s svojim nacinom poucevanja, vsebino predmeta, ki ga poucujejo, ciljno skupino študentov ter glede na svoja znanja in spretnosti pri uporabi e-ucilnice. Priprava predmeta za e-izvedbo nam-rec od uateljev zahteva vecc casa in vec napora. Podatke o tem smo zbrali v anketi, izvedeni v študijskem letu 2005/2006 med ucitelji in visokošolskimi sodelavci. Na anketo se je odzvalo 28 redno zaposlenih ucciteljev in sodelavcev.
Ucitelji v pripravo predmeta vložijo v povpreccju 22,7% vecc casa in napora, kot ga po navadi vlagajo v izvedbo klasicno izvedenih predmetov (preglednica 3). Vecja poraba casa je povezana s pripravo študijskih navodil in gradiv, ki morajo biti prilagojena elektronski izvedbi, predvsem pa samostojnemu študiju. Navodila morajo biti razumljiva in natancna. Ne glede na to, da ucitelji pripravijo dobra navodila, je uccitelj/mentor študentom stalno na razpolago v e-ucilnici. Mentorsko podprto e-izobraževanje zahteva vec casa, predvsem pri
preglednica 3 Mnenje učiteljev o e-uCilnici
Spremenljivka
Povprečje
(Čas za razvoj predmeta pri e-izvedbi v primerjavi s klasično izvedbo (Čas za izvedbo predmeta pri e-izvedbi v primerjavi s klasično izvedbo
+22,7% +17,7%
((as za podporo študentov pri e-izvedbi v primerjavi s klasično izvedbo +32,8%
Povzeto po Sulčič 2007, 88.
podpori študentov, kar je pokazala tudi naša anketa med učitelji. Učitelji menijo, da v podporo študentom v e-učilniči vlagajo v povprečju 32,8% več; časa (pregledniča 3).
Prvi slovenski »MoodleMoot«
Konferenče uporabnikov Moodla se imenujejo MoodleMoot; beseda moot v stari angleščini pomeni srečanje oziroma druženje. Besedo je pisatelj J. R. R. Tolkien uporabil v svojem romanu Gospodar prstanov, kjer se pravljična drevesa združijo in priredijo posvet (angl. Ent Moot). Prvi slovenski MoodleMoot, ki smo ga poimenovali 1. na-čionalna konferenča Moodle.si, je organizirala Fakulteta za management Koper v sodelovanju s Šolo za ravnatelje. Na konferenči, ki je bila 18. maja 2007 v Kopru, se je zbralo 66 udeleženčev.
Konferenčo je v imenu organizatorjev odprl prodekan za izobraževanje na dodiplomski šoli fm doč. dr. Roberto Biloslavo. Po pozdravnem nagovoru prodekana je v plenarnem delu mag. Robert Guštin z direktorata za informačijsko družbo, ki deluje v okviru ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, predstavil evropsko (i20i0) in načionalno strategijo informačijske družbe (Si20i0). Mag. Borut Čampelj z ministrstva za šolstvo in šport pa je udeleženče konferenče seznanil z dejavnostmi na področju informatizačije šolstva.
Med prvim odmorom so si udeleženči konferenče lahko ogledali plakate o uporabi Moodla in Joomle na osnovnih in srednjih šolah. (Čeprav je bila konferenča namenjena predvsem uporabnikom Moodla, je organizator k aktivnemu sodelovanju povabil tudi uporabnike Joomle,2 ki s prevodom v slovenščino pridobiva vse več uporabnikov v izobraževalnih in neizobraževalnih okoljih.
Udeleženči konferenče so svoje druženje nadaljevali v dveh vzporednih sekčijah - sekčiji osnovnih in srednjih šol ter sekčiji terči-arnega izobraževanja. V popoldanskem delu je Moodlov partner iz Avstrije - podjetje ačt2win (http://www.ačt2win.čom) - izvedel virtualno srečanje (http://meet.ačt2win.čom/koper/) udeleženčev kon-ferenče v Kopru in svojih sodelavčev iz Gradča. Peter Sereinigg in
Delež nadomestitve klasičnih predavanj/vaj Optimalni delež klasično izvedenih predavanj/vaj
37,1 %
35,5%
Sabrina Ovcak sta predstavila komunikacijsko orodje, ki ga act2win uporablja pri izvedbi tovrstnih virtualnih druženj, ter dejavnost, ki jo opravljajo kot Moodlov partner v Avstriji. Mednarodno sekcijo je konccal dr. Paolo Inchingolo s tržaške univerze s predstavitvijo za-kljucenega projekta iscels (http://iscels.units.it), v katerem so raziskovalci s tržaške univerze sodelovali s slovenskimi kolegi ter pri svojem delu uporabili Moodle. Konferenca se je koncala s sekcijo, ki so jo organizatorji poimenovali »Moodle na drugacen nacin«. Referenti so predstavili uporabo Moodla za druge namene oziroma teme, ki niso neposredno povezane s samim izobraževanjem, ccemur so bile namenjene dopoldanske sekcije.
Na enodnevni konferenci je bilo predstavljenih 19 prispevkov in pet plakatov, ki so dostopni tudi prek spletišca skupnosti moodle.si ter na zgošccenki. Organizatorja konference Moodle.si sta razvijalcem Moodla nakazala po dva evra od vsake vplačane kotizacije, saj je Moodle kot odprtokodni cms prosto dostopen in je vsaka donacija razvijalcem še kako dobrodošla.
Razgovori z udeleženci konference ter sama evalvacija, ki smo jo izvedli z elektronskim vprašalnikom v Moodlu, nas spodbujajo, da naslednje leto srecanje spet organiziramo in nanj povabimo tudi uporabnike Moodla iz tujine. Septembra smo organizatorji konference sodelovali na 3. konferenci MoodleMoot v Avstriji, kjer smo predstavili izkušnje z uporabo Moodla na fm ter naše nacrte za naprej.
Moodle se uspešno širi v številne šole na vseh ravneh, pa tudi v podjetja, kjer ga uporabljajo za številne namene, ne samo izobraževalne, temvec tudi za podporo sodelovalnemu delu. Po štiriletnih izkušnjah z uporabo Moodla smo na fm želeli povezati uporabnike Moodla, da bi medsebojno sodelovali, si pomagali in izmenjavali primere dobre prakse. Skupnost Moodle je organizirana na domeni moodle.si in temelji na okolju Moodle. Ker ima druženje prek interneta tudi slabe lastnosti, je nujno potrebno, da se uporabniki Moodla vsaj enkrat na leto srecamo v živo. Prvo takšno srecanje v tem letu je potrdilo naša predvidevanja, zato že nacrtujemo 2. konferenco Moodle.si. Do takrat pa so vsi uporabniki vabljeni v internetno skupnost (www.moodle.si).
Opombe
1. Webct se je leta 2005 združil z Blackboardom, prav tako komercialnim sistemom lms (http://www.webct.com/).
Sklep
2. Joomla je odprtokodni sistem za upravljanje vsebin - angl. Content Management System ali cms (http://www.joomla.org/). Slovenske uporabnike podpira Slojoomla (http://www.slojoomla.si/).
Literatura
Cole, J. 2005. Using Moodle: teaching with the popular open source course management system. Sebastopol: O'Reilly.
Rice, W. 2006. Moodle, e-learning course development. Birmingham: Packt.
Sulcic, V. 2007. Od ideje do izvedbe e-izobraževanja v terciarnem izobraževanju. VMoodle.si: nacionalna konferenca, 82-91. Koper: Fakulteta za management.