ANNALES (»/'95 Strokovno delo UDK 902:711.434(497.12-151 VLOGA SREDNJEVEŠKE ARHEOLOGIJE PRI RAZISKAVAH URBANE STAVBNE DEDIŠČINE Marko S TOKI N mag., konservator, MZVNKD Piran, 66330 Piran, Trg bratstva 1, SLO MD. conservatore, ItTËNC Pirano, fi6330 Pirano, Piazza iraîellanza 1, SLO IZVLEČEK Arheološki urbani depoziti vsebujejo za arheološko vedo pomemben raziskovalni potencial, njihova interpretacija pa je neodvisen zgodovinski podatek, ki ga iz pisanih virov velikokrat ne poznamo. Za tista obdobja, kjer imamo na voljo veliko drugih virov, lahko arheologijo glede na izpovednost kulturnih ostankov (tudi organskih) potrdi njihovo točnost, dopolni ali ovrže določena predvidevanja in na la način prispeva k boljšemu razumevanju preteklosti kar je pomembno za srednjeveško arheologijo. Arheološke raziskave v Kopru, Izoli in Piranu kažejo na intenzivno poselitveno kontinuiteto mest, svoje različne nastanke in časovne razvojne poteke, kar je tudi razumljivo glede na družene sisteme, ki so vedno znova spreminjali svojo funkcijo in pomen. Smisel srednjeveške arheologije ne sme biti samo raziskovanje in dokumentiranje, temveč tudi ohranjevanje kulturnih plasti in s tem stavbne dediščine oz. njenih materialov. Arheološki urbani depoziti vsebujejo za arheološko vedo pomemben raziskovalni potencial, njihova interpretacija pa je neodvisen zgodovinski podatek, ki ga iz pisanih virov velikokrat ne poznamo (Carver 1990, 668) Arheološki ob/ekt je dolgo veljal za objektiven vir informacij o preteklih človeških kulturah. Na temeljih arheoloških podatkov naj bi bilo možno dajati neposredne zgodovinske interpretacije; edini pogoj za resnično podobo človekove preteklosti pri tem naj bi bila količina zbranega, urejenega in povezanega materiala (Weber 1995, 28), oziroma arheološki viri ne zaostajajo za pisanimi in zadostujejo za rekonstrukcijo najpomembnejših značilnosti preteklosti (Binford 1968.. 20). Za tista obdobja, kjer imamo na voljo veliko drugih virov, lahko arheologija glede na izpovednost kulturnih ostankov (tudi organskih) potrdi njihovo točnost, dopolni ali ovrže določena predvidevanja in na ta način prispeva k boljšemu razumevanju preteklosti. Ta ugotovitev je pomembna predvsem za srednjeveško obdobje, kjer je uspeh raziskav odvisen od velikega števila drugih ved, ki soodvisno sodelujejo pri interpretaciji materialnih kultur različnih obdobij. Interes za srednjeveško arheologijo se je v sedemdesetih letih predvsem na Zahodu izredno povečal zato, ker tudi srednjeveško stavbno dediščino razumejo kot del arheološke materialne kulture, saj je ni mogoče interpretirati izven konteksta arheologije. Za razliko od najstarejših arheoloških obdobij imamo za srednjeveška obdobja velikokrat na voljo pisane oziroma arhivske vire, kot tudi zemljevide, načrte, karte, torej podatke, s katerimi je mogoče bolj natančno določiti lokacije kulturnih ostankov in predvideti njihovo ohranjenost (npr. objektov, vodnjakov, jam z odpadki, grobišč itd...) Raziskave omenjenih kulturnih ostankov s predhodno izdelanims raziskovalnimi programi pomenijo nadgradnjo arheološke interpretacije. Materialni ostanki preteklih človeških kultur so dokument časa ter potrjujejo in dopolnjujejo historične, ekonomske, družbe no-sociološke procese v naših mestih in regiji, zaradi česar so arheološke raziskave v mestih izrednega pomena pri determiniranju arheoloških raziskav in so temeljni de! konzervatorskin programov (Redman 1986). Mesta severozahodne istre Koper, Izola in Piran z intenzivno poselitveno kontinuiteto (Stokin 1993) so pripadala istemu kulturnemu krogu, vendar je ohranjenost in izpovednost arheoloških ostankov različna, kar kažejo podobne raziskave v južni Franciji, Angliji (Carver 1990. 59-62). Prav zaradi tega je razumevanje razvoja omenjenih mest, stavbne dediščine, parkov, ulic mogo- ANNALES (»/'95 M.lfko STOKIN: VLOGA SREONIfVESKE ARI «CK. OCHS PRI RAZISKAVAH 'JRRANC S iAVHNI. OCOlšČiNE, 49-S ; Prva faza raziskav v Pretorski palači, foto: Jaka jeraša. če samo na podlagi dobro ohranjenih kulturnih ostankov, saj sta se tako način gradnje kot izbor materialov skozi stoletja spreminjala; tako je ohranjenost rimskih objektov za razliko od zgodnjesrednjeveških boljša, temelji so globlji in bolj masivni, malta, opeka in strešniki kvalitetni, tlaki trdni; tehnika gradnje je tipična za rimsko obdobje. Prav zato kulturni ostanki velikih in močnih objektov iz rimskega časa ali mlajših srednjeveških obdobij prevladujejo nad drugimi gradbenimi strukturami, npr. iz prazgodovine, kar je postalo poseben izziv arheojogom; zaradi tega je potrebno prav fragmentarnim najdbam iz prazgodovine ali drugih slabše ohranjenih obdobij posvetiti posebno pozornost (Carver 1 987, 9). Arheološke raziskave gradbenih tehnik, uporaba metarialov v različnih obdobjih in njihov izvor, zgodovinski razvoj oblikovanja in izraba prostora predstavlja tudi pomemben del arheološke interpretacije družbenih procesov srednjeveške arheologije. Intenzivna gradbena dejavnost v različnih časovnih obdobjih v mestih jedrih je pustila sledove, ki se kažejo v spremenjeni topografiji mest, tlorisni in organizacijski zasnovi. Le-te lahko odkrivamo s sistematičnimi dolgoročnimi arheološkimi raziskavami, ki so domena profesionalnih arheoloških ekip, ob sodelovanju množice drugih znanstvenih disciplin- Velika arheološka izkopavanja so se izkazala kot neprodukti vna, kajti material je obfežal v muzejih, so pa tudi velik finančni problem (Trotzig 1989,63). Totalna arheološka izkopavanja (Carver 1990, 48) pogostokrat tudi odpirajo dileme zahtevnih prezentacij i rt konzervacij predvsem arheoloških ostankov, ki so bili znani iz arhivskih virov ali so se nenadoma pojavili v objektih in trgih, kot na Prešernovem trgu' in na Vojkovem nabrežju 3 v Kopru2 ali v Piranu na Starem trgu3. Zaradi izpovednosti in ohranjenosti bi bila potrebna njihova predstavitev, kar pa je zaradi že izdelanih arhitekturnih projektov in zakonskih predpisov pri nas težko izvedljivo, oziroma so posamezne predstavitve (Stari trg v Piranu) zaradi pomanjkanja sredstev pomanjkljive in zato neustrezne. Danes imamo zbrano bazo podatkov skoraj štiridesetih arheoloških posegov v Kopru, Izoli in Piranu (obdobje 1986-1994), ki kažejo na svoje različne nastanke in časovne razvojne poteke. V primeru Kopra arheološki ostanki za zdaj kažejo na neurejeno poselitev prostora predvsem v času pozne antike, kar potrjujejo naslednje lokacije: Kapucinski vit {Cunja 1989, 22), Kreljeva 6 (Frelih 1993!, Garibaldijeva ul. 30 (josipovič-Kajfež 1991!, Ulica Of 14 (Kajfež 1991, 222), hotel Triglav (Degra.ssi 1954, 72), medtem ko je poselitev v mlajših arheoloških obdobjih za zdaj vprašljiva {Župančič 1989, 15-20). Konservatorske arheološke raziskave v Pretorski palači na osrednjem mestnem prostoru Platea Communis (Hoyer 1993) so bile na podlagi že opravljenih zaščitnih arheoloških sond (Kidričeva u!. I4, Kidričeva 25, Arme-rija Foresterija6, škofijski ordinariat7), zaradi neidenti-ficiranosti antičnih arheoloških gradbenih struktur usmerjene tudi v raziskavo srednjeveškega razvoja stavbnega tkiva palače in s tem samega trga pred 14. stol. Preliminarno dosedanje arheološke raziskave kažejo v zahodnem traktu na zametke palače pred 14. sto!. (Trenz 1993) ter na odsotnost sledov Loggie iz 13. stol. {Župančič 1994). Čeprav naj bi bila iz pisanih in drugih virov dejansko razvidna zaradi njegovega geografskega položaja močnejša refugialna poselitev otoka v času pozne antike, prejkone že v 5. stoletju, in se naj bi v nadaljevanju še intenzivirala (Šašel 1976, 458), na podlagi današnjih raziskav takih domnevanj ne moremo potrditi. Verjetno se je tlorisna zasnova današnjega mesta izoblikovala postopoma in predvsem v srednjem veku (Bernik 1968, 12), kar kažejo raziskave na osrednjem mestnem trgu in v Pretorski palači. V Izoli je dosedanje vedenje o arheološki poselitvi in 1 M. Župančič, Preliminarno poročita o arheoloških raziskavah v Pretorski palači v Kopru itipkopis poročila), 1994. 2 A. Trenz, Arheološka izkopavanja na Vojkovem nabrežju 3 v Kopru t ti p k op is poročita MZVNKD Piran), 1993. 3 M. Stokin. Piran, Varstvo spomenikov 31, 1989, 230-23 !. 4 5, Karinja, 1994. Začasno poročita o arheološkem nadzoru nad zemeljskimi deli le: zaščitnih izkopavanjih na področju Kidričeve uiic.e v Kopru ttipkopis poročila, Pomorski muzej "Seigej Mašera" Piran). 5 M. Frelih, t994. Poročilo o arheološki sondi na Kidričevi ul. i/ Verdijevi 1 v Kopru (tipkopis poročila, MZVNKD Piran) P T. KajfeZ, - N. Logar, T992. Arrnerija Foresterija. Varstvo spomenikov 33. 155-1 56. 7 M. Stokin, - T. Kajtež, 1990. Škofijski Ordinariat, Koper. Varstvo spomenikov 31,173-179. žgamria 1 medobčinski zavod z» v*ritvo mrmuc in kuItnrnc Mij MtnrAli c. ¿aiiurAlI PJ*-**» KOPER VOJKOVO NABREŽJE NAČRT: TLORIS 2 I V/3 19 MERILO: M 1:50 ZAŠČITNA IZKOPAVANJA MERIL-RISAU M. Pahor GENERALNI Pl-AN DATUM: 12.07.1592 SI. I Temelji obrtniških stavb južno od mestnega obzidja med Miklavčičevo ulico in Vojkovim v Kopru. Odkriti ostanki na tem področju kažejo na kovaško dejavnost po propadu mestnega obzidja v večjem obsegu kot poročajo pisani viri (Trenz 1993). ANNALES (»/'95 MjjIcp STOKIN: VICK",A SRf!>K«|ÊV£iKE AKWfcOKXlHE PRI KAZ.iSK.AVAl i URBANf! STAVBN'Ë OLOÎK.I^E m 1 ■ v''»>'>••'••••'»,• y'•'ii^'î'Cft I ïpi^^j^ l i —t\ ! ■'•. mm Manziotijeva hiša, foto: Frelih Marko. razvoju mesta od antike naprej temeljilo na naključnih najdbah, pisanih virih (Boltin-Tome 1970-1971) ter posamičnih arheoloških zaščitnih raziskavah (Kajtež 1990; Stokin 1993). Konzeivatovski program za Manziolijevo hišo (GuStin 1992), ki stoji nedaleč stran od današnjega pristanišča, je bil usmerjen tudi v arheološke raziskave objekta. Prav v primeru Manziolijeve hiše arheološka izkopavanja prvič dokazujejo obstoj rimskega objekta iz 1, stol. n. št (Frelih 1994): kažejo na nejasen razvoj objekta v času pozne antike (Frelih 1994) ter gotsko fazo dveh objektov z glavnim hodnikom (Ftelih 1994). Verjetno lahko na podlagi dosedanjih arheoloških raziskav v antičnem času pričakujemo začetke in razvoj poselitve današnjega mestnega jedra v zelo omejenem obsegu predvsem v okolici današnjega pristanišča oz. na prostoru, kjer stoji Manziolijeva hiša (rimski objekti, ter postopno širjenje mesta v času zgodnjega srednjega veka iz tega prostora. Čeprav se antični "Piranon" prvič omenja v Kozmo-grafiji Anonimnega geografa iz Ravenne, in sicer v 7 sto!. (Kos 1902, 182), korenine poselitve piranskega polotoka segajo daleč v prazgodovino (Stokin 1988, 181183). Ze v času pozne republike imamo na Starem trgu arhitekturne ostanke, ki kažejo na obstoj naselbine (Stokin 1993, 30), pa tudi zadnje arheološke raziskave na prostoru cerkve sv. Jurija (Perko 1994, 1? in na Bolniški ulici št. 1 (Snoj 19931 dokazujejo širšo in razpršeno poselitev prostora že v tem času. Tlorisno zgodnjeantični ostanki objektov odstopajo od srednjeveške zasnove današnjega Starega trga. Naselje si v času zgodnjega cesarstva verjetno že Trg 1. maja (Piran). Tloris arheoloških ostankov, foto: Jaka feraša. ANNALES (»/'95 Mwko 5TOKÍM: VLOGA SRÎONIÏVKkE ARHEOlOCUï PRI RAZISKAVAH URBANE STAVBNE DEDIŠČINE. M-54 pridobi status naselja (Suič,1976: Stokin 1988), njegov pomen pa se poveča v v času od S. do 7. stol. (Stokin 1993). Temelji obzidi iz 5 stol , odkriti na Starem trgu (priloga 3), kažejo na to, da so se stavbni objekti srednjeveškega mestnega trga tlorisno prilagodili poteku obzidja že v zgodnjem srednjem veku, tako da je trg delno nastal na ostankih omenjenega obzidja, antične gradbene elemente pa so sekundarno uporabljali tudi v srednjeveških obdobjih (Stokin 1986} Torej v obalnih mestih za zdaj ni primerov, z izjemo fronte obzidja na Starem trgu (Piran), da bi tlorisna oblika iz antike preživela, kar je tudi razumljivo glede na družbene sisteme, ki so vedno znova spreminjali svojo funkcijo in pomen. Podobna ugotovitev velja za omenjene posamezne stavbne objekte v Kopru in Izoli. Problematično razumevanje srednjeveške arheologije na Slovenskem oziroma njeno enačenje z arheološko metodo izkopavanj, pomanjkanje arheologov za srednji vek kot tudi slabo zastavljeno sodelovanje z drugimi strokami se danes kažejo v izrazitem pomanjkanju analitičnih metod, s katerimi bi bilo mogoče inter- pretirati družbene procese, razvoj mest, stavbarstva. Izhod iz nastale situacije vidim predvsem v izobraževanju arheologov za srednji vek, apliciranju neclestruktivnih arheoloških raziskav v konservatorske projekte ter pravilno zastavljenem interdisciplinarnem sodelovanju i. drugimi vedami. Konservatorski programi stavbne dediščine morajo temeljiti na začetku (arheol. terminologija), na raziskavah vertikalne in horizontalne stratigra-fije objekta razvoju stavbnega tkivni. Z aplikacijo nedestruktivnih arheoloških metod [Gaffney, Gather, Ovenden 1991] in natančno raziskavo arhivskih virov in materialov je mogoče izdelati raziskovalni arheološki projekt, v katerem so zaobjeta vsa bistvena vprašanja, povezana z nastankom in razvojem objekta, dolgoročno pa tudi samega mesta. Metodološko je mogoče šele na podlagi omenjenih arhivskih, arhitekturnih, umetnosto zgodovinskih in restavratorskih raziskav izdelati arheološki projekt (raziskovalni načrt), ki mora s čim bolj omejenim destruktivnim poseganjem v kulturne plasti odgovoriti na čim večje število zastavljenih vprašanj. Arheološka sonda (štiz) v Pretorski plači, foto: Alfred Iren/. ANNALES /f>'95 Marico SIOKIN : VLOGA SRFONIIVtôKE ARHEOLOGIH PRI RAZISKAVAH UREANE STAVBNE DtOIŠČINE. -19-54 Eden izmed bistvenih ciljev srednjeveške arheologije je torej ne samo raziskovanje in dokumentiranje, temveč ohranjevanje kulturnih plasti in s tem tudi stavbne dediščine oz. njenih struktur materialov, kar pomeni, da arheološki vir in s tem tudi arhitekturni objekt ne sme postati ponaredek ki spominja bolj na gledališko scenografijo. V takih primerih je prvotna vrednota objekta za vedno izgubljena iAžman-Momirski 1993, 23). RIASSUNTO 1 depositi archeologici urbani contengono un pctenziale rnolto importante per ¡a ricerca archeologica e la loro interpretazione fornisce datí storíci indipendenti che spesso non ríusciremmo a conoscere consultando ¡e solé (o ni i scritte. Per i periodi nei quali esistono molte altre fonti a disposizione, l'archeoiogla puó, grazie alia testimoniaba dei resti cultural i (anche organici), conformare i'esatrezz.a.. correggere o rigettare alcune supposizioni e cosí contribuiré alia miglior cornprensione de! passato, cosa molto importante ne¡ caso dell'archeologia medievale. Le ricerche archeologiche svolte a Capodistria, !sota e Pirano hanno dimostrato la continuitá deü'inurbamentc intensivo, le differenti origini e i! diverso corso degli eventi storíci, piü che comprensíbile tenendo conto dei sistemi sociali che cambiavano di continuo ¡a loro funzione e la loro impottanza. II senso dell'archeologia medievale non va cercato nella sola indagine e nella documentazione, ma anche nel mantenirnento degli strati cultural) e con essi degli stabili di impottanza storica e dei materiali impiegati per la loro costruzione LITERATURA Ažman-Momirski, L. 1993. Imaginariji arheoloških objektov. Sola za arhitekturo, Univerza v Ljubljani (magistrsko delo) Bcrnik, S. 1968. Koper Izola Piran - organizem slovenskih obmorskih mest. Ljubljana. Binford, L. R. 1968. Archaeolgical perspectives; New perspectives in archaeology, (eds) S.R. Binford I..R. Bin-ford, Cbichago. Boltin-Tonie, F. 1970-1971. Zametki primorskih mest. Arheološki vestnik 21-22, 167-172. Carver, M O.H. 1987. The nature of urban deposits. Urban archaeology in Britain. CBS research report 6!, 9-26.London. Carver, M.O.H. 1990. Digging for data: Archaeological Approaches, to data Definition, Aquisition and Analysis. Lo scavo archaeologico dalfa diagnosi alledizione, 45120. Firence. Carver, M.O.H. 1989. Digging for ideas. Antiquity 63, 666-674. Cunja, R. 1988. Koper med Benetkami in Rimom. Piran. Degrassi, A. 1962. Scritti vari di antichita II, 709-1 143. Caffney, C. Gather, J. Ovcnden, S. 1991 The use of Geophysical Techniques in Archaeological Evaluations. IFA, Technical paper 9. Birmingham, Guštin, B. 1992 Konzervatorski program za Manzioli-jevo hišo v Izoli - dopolnitev 1994 (tipkopis MZVNKD Piran). Hoyer, A. S. 1993. Stavbni kompleks Preiorske palače v Kopru -dopolnitve konservatorskega programa za prenovo Pfatea Communis - Titovega trga 2. MZVNKD Piran, Frelih, M. 1993- Arheološke raziskave v palači Baseg-gio. (tipkopis poročila MZVNKD Piran). Frelih, M. 1994. Manziolijeva hiša v Izoli. Poročilo MZVNKD Piran. Kajfež, T. 1991. Izola. Poročilo MZVNKD Piran. Kor, J. 1902. Zgodovina Slovencev I. Perko, V. 1994. Poznoantične amfore v Sloveniji. Oddelek za arheologijo, FF Ljubljana, (doktorska naloga) Redman, C. L. 1986. Qsar es-Seghir: an archaeological view of medieval life. London. Snoj, D. 1993. Bolniška ulica 1 v Piranu (tipkopis poročila MZVNKD Piran). Stokin, M. 1986. Piran, Verdijeva ul. Varstvo spomenikov 29,294. Stokin, M. 1990. Piran, Arheološki pregled 29 (1988). Ljubljana. Stokin, M. 1993. Kontinuiteta poselitve historičnih mestnih jeder Kopra, izole in Pirana. Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre. Zbornik FF, Ljubljana, 29-40. Suič, M. 1976. Antički grad na istočnom Jadranu. Zagreb. Šašel, |. 1976, Koper. Arheološki vestnik 25 (1974), 446456. Trotzig, C. 1989. "The cultural dimension of development1'- an archaeological approach. Archaeological Heritage Management in the Modern World. H.F. Cle-ere (ed.) 164-170. Unwirt Hyman London. Župančič, M. 1989. Inter utrurrique tula. Prispevki k zgodovini Kopra, 15-20. Ljubljana. Župančič, M. 1994. Insediamento, governo ed uso del territorio, (stria reconusciuía, Universita dr Trento (tipkopis čias-.ka). Trenz A. 1993. Preliminarno poročilo o arheoloških sondažnih raziskavah na območju Preiorske palače v Kopru. MZVNKD Piran. Ulbert G., VVeber G. 1985. Konservierte Geschichte Stuttgart. 54