24. Številka
Ljubljana, v ponedeljek BO. januvarja 1899.
XXXII. let«.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja TUk dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gM., za četrt leta 4 gl'J., za jeden rnesec 1 gM 40 kr Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta :$ gM H kr., za je<len mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira — Za oznanila plačuje se od Stiristopne pctit-vr.ste DO '5 kr., če se oznanilo jr:denkrat tiski, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnera trgi .it. Vi Upravni ftt v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vso administrativno stvari     Vliod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga It 12.
n?ele:foti Nt.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospod« naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnine, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in de dobe vso številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnik« brez pošiljanja na dom: ' Vsa leto . . fld. 13.— I Četrt Ista . . gld. 3-30 Pol leta ... „ 6 60 I En masec . „ HO Za pošiljanj« na dom sa računa IO kr. več na mesec, 30 kr. za čatrt leta.
S pošiljanjem po p o iti velja: Vaa lato. . . gld. 15     I Čatrt lata . . gld. 4-Pol lata . . .   „    8-     I En mesec . .   „ 1*40 MT Naročuja sa labko  s vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. §JT Ljsj se ustavlja 10. dan po potekli naročnini bre« ozira vsakemu, kdor ne vpoilje Iste ob ^ravejn_J&asu^
Upramlfttfo „Slovinskifi Naroda".
Trg. minister baron Dipauli in obrtno vprašanje.
Uboga para, ki se navadno imenuje mali obrtnik, je učakala novo razočaranje in to od strani, od katere je bilo kaj tacega najmanj pričakovati, od tiste strani, ki je doslej vedno zaščito malega obrtnika rekla-movala kot nekak svoj privilegij.
Trgovinski minister, baron Dipauli, duševni vodja ne samo nemške katoliške stranke, nego tudi vseh drugih katoliških strank, kateremu se slovenski katoliki radi podrejajo, je te dni v obrtnem odseku poslanske zbornice razložil svoje nazore o obrtni reformi. Ti nazori so taki, da nam jasno kažejo, kako čisto ničesar ne sme rokodelstvo pričakovati od strani države, oziroma sedanjega trgovinskega ministra.
Priznati se mora, da je baron Dipauli govoril odkritosrčno in priznati se mora tudi, da je povedal mnogo resnic, ki so vredne resnega uvaževanja, ali jedro njegovega govora, da država ne more za var-
LISTEK.
Volitev.
Spisal Charles Dickens. (Odlomek is humorističnoga romana: „The Pick-wick papers".)
(Dalje.)
Zopet ni, še raogočneji živijo.
»Zdaj stiska onim korenjakom pri vratih roke4, je veselo vzkliknil agent in si mel svoje.
Še glasnejši živijo.
nZdaj boža otročičem lica", je razlagal Perker, ves tresoč se od razvnotosti.
Prava zmagovalna vihra se je razlegala po zraku.
.Zdaj je jednega poljubil", je zaklical mali mož od veselja, kar ves sam iz sebe.
Zopetna vihra.
„Poljubil je še jednega!" se je radoval presrečni agent. Tretja vihra.
.Poljublja jih kar od kraja vse, kar vse poljublja!" je vpil mali mož kakor ob-norel, in sprevod se je med omotičnim kričanjem množice pričel pomikati.
Kako pa se je zgodilo, da je zaSel med naaprotni sprevod, in kako se je po Um nastala zmešnjava rešila, o tem ne
stvo in povzdigo rokodelstva ničesar storiti, to jedro nam nikakor ne ugaja.
Minister je dejal« da breuspešnosti dosedanje gospodarske politika v prid rokodelcev ni kriva samo nezadostna izvršitev zakona, ampak da so je največ krivi obrtniki sami. Ti Čakajo vedno le na patro-nanco in pomoć države, sami pa ničesar ne store. Razvoju obrtništva groze zlasti tri nevarnosti: da se je v obrtno zakono-dajstvo in v zadruge zanesla politika, tako da so zadružne institucije postale predmet boja, da hočejo obrtniki boj proti veliki industriji, kar bi obrtnemu zakonodajstvu dalo značaj reakcijonarstva in da se rokodelci zanašajo samo na pomoč države, dočim sami na polju zadružništva ničesar ne store. Obrtnikom ni treba samo varstva države, nego pred vsem boljše strokovne omike. Današnji dokaz vsposobljenosti je samo do kaz, da je dotičnik gotov Čas delal v svoji stroki, ne pa dokaz njegovega znanja kar je že M Kune v obrtni enketi pred nekaj leti pojasnil), a pogoj za vsako preuredbo je, da se razvije poprej strokovno in obrtno nadaljevalno šolstvo. Da zadružništvo ni rodilo pričakovanega sadu, da tudi obrtna novela od 1. 1897 ni imela uspeha, dokazuje po mnenju barona Dipaulija, da zadrug ne gre organizovati po deželah in okrajih, nego po strokah in da je ustvariti novo vrsto uradnikov, zadružnih inšpektorjev. Končno je minister povedal, da treba pospeševati obrtni kredit, da treba decentra-lizovati obrtni tehnologični muzej dunajski, da pa morajo tudi obrtniki sami opustiti brezupno prizadevanje, ohraniti stare navade in uredbe, iskati v omejenem številu rokodelcev rešitev vsega obrtnega stanu, da morajo opustiti boj proti novim produkcijskim oblikam ter v združitvi, v asocijaciji iskati sredstva, da ožive rokodelstvo.
To so — na kratko povedano — misli, katere je trgovinski minister, baron Dipauli razložil v obrtnem odseku.
Nihče ne moro tajiti, da je v ministrovih besedah mnogo resnice. Časih je resnica sicer grenka in je prizadeti krogi niso veseli, ako se jim pove, toda Če se
moremo ničesar sporočati, ker je takoj spočet koma drog rumene zastave potlačil mr. Pickvvicku cilinder preko očij, ust in nosu. Po njegovem pripovedovanju je bil v veliki gnječi; videti je mogel komaj par korakov na okrog in ni razločil ničesar druzega ko divje obraze, oblake prahu, množico so pretepajočih. Nevidna moč ga je potegnila raz voz, na kar je bil zapleten v boj s pestmi; a s kom in zakaj se je pretepal, tega nikakor ne bi vedel povedati. Nato je čutil, kako so ga vlekli po stopnicah gori, in ko je mogel slednjič potegniti si cilinder raz obraz, stal je, obdan od svojih prijateljev, na levi strani volišča. Na desnici so bili rumeni; v sredini župan in mestni sluge, od katerih jeden, debeli klicar, je na vso moč zvonil z velikanskim zvoncem, da bi povzročil mir; v tem ko sta se Fizkin in Slumskev, polagajoča roko na srce, z izvanredno ljubeznivostjo priklanjala vrveči množici glav, ki je preplavljala trg, in iz katere je donelo vpitje, kričanje, sikanje, ropotanje, da bi delalo vso čast potresu . . ■
.Miri" kričali so župana obdajajoči sluge. .Klicar, velite mir", je zapovedal župan, s glasom, primernim njegovemu vi* sokerau dostojanatvu.
.Poslušni povelju! . . ." pričel je klicar in vnovič pozvanjal, na kar je nekdo
hoče rokodelstvo rešiti pretečega mu propada, potem se mora postopati popolnem objektivno.
Zlata resnica je, da obrtniki ničesar ne store za svojo korist, in da vedno le zahtevajo jednost ranske. pomoči od države, in da tudi državi in liberalizmu pripisujej o vso krivdo na svojem žalostnem položaju, ki je vender samo posledica novih načinov proizvajanja, napredka tehničnih ved V tem oziru popolnoma pritrjamo baronu Di-pauliju in pripisujemo njegovim besedam toliko večjo važnost, ker so prav katoliške stranke seveda zgolj iz političnih nagibov ščuvale obrtnike v brezupen boj proti stroju in jih navduševale za razmere starih „ce-hov", kar je sedaj katoliški minister in vodja teh strank ostro obsodil. Rokodelstvo si mora v prvi vrsti samo pomagati s tem, da si pridobi večje strokovno znanje, da si osvoji nove načine proizvajanja ter potom združevanja v strokah, ki so sposobne za življenje, začne zdravo konkurenco proti veliki industriji, katera konkurenca gotovo ne bo brez uspeha.
Na drugi strani pa je tudi resnica, da ima država dolžnost, pospeševati taka prizadevanja z vso silo, in zato odločno obsojamo nekako manohestersko stališče, na katero se je postavil baron Dipauli. Država pospešuje veliko industrijo, vedoč, da zagotovi ž njo tisočerim ljudem zaslužek in sebi lepe dohodke. Za veliko industrijo ima država subvencije, dovoljuje ji vsakovrstnih davčnih in carinskih olajšav, dovoljuje ji olajšave pri transportu in ji gre sploh prav znatno na roke. To je dobro in prav. in država bi lahko še veliko več storila, kajti vse to je malenkostno v primeri s tem. kar se v druzih državah stori za procvit industrije. A prav tako je tudi dolžnost države, skrbeti za male obrtnike, za razvoj in napredek rokodelstva. Minister je priznal, da treba strokovnih in obrtno nadaljevalnih šol Ako spoznava država to potrebo, zakaj pa ničesar ne stori ? Zakaj ne ustanovi rokodelskih šol, da se naredi sedanjim vajenskim razmeram konec, šol, v katerih se bo vzgojil strokovno vsestran-
iz množice zakričal „sveže žemlje", kar je pouzročilo nov krohot.
„Gospoda moja", je pričel župan iako glasno, kakor mu je bilo mogoče .Gospoda, bratje, volilci iz Eatans\villa I Zbrani smo, da volimo poslanca . .
Tu je vnovič prekinil glas iz občinstva njegov govor.
„Živio naš župan, in da nikdar ne popusti branjarije, s katero je obogatel""
To je vzbudilo vsestransko veselost, ki je, poleg zvonenja, pouzročila, da nikdo ni čul njegovega govora, izvzemši konca, kjer se je Eatans\villski Cicero zahvaljeval občinstvu za potrpežljivost in pozornost, s katero jo sledilo njegovemu govoru. Ta izraz zahvale je pouzročil novi izbruh veselosti, ki je trajal vsaj četrt ure.
Nato je prosil dolg, slok gospod z zelo trdo belo ovratnico, — potem ko ga je množica večkrat pozvala, naj pošlje kakega fantiča domov pogledat, ali ni pozabil glasu pod vzglavjem — može Eatans\villce, naj volijo sposobno in vredno osebo, da jih zastopa v parlamentu. Ko je dokazoval, da je taka oseba le Fizkin, so Fizkinci odobravali, Slumkevci pa krulili, in sicer tako glasno, da bi namesto govora lahko peval kuplete, ne da bi kdo kaj izgubil pri tem.
Zdajci je nastopil mal, živahen mož z rudečim obrazom, da predlaga drugo spo-
sko pripravljen in izvežban obrtni naraščaj P Teh Sol je vse bolj treba, nego tistih zadružnih inšpektorjev, o katerih je minister govoril.
Ako spoznava država, da je tehnologični obrtni muzej institucija prve vrste, zakaj se ne gane. da bi jednacih dobrot postali deležni tudi tisti obrtniki, ki ne prebivajo na Dunaju? Sicer pa je svota 100.000 gld., katero žrtvuje država vsako leto za pospeševanje obrtnosti, takoberaška, da se ž njo ne da ničesar doseči.
Končno pa menimo, da bi država tudi tudi za kredit obrtnikov lahko kaj storila in nam jako ugaja predlog, kateri so nemški nacijonalci svoj čas stavili v državnem zboru, naj se ustanovi drž. kreditni zavod v podporo produktivnih rokodelskih zadrug.
Hvaležni smo ministru Dipanliju. da je razložil svoje nazore o obrtnem vprašanju, ker upamo, da naredi konec nemoralnemu, iz političnih nagibov iz-virajočernu hujskanju privilegovanih katoliških rešiteljev obrtnega stanu, katero je obrtnike le begalo in jih odvračalo od resnega dela za lastno korist
Z njegovimi nazori o dolžnostih države napram obrtnemu stanu pa se ne bomo nikdar sprijaznili in bomo vselej zahtevali, naj država skrbi za varstvo rokodelstva s tem, da ustanovi potrebnih šol, da izdatno pospešuje tehnični razvoj rokodelstva, da podpira rokodelske zadruge z izdatnim kreditom in se nanje ozira pri raznih dajatvah in da končno zakonskim potom zagotovi, da mora resnično in popolno strokovno sposobnost dokazati, kdor hoče izvrševati kako obrt.
V I jnt»lj«tiii.  BO. januvarja.
Odgoditev državnega zbora.
„Politik" piše: Ako smo prav poučeni, ne bo nobene seje več. Parlament se pošlje bržčas že spočetka tega tedna domov, morda že v torek ali v sredo bode uradni list sporočil odgoditev zasedanja. Gotovo je to najpametnejše, kajti Sin dalje ostanejo poslanci skupaj, tem bolj narašča boj in stra>;    1 '"Miicarska stranke morajo,
sobno in vredno osobo za zastopnika v parlamentu Nadaljeval bi bil v lepem govoru, ako bi ne bil prekoleričen ter imel dovolj razuma za veselost množice. Po nekaterih kratkih dokazih zelo pesniške zgovornosti je ozmerjal najprej one, ki so ga iz množice prekinjali, potem grozil gospodom na odru, na kar je nastal tak ropot, da mu ni bilo mogoče izraziti svojih čutil drugače, kakor z zelo resno mišljenimi, a zelo smešno videnimi gestitulacijami. Nato je prepustil govorniški oder svojemu asistentu, ki je pol ure dolgo spisan govor čital in ničesar izpustil, saj ga je doposlal r,E.itans\villski gazeti" in ta ga je priobčila od konca do kraja.
Zdaj se je prikazal Horaoij Fizkin. Esg. Fizkin Lodge, da pridobi volilce. Komaj je pričel, ko je v službi Slumkevovi stoječa godba začela trobiti tako neusmiljeno trobiti in bobnati, da je bila glasba od zjutraj le igrača v primeri s sedanjo. V povračilo je rumena množica bila višnjevo po glavah in hrbtih, ta pa se je hotela od-križati neljube soseščine, da je nastal boj in pretep, katerega župan ni mogel pomiriti, dasi je 12 biričem najstrožje zapovedal, naj zapro kolovodje, in teh je bilo pri bližno 250.
(Dalje pri h.)
predno se razidejo, skleniti kako izjavo, v kateri pojasnijo svoje stališče napram vladi in bodočnosti To je potrebno tolikanj bolj, ker namerava opozicija izdati svoj bojni program. — nNova Reforma' javlja,Q da bo imela parlamentarna komisija desnice ta teden sejo, h kateri pride tudi grof Thun. Komisija mu pove želje desnice in Thun bo mogel nanje odgovoriti, Še predno pošlje parlament domov. — .Reiehs\vehr" poroča, da bo v torek še jedna seja, a poslednja. — Ebenhochov „Linzer Volksblatt. piše, da so se mu nade, da se dožene kaka sprava, jako zmanjšale, kajti delovanje za spravo se sploh še začelo ni. Vlada ni začela z inicijativo, desničarske stranke pa le čakajo Opozicija se ustavlja spravi z raznimi izgovori, ki kažejo le to, da zahteva manjšina, naj se ji uda veČina.
Kriza na Ogerskem. Finančni minister dr. Lukacs je prišel na Dunaj, kjer ga cesar sprejme v posebni avdijenci. Listi poročajo, da je Lukacs z večino lib. stranke v nasprotju glede carinske in trgovinske zveze z Avstrijo, in da misli zategadelj takoj po končanih pogajanjih z opozicijo odstopiti Lukacs je persona gratissima na avstrijskem dvoru, in splošno se je že govorilo, da postane Fanffvjev naslednik. Poleg Lukacsa in Banffvja tudi še par drugih ministrov ne bo v sledečem ministerstvu: značaj bodoče vlade bo imel torej jako spremenjeno lice, četudi ostane v bistvu ista. — Opozicijski prvak Nikolaj Bar ta poživlja v posebnem članku Szella, naj sprejme ministersko predsedstvo, češ, potem se razreši kriza tekom 24 ur. kajti vse stranke mu zaupajo. — Szellu se je posrečilo pridobiti opozicijo, da je pripravljena glasovati za definitivno nagodbo pod bodočim ministerstvom. Pogajanja se nadaljujejo, zlasti spremembi opra-vilnika se delajo velike ovire.
Ban grof Khuen-Hedervary. je minoli mesec praznoval jubilej lSletnega svojega  banovanja  v kraljevini Hrvatski. Jubilej  se je praznoval tiho. saj Hrvatje nimajo niti najmanjšega vzroka, veseliti se. Pod Hedervarvjevim banstvom je Hrvatska sicer v marsikaterem oziru napredovala ter se je razvil zlasti Zagreb v krasno, docela moderno mesto. — toda politično svobodo Hrvatov je tiščala banova pest kruto ob steno, in dolgo vrsto ljutih volilnih in saborskih bojev je povzročilo nasilstvo vladnih Madjaronov. Nasprotje mej Srbi in Hrvati je vlada umetno gojila ter zlorabljala čim najbolj. Zato pa živi v srcih vseh pravih hrvatskih domoljubov iskrena želja, da bi se Hedervavjevo banovanje prav kmalu končalo    V nemškem (!> jeziku je izdala hrvatska vlada nekako statistiko,  ki naj pokaže napredek na Hrvatskem in v Slavoniji. Iz teh podatkov posnamemo: prebivalstva je bilo  1883. leta  1,967.854, leta 1898. pa 2.340 344.   Poprečno je bilo vo-lilcev   1883    leta   36 736,  leta   1898. pa 49.000.  Stroškov je bilo leta 1883. za dež. zbor 60.000 gld., sedaj jih 75.520 gld., za bana jih   je  bilo   26 000  gld.,   sedaj pa 35.800   gld.,    za   oddelek   notranjih del 3,087.676 gld.. sedaj 4,579 660 gld , za uk in bogočastje 1,123.787 gld., sedaj t .968.648 gld., za justico 1.927.163 gld., sedaj 2.443757 gl. Za stavbe  se je izdalo 33.177.000 gld , za železnice 20.480 000 gld.   Ljudskih Šol je narastlo za 108 šol, vseh skup imajo 1342 ljudskih šol, 1506 učiteljev in 829 učiteljic. Sprememba o reviziji afere Drevfus. Ministerski svet je sklenil, da predloži danes justični minister zbornici zakonski predlog, da se revizija Drevfusove obsodbe izroči  vsem   trem   senatom kasacijskega dvora.   Doslej je imela opravka z aforo le kazenska  karnora.   Ker pa so antisemitje dvomili o poštenosti te kamore, je odredila vlada, da se v bodoče izroče važne stvari združenim trem senatom, da bodo odgovorni skupaj. Seveda se bode revizija vsled tega močno zavlekla, in protirevizijonisti se že vesele, da so dosegli tolik uspeh.
Dopisi.
Iz Kamnika, 27. januvarja. Sinoči nam došla tužna vest, da je gosp. prost Klo-futar zmagal s svojim nemškim ljubljencem Okornom v deželnem šolskem svetu, nas je silno presenetila. Že v seji k raj nega šolskega sveta se je slutilo, da mora višji duhovnik nemškega mišljenja biti zaščitnik nemškega učitelja Okorna, ker drugače bi te pač ne bil naš dekan in častni kanonik, ki poivetnjaku Se nikdar brez plačila do-
brega ni storil, toliko potegoval za Okorna. Imel je od dveh gospodov duhovnov tolikanj dobra poročila. Razvidno pa je bilo iz priloženega poročila, da je bil Okorn v I. gimn razredu, da je šel potem na pripravnico in učiteljišče, da je tam prav slabo dovršil Študije, in da je mej   11 prosilci vsak drug bolj sposoben za to nadučiteljsko mesto, kakor on Seveda je sluti, da je tudi od tukaj uplival neki višji gospod uradnik, kateri dekanu vse stori, če je tudi meščanom na kvar   Pa naj si bode kakor hoče, Klofutar je zmagal, Nemec Okorn je imenovan.   Nimamo  še dosti,  da moramo že leta prenašati burke, ki nam jih uganja tu kajšnji kaplan Kalan.   Ni še dosti, da se tukaj redi na državne stroške neki nemško-nacijonalni davčni uradnik, o katerem celo uradniki  pravijo,  da je  nezmožen njemu pristojnega dela, da celo neki davčni uradnik radi nezmožnosti svojega tovariša prosi premeščenja na lastne stroške, ker ne more delati — za dva. Ker pa poleti s plavicarai malo demonstrira ter nas izzivlje, se mu las ne skrivi. Tukajšnji kapelan Kalan poučuje na dekliški šoli veronauk. Poljubilo se mu je bilo pred tremi leti, tri deklice, sestre, otroke tukajšnjega Železniškega urad nika, koncem šolskega leta odposlati domov brez reda v krščanskem nauku. Oče teh treh deklic je prišel k predsedniku kraj nega Šolskega sveta,   katerega je poprašal po vzroku tega kaplanovega koraka. Oče je rekel, da so otroci redno šolo obiskovali, da to ne more  biti vzrok,  pač pa da je njegova žena nekaj s kapelanom skregana. Napravil se je zapisnik  ter oddal ces. kr. okr. šolskemu svetu, kateri je rede preskrbel. Gospod dekan pa je v svojem poročilu rekel, da naj bi bil predsednik krajnega šol-skrga sveta prišel k njemu, in bilo bi vse kratkim potom poravnano.   Gospod dekan pa ni kaplana Kalana poučil, da to ni pravilno in postavno ravnanje, da se mora sploh vsakemu otroku,  kateri redno Šolo obiskuje, in katerega poučuje, vpisati red v šolsko spričevalo   Da dekan, ako ravno je bila njegova sveta dolžnost, ni svojega kapelana poučil, je razvidno iz tega, ker si je lansko leto kaplan Kalan dovolil jednako burko  z  neko deklico III. razreda II. oddelka,  samo za to, ker oče ni pustil deklico h kapelanu v privatno stanovanje, ker je bil in je še danes mnenja, da je šola odločena za pouk, in stariši so postavno dolžni, svoje otroke le v šo lo pošiljati, nikakor pa ne v privatno stanovanje kaplanov Knezoškofijski ordinarijat seveda je prisilil kaplana, da je moral red vpisati, ob jednem pa tudi obvestil očeta z dopisom z 12 julija 1898, št. 2283, v katerem pač nekako čudno po svoje zagovarja kapelana Kala na, češ, da ga je nepokorščina spravila   v  opravičeno nevoljo!!! Gospod kaplan naj  točno poučuje otroke, pa ne, da ga včasih po celi teden v šolo ni. Dne 27. julija 1898 odposlala se je tudi visokemu deželnemu Šolskemu svetu vloga s prošnjo, naj deželni šolski svet kot najvišja deželna šolska oblast,  izreče so li primorani stariši svoje deklice pošiljati v pouk v privatno stanovanje kaplanov ali ne? In če ne, je Ii kaplan sme otroku odreči red v krščanskem nauku ? Po preteku celega pol leta še stvar ni rešena, ker se deželni Šolski svet kaj nerad izreče v stvari, kar bi bilo neljubo proštu Klofutarju. „Slovenec"   je  tolikrat   napadal narodno stranko, da je deželni odbor dr. Schafferja volil v deželni šolski svet, in mu tudi kraj najboljše volje ne more vzeti mandata, pri tem, ko je „Slovenec" popolnoma zamolčal, da   glavni   steber  nemškutarjenja, glavni steber stranke barona Heina. je nemšku-tarski pristaš „ Slovencevdr. Klofutar, duhovnik, ki še danes mej nemškutarji in duhovni veliki zvonec nosi. Tako se ravna toraj z nami! Bi li ne bilo dobro, če bi mi-lostljivi knezoškof malo svoje oči obrnil tudi na to stran, da bi mladi kaplani in stari prost ne postopali tako samovoljno z ljudstvom, kakor postopajo sedaj ? Će nam Vi, milostljivi gospod knezoškof, nočete pomagati, pomagali si borno sami. Veliko jeze in preklinjanja bi se odvrnilo, in milostljivi gospod knezoškof imel bi pri Bogu in ljudeh veliko zaslugo, ako naredi red. Končno še povemo gospodu proštu Klofutarju, naj bere zgodovino in našel bode o Kamniku in celi Tuhinjski dolini nekaj zanimivega. Nemčurska struna, na katero igrata z gospodom dekanom Oblakom, je silo napeta Počila bo, in potem bomo poslušali droge gospode, mej katerimi vlada mir ljubezni.
Iz Radeč, 27. januvarja. Menda ga sedaj ni imenitnejšega trga na Slovenskem kakor so naše Radeče. Imeli smo občinske volitve in klerikalni prvaki iz Ljubljane in njihovi radelki pomagači uprizorili so tako agitacijo, kakor da bi šlo za največjo nemško trdnjavo. Mislili so si pač, da si bodo stekli Bog ve kake zasluge za klerikalizem, Če vjamejo nekaj možakarjev • hribov na svojo vado in jih upretejo v občinski za stop. Prišel je celo državni poslanec g. dr. Krek, in jedli in pili so ajmoht in cviček in še celo tepli so se nekateri za županski stol. — Posebno se je odlikoval po celi Kranjski znani pobožni mož Petrič, ki si je hotel splesti pri svojem odhodu iz Radeč lep lovorov venec za svoj rojstni kraj, da-siravno politični komisar in žandarmerija nista bila nič kaj zadovoljna z njegovimi zaslugami. Drug junak v tem strašnem boju je bil Missijev šolarček kaplan Koprive, ki sicer ni tako dobre volje, kakor je istega dne priporočal svojim ovčicam, pa saj Člo vek tudi ne more pri dobri volji ostati, če vidi, kako sili nevarni liberalizem na dan Spominjamo se, da se je v Vašem listu nekoč nekaj slabega govorilo o tem možu. Reči moramo, da ste se varali, ker ne naj dete med mladimi kaplančki kmalu tako duhovitega talenta, in če ima g. knezoškof kako mestno duhovske faro, naš Peterček jo je že zaslužil. Gotovo bode tudi dober eksekutor pri pobiranji otročjega davka. Na vsak način pa bi bilo škoda, da bi se tukaj v Radečah skisal tak talent, in bi bilo g. knezoškofu res priporočati, da ga kje drugod porabi, ker tukaj je svojo dolžnost storil in osrečil revne Radeče Res srečne, imenitne Radeče! Komaj ste slekle po sili nemško suknjo, že ste v klerikalne. Sedaj imamo posojilnico, ki tako dobro uspeva, da si je že kupila lepo hišo, ki bo menda nosila zelo visoke obresti. Imamo pa tudi neizogibno potrebno konsumno društvo, ki pod varnim in skušenira varstvom v vsaki kupčiji silno zvedenega Petriča tako dobro napreduje, da se z njegovimi računi nikdar ne bo boril državni pravdnik, kakor to obetate v Vašem listu 20. t. m. nekaterim konsuranim druitvom. Će se nam še posreči doživeti, da bi imenovanega Petriča ne bilo nikdar več v Radeče, in če tudi g. kaplan učaka zahvalo za svoje zasluge, da pride na boljše mesto, in torej novemu županu ne bo treba plesati po njegovi piščalki, upamo, da nam ne bo potreba hoditi točno ob 10. uri spat in tudi ne plačevati pasjega in otroškega davka, in bodo tako prišli v Radeče že dolgo potrebni — zlati časi. će Vam še povem, da je tukajšno slov. bralno društvo priredilo zadnjo nedeljo tako lepo uspelo veselico, da takošne še niso videle Radeče, da smo imeli Čast, ra-zun odličnih gostov iz Ljubljane, Boštanja, Sevnice, Rajhenburga in Brežic imeti v svoji sredi Vašega umetnika g. Inemanna in slavno „Ilirijo", ki so nas ves večer izborno zabavali, in smo liberalci in klerikalci skupaj plesali skoraj do zore, uverjeni bodite, da moja trditev o imenitnosti Radeč ni izmišljotina.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. januvarja. — Nabiranje zs katoliško gimnazijo.
Z vseh strani naše dežele dobivamo poročila,   kako marljivo se prečastita duhovščina bavi z nabiranjem „prostovoljnih" doneskov za katoliško gimnazijo in konvikt Duhovščina je z znano svojo spretnostjo ponekod ljudstvo kar navdušila  za novo breme, katero se mu je naložilo. Najboljši dokaz za to navdušenje čitamo v „Slov. Listu". Ta poroča, da ljudje v Železnikih z veliko unemo plačujejo za katoliško gimnazijo in da najrajše plačajo kar za vseh 15 let skupaj. To naznanilo nas je prese netilo. Doslej smo vedno slišali, da so Železniki sila reven kraj, in čuli smo pogos-toraa uprav ginljive klice po  pomoči in čitali skupne   prošnje za razne podpore. Veselje, s katerim vrli prebivalci Železnikov plačujejo novo desetino in kar za 15 let skupaj, nam kaže, da se v različnih prošnjah za podporo ne govori vselej resnice in da je treba velike previdnosti pri njih presojanju. Kraj, kateri novi davek za katoliško gimnazijo tako malo občuti, da ga kar za 15 let naprej plača, ta gotovo ni reven in ni potreben podpor, ki so vender namenjene siromašnim občinam. Zdaj samo Še treba, da dobimo tudi iz Krope poro* cilo, s kako unemo tamkaj plačujejo dese-
tino za katoliško gimnazijo Tudi v Škofjeloškem okraju so prav najrevnejši ljudje zelo vneti za katoliško gimnazijo. Tamkaj kakor tudi okrog Nanosa pripoveduje prečastita duhovščina ljudem, da bo t prihod nje vsak lahko svoje otroke zastonj pošiljal v gimnazijo, kjer bodo otroci z vsem preskrbljeni, tako da bodo tudi sinovi najrevnejših ljudij brez težav študirali in postali „gospodje" Ljudje so seveda veseli. Vsak si Želf, da bi njegov sin kdaj jedel bel kruh in živel lahko in brez skrbij, in tako si revne mamice od ust pritrgavajo krajearčke za katoliško gimnazijo in prav nič mislijo, da morda ni vse to tako pribito in resnično, kakor pripovedujeta gospod župnik in gospod kaplan. Breme za knezoškofova zavoda se je zvalilo popolnoma na kmeta Te dni v Novem mestu umrli, precej petični kanonik g- Ui-kard Frank na pr. se ni prav nič zmenil za knezoškofov pastirski list in ni za katoliško gimnazijo prav nič zapustil. Vse svoje lepo premoženje — izvzemši manjše legate — je zapustil kapiteljski cerkvi. Lepo je, da je mož s tem občinstvu olajšal plačila za popravljanje in olepšanje cerkve, vidi se pa tudi tendenca, da naj kmet plača stroške ustanovitve in vzdrževanja knezoškofovih zavodov. Kmet naj živ plačuje zanje desetino in ko umira, naj se jih spomni še v oporoki. Ko bi bili zavodi le količkaj potrebni, bi že nič ne rekli! Ali ko so popolnoma nepotrebni, se nam zdi naravnost neodpusten greh, naložiti ljudstvu tako breme. Zakaj dr. Napotnik na slovenskem Štajerskem ne snuje tacih institutov, ko tam duhovščine zares primanjkuje, zlasti slovenske. Ali se mu zde nepotrebni? Ali se boji štajerskih Nemcev in ponemčencev ali tamošnjega slovenskega kmeta, ki bi ni ne dal za tak namen ? Naj motrimo stvar s katerekoli strani, vedno se nam kaže, da je popolnoma nepotrebna, Najčudnejše na celi akciji pa je, daje c. kr. vlada dala svoj placet za tako sistematično izsesavanje ljudstva za celih 15 let, o Čemur bo treba še kaj povedati!
— Uspehi katoliške agitacije. Kako blažilno uplivajo novodobne cerkvene pro-povedi in agitacija duhovščine na nižje sloje ljudstva, to nam je pokazalo brezimno pismo, katero smo prejeli te dni. V tem, po sladkem jerušu duhtečem, z okorno roko pisanem in iz Ljubljane datovanem pisemcu nam poroča „lubeči kmet pravice", Česa se je naučil v občevanju s p. n. duhovniki in krščanskimi agitatorji. Mož nam očita, da „mešnike" preganjamo, da delamo pot antikristu ter nam obeta, da se bodo on in njegovi somišljeniki „gor vzdignili" in nas napodili „na Turško in na Prajzovsko". V ta izvleček raznih cerkvenih in gostilniških propovedij je mož vpletel seveda vse polno odbranih izrazov, kakršni se rabijo v njegovih krogih, in dodal še kot zadnji efekt: „Ti, dr. Tavčar, če ne boš jenjal in ne boš pustil nas kristijanov na miru, ti naravnost povem, da se bliža tvoja zadnja ura Bomo te že dobili na muho." Škoda, da ta vrli mož svojega pisma ni poslal »Slov. Listu" alt „Soči" I Ta dva bi ga bila gotovo z veseljem in dobesedno ponatisnila, česar nam branijo estetični razlogi. Da imamo za pi-salčeve grožnje samo pomilovalen smeh, tega pač ni treba še posebe zatrjevati. Taka pisemca nam ne preženo dobre volje in obujajo v nas samo usmiljenje za ljudi, katere je duhovniška agitacija tako zbegala in zmešala, da že — brenče. Omenili pa smo stvar, da se vidi, kako lepe sadove rodi novodobna delavnost katoliških duhovnikov mej delavskim stanom. Le tako naprej na večjo čast božjo !
— Repertoir slovenskega gledališča. V četrtič se bode pela jutri, 31. t. m. Wag-nerjeva opera nLohengrinu, ki se je naglo priljubila našemu občinstvu. Ker se potem radi reportoirja „Lohengrin" za nekaj Časa odloži, opozarjamo na jutrišnjo predstavo. — Dne 2. febmvarja, to je na sveč-nico, se uprizori ob znižani vstopnini bib-ljična drama „Jožef v Egiptu".
— Slovensko gledališče. Naš repertoir ne vzmore poleg „Mlin ar j a" igre, ki bi bolj prijala najširšemu občinstvu, nego „Revček Andrej ček', ki ga nekaj let sem vsako leto uprizore. Kolikor se spominjamo, je „Revček Androjček'' še vedno uspel, le včeraj ne. Igrali so vsi po vrsti nekako zaspano in dolgočasno, da se nam je zdelo, kakor bi se jim nič ne ljubilo. Ker je bil „Andrejček" že tolikokrat na odru in ker vedo igralo! sami, da £ nJim od sile
ustrezajo priprosterau občinstvu, so mm Z{\\ včarajšnje igranje nerazumljivo in no odpustljivo. Najbolj jo napela tretje dejanje, kjer se j» nekoliko bolj razvnela tudi gdč. S lav če v a, ki je bila sicer prav zaspana Francka. Izmed moškdi ulog sta ugodnu igrala gg Inemann in VerovSek, tuli g Housa v drugem dajanju. Ugajal bi tudi g. Danilo, a prerad in prevečkrat, uhaja v neznosen patos, ki ga no more prestati zdravo uho. Vkljub temu je bilo občinstvo razvneto do navdušenosti. Gledališče je bilo dobro obiskano. a"~"
— Prator v ljubljanskem Tivoli. Vstop nice za „Slavčevo" maskarado se dobivajo od včeraj v trgovini gosp. Čudna na Most nem trgu, ob nedeljah in na praznik v društveni sobi v „Narodm-m domu* ter na dan maskarado, dne 5. februvarja EVečet pri blagajni po sledečih cenah: za člene , Slavca* po 60 kr., za nočlene po 1 gld., tri osebe jedne obitelji 2 gld. 50 kr., za maske 60kr, masko dobo vstopnice izključno \>w\\ izkazu vabila na dotično ime Nomaskova-nim je priti v promenadni obleki Prvi po skusi z dekoracijo in prospekti so pokazali, da se je odboru ves načrt v vsakem oziru popolnoma posrečil. Po prijavljenih maskah in skupinah je sklepati, da se bode v „Praterju" razvilo razkošno in veselo življenje, za kar bode mej drugim poskrbelo tudi „Mehanično strelišče" in naj novejši „Automat", kateri združuj.! v sebi vse, kar si veselo srce poželi Ako bi pa veselje prekipelo, bode tolažilno uplival „Električni kolovrat". Ker so prija vili svojo vdeležbo v praterji tudi „Ljubljanski gigerli" in „Penzijonisti P ter oda vrsta „Zaljubljenih parčkov" ter „Razposajenih paglavcevJ, bodo postavljeni gozdni čuvaji in varstveni organi, da vzdržujejo vzoren red. Vabila društvom vposlana veljajo tudi za posamezne člene.
— Oevcrsee-slavnost. Kakor vsako leto, slavil bode tudi letos pešpolk Leopold II., kralj belgijski št 27, dne 5 in 6. februvarja obletnico bitke pri Oeverseeju Ker hrupne veselice letos niso mogoče, hoče častniški zbor na drug način pokazati, da je vedno pripravljen pripomoči v družabne in občekoristne svrhe. Častniški zbor priredi dne 5. februvarja slavnostni koncert z izbranim vzporedom v dvorani filharm. društva in je določil, da dobe polovico dohodka mestni ubogi ljubljanski, polovico pa Elizabetina otroška bolnica Z ozirom na dobro razmerje, ki vlada mej prebivalstvom in polkom in z ozirom na muzikalni užitek vrle polkovne godbe pod vodstvom njenega novega kapelnika, g. Teodorja Chri-stopha, je Želeti, da se z obilnim obiskom omogoči dosega humanitarnega smotra. Zanimivi vzpored priobčimo v jedni prihod njih Številk. Z ozirom na način priredbe koncerta se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Oglasila za sedeže so sprejemajo v knjigotržnici Fischer, vstopnice pa se bodo na dan koncerta dobivale tudi pri blagajnici.
— Pevsko društvo „Ljubljana". Veliki narodni ples pevskega dr štva ..Ljubljana" posetil bode tudi slavni francoski kolesar, kateri se sedaj mudi v Ljubljani, g. Lovrien. Izposodil si bode kolo za dirko in korzo, katera se vrši ob 12. uri mej odmorom v Ljubljani, ter nastopi iz po sebne prijaznosti kot šaljivi dirkač. V to svrho bo svoje kolo temu primerno šaljivo (lekoriral. častno darilo, namreč srebrna ura, za dotičnoga g. dirkača, kateri trikrat najpočasneje prevozi Sokolsko dvorano, je razstavljena pri gospodu Fr. čudnu na Mestnem trgu, kjer si jo lahko vsakdo ogleda.
— ..Dolenjski   Sokol"   v Novem
mestu imel je dne 18. januvarja 1899. v Tučkovi gostilni v Novem mestn svoj redni zbor, pri katerem so bili izvoljen v odbor sledči gg. Iv. Krajger (starosta), S pl. Sla dovič (podstarosta), dr. K. Grossmann (tajnik), Jos. Poula (blagajnik), Frano Jeglič, Iv. Sirnik in Jos Medved (odborniki)
— Čitalnica v Spodnji Sliki priredi dne 2. svečana v Kozlerjevi zimski pivarni v Spodnji Šiški Vodnikovo besedo s plesom. Vspored: 1.) Novaček: „Castaldo", koračnica, godba 2.) Foerster: „Domovini", me-fian zbor.   3.) Prolog, govori Fr. Jančigaj.
Keler-Bela: „ Veseloigra", ouvertura, godba. °)Sattner: „Vrbica", mešan zbor. 6.) Parma: u Pozdrav Gorenakej", valček, godba. 7.) Ruska narodna: „Sarafan", mešan zbor. 8.) pl.Zajo: »U boj*, koračnica, godba. 90 »Šolski nad*
zornik". Veseloigra v 1 dejanji s petjem, spisal K.»sta Trifhovič. 10.) Ples. Mej veseli.•<» in plesom svira si vojaška godba peš polka št. 27 LeSfioM II. kralj Helgijcev. Vstopnina za osebo 50 kr. čč čitalnični členi (0 vstopnim; prosti Začetek ob 8 uri zvečer
Pevski zbor ,.Glasbene Matice"
ima zopet svoje redne skušnje za tretji koncert vsak ponedeljek in vsako sredo. Program:   llubadove nove  narodne pesrni.
— 30. prosinca 1810. leta. Tega dne so Francozi postrelili za ljubljanskim pokopališčem sv Krištofa D rukovnjačov, katere so ujeli v Črnem grabnu pri Kamniku. Dogodek .se natančno opisuje v JurčiČ-Kersnikovem romanu „Ro k o v n j I fl iu, ki pridejo kot drama v kratkem na slovenski oder
Viško-glinska čitalnica priredi v DfdelJO, dne 6 februvarja t. 1 predpustno veselico v gostilni g. J. Travna na Glineah. Vzpored obsega petje, je.lno dejanje i/, igre r Revček AndrejČek", komičen prizor s petjem „Anže in Jerica na ofeetni rajži" in ples. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina za nečlan,« 80 kr, sa člane 10 kr. Društvo si je napravilo nov gledališki oder, ki se ta večer prvikrat uporabi.
— Gasilno in bralno društvo v Dolenjem Logatci priredita dne 2 februvarja v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatci plesni venček. Svira si. postojinska godba. Čisti dohodek je namenjen „ bolniški zalogi" gasilnega društva v Dol. Logatci; preplačila se hvaležno sprejmo. Vstopnina za ude 30 kr, za neude 50 kr.
— Kostumni venček priredi ..Slovanska Beseda" na Dunaju dne 2. svečana v dvorani Ronaeherjevi Soditi po pripravah in splošnem zanimanju za ta vseslovanski nastop v tujem mestu, vršil se bode ta večer kar najsijajnejše. Poleg najraznovrst-nejših slovanskih noš opazovati bo zlasti krasne slovanske narodne plese, izmej kojih se v prvi vrsti odlikuje poljski „mazurek". 0 izidu tega večera, kakoršen je v slovenski domovini še neznan in naravnost nemogoč, sledi poročilo.
— Iz Št. Jurija ob južni železnici
se nam piše: V nedeljo, dne 5. februvarja ima naše bralno in podporno društvo svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom pri gosp. A. Neudlnu v Št. Juriju. Zvečer ob 7. uri bode koncert s prijaznim sodelovanjem celjskega narodnega godbenega kvarteta (gg. Munda. Portl, Schmo ranzer, dr. Šuklje), domačega pevskega zbora in kvarteta Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 1 krono, za kmete 20 kr.
— Srečolov. Kmetijska podružnica v Lescah je dobila dovoljenje prirediti srečolov, čegar čisti dobiček je namenjen za nakup kmetijskega orodja.
— Zmrznil je v noči od 25. na 26 t. m. na potu mej Senožečami in Divačo 701etni Blaž Modič iz Volčje vasi pri Rakeku.
* Tvornica redov v Budimpešti. Pred nekaj dnevi so ujeli v Budimpešti nekega Aleksandra Herczega, glavnega šefa tvornice za najraznovrstnejše rede, doktorske diplome, dvorske založnike itd. Herczeg je razpošiljal po vsej Evropi agente, kateri so razpečavali za denar vse mogoče rede in diplome. V vsakem velikem mestu, v Be-rolinu, na Dunaju, v Pešti i. t. d. je imel Herczeg svoje filijale. Vsak red je imel svojo določeno cono. Tako je na pr. diplom za konzulat veljal 5000 gld., imenovanje dvornega založnika je stalo 2000 gld., red železne krone, rudečega ali črnega orla pa 2000 do 4000 gld. Mej osebami, katere so so radi diplom obračali nanj, je mnogo znanih in imenitnih S Herczegom v zvezi je bil tudi neki budimpeštanski odvetnik.
* Sleparski general. Mej špansko-ameriško vojno se je večkrat poročalo, da trpe ameriški vojaki lakoto. Vojno sodišče je imelo preiskavo ter dognalo, da je generalni komisar za provijant ameriške armade, general Eagan sleparil. Generala so odpu stili takoj iz vojaške službe.
* Tragedija iz življenja. V Petrogradu se je 22. t. m. ustrelil 231etni častnik Aleksij Philosophov. Nekaj dni j prej je namreč Philosophov upravičeno ozmerjal nekega vojaka, kateri je na to postal predrzen ; to je častnika tako — razjezilo, da je ustrelil vojaka. Obžaloval je takoj svoj strašni čin, in vest ga je tako pekla, da je
kmalu tudi samega sebe ustrelil Philoso-phov je bil sin privatnega tajnika grške kraljice Olge, katera je bila tuli njegova kurni' ;i.
* Za jetične. Pred kratkim se je po-ročalo, d;i .-se je obnesla elektrika kot zrnagonosni morilka tuberkelnih bacilov. Profesor dr banderer v Btnttgarta pa je znašel novo sredstvo zoper jailko. To Si zove e i rn S IO v a kislina, ki se v epi v bolnikovo kri aseptično. Imenovani /.ravnik je baje tem načinom ozdravil že mnogo jetičnib.
* Nenavaden zločinec. V pokrajini Jaon (Andaluzija) je lani v oktobru izginil iz vasi f'ieiii, j,. Looobin oAa ondotnegn duhovnika Ljudje so spraševali kam je starec izginil, a duhovnik je odgovoril, da je oče odpotoval. Kmalu pa je došlo pismo, s katerim se duhovniku naznanja, da je Oči uinrl. Sin in pri njem stanujoča mati bta jako žalovala tet priredila velike mal zadušnice. Vsa občina je žalovala s svojim duhovnim pastirjem Oče duhovnika Je bil bogat, a sila skop rno?.. zato pa je po njegovi .smrti ostalo za sina, njegove brate in za mater prav veliko premoženje, katero SO si hoteli tri mssOOS DO smrti očeta razdeliti, oblast pa je zahtevala mrtvaški lUv in tako se je zvedel zločin. Duhovnik je I svojimi sorodniki sam odpeljal očeta iz rodne vasi ter ga na samotnem kraju zastrupil. Na to mu je razbil obraz, mu iztrgal levo oko, ki je bilo belo radi očesne mrene, ter pahnil truplo v prepad. Lju \y so mrtveca našli a ga niso mogli spoznati. Duhovnika in sorodnike SO takoj zaprli.
* Gledališče najel za svojo igro. Že lani je baron Filip Haas na Dunaju, ki je znan trgovec s preprogami, najel Rai-mundovo gledališče, da so igrali v njem njegovo igro. Gledalci so bili sami povabljenci, sami baronovi najboljši prijatelji in dobri znanci. Vse je bilo seveda zastonj. Po igri je priredil baron gledalcem in kritikom fin banket, — seveda tudi brezplačno. Letos so igrali zopet neko Haasovo igro, ki pobija dvoboj. Minoli teden je zopet najel za drag denar Rai-mundovo gledališče in zopet so igrsli igro, radi katere se norčuje vse pošteno dunajsko časopisje, kajti barona H.iasa delo je brez vsake vrednosti. Haas je veleposestnik, milijonar, ima red železne krone III. razreda, perzijski solnčni, levov red, turški osmanli-red, je vitez belgijskega levovegi reda it I
* Nos ženi odgriznil. V IVrolinu se je nedavno delavec Stranke spri s svojo soprogo. Oba sta hotela imeti prav Končno je začel mož klestiti svojo ženo, toda tudi to ni pom.aga.lo. Ona je še vedno trdila svojo ter čim dalje bolj klepetala. To pa je moža tako raztogotilo, da je ženi odgriznil nos ter ga v jezi — požrl. Striinke je bil obsojen na dve in pol leta ječe.
* Krsta del pohištva. V južni Afriki je pri ljudeh holandskega pokolenja navada, da si S drugim pohištvom vred nabavijo tudi krste, katere postavijo v najboljšo sobo; rabijo jih za škrinje. Nek bo at posestnik, kateri je prišel pred kakimi petdesetimi leti v južno Afriko, ima krasno, jako umetno izdelano, s srebrom okovano krsto, katero je kupil pred 80 leti. Pokopal jo v tem času že tri soproge, toda nobene ni tako ljubil, da bi jej prepustil svojo krsto. Mož je še danes jako čil. Nekaj let sem hodi po obedu v svojo krsto spat, češ. da se bo počasi navadil na to ležišče.
Književnost.
— ,.Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 2 zvezka: Vida: Iz mogel ... — pesem. — Zorana:   Cvetki pesem.
— J. S. Turgenjev: Sestanek. — Kristina: Dve sliki — pesem. — Mili narod. Hrana za otroke. — Zorana: 0 vrnitvi — pesem.
— „Z": Sličice. — Marica: 0 ženskem vprašanji. — Književnost — Razno. — Doma.
— Zakoni o vodnem pravu. Ravnokar je izšla zbirka zakonov in ukazov o vodnem pravu, o pospeševanju zemljedel-stva o okrogu vodogradja, o neškodljivem odvračanju gorskih voda, o melioracijskem zakladu, o melioracijskih pojmih in o napravi in opuščanju vodnjakov, ročne izdaje 9. zvezek, izdal deželni tajnik Jožef Pfei-fer, natisnil in založil A. Klein & Coni p. Ne glede samo na to, da bo nekateri listi teb zakonov že popolnoma pošli, je knjiga zlasti tudi dobro došla zavoljo pridejanega jej skrbno izdelanega registra.
Telefonična in brzojavna poročila.
Politična posvetovanja.
Dunaj 3<) januvarja Dan.-s j-- imelo po--les lništvo poslanska ibomic*, KiK-hs, Ferja&čič in Lupul, posvetovanja z Javvor-skega namestnikom, grofom Paltfvjem. Jutri bode Imel i/vrševalni odbor desnice, even-tuvalno parlamentarna komisija posveto vanj.- i prezidijeni in z ministarskim predsednikom.
Dunaj 30. janavatja Ministerski i vet se je danea popola ine oi> 3 uri sešel na sejo
Avdijenca.
Dunaj   80.   januvarja Ljubljanski
knezoškof dr .Jeglič je bil danes v avdi-
jenci pri cesarju
Časniški kolek.
Dunaj 30 januvarja. Včeraj je bila deputacija avstrijskih tiskarjev pri finančnem ministru, da intervenira za odpravo časniškega kolka, a dobila je nepovoljen odgovor.
Nezgoda viteza Jaworskega.
Dunaj 80. januvarja. Javvorski se počuti bolje jn utegne že v 4 ali 5 dneh vstati. Po naročilu cesarjevem ga je obiskal stotnik Ditte.
General Damianič.
Dunaj 30. januvarja. Nestor avstrijskih vojaških juristov, generalni avditor v pokoju Damianič je umrl v starosti 92 let.
Iredentovci v kaz. preiskavi.
Trst 80 januvarja. Vsled poročila lista „La Pensee Slave" se je začela kazenska preiskava proti članom odbora, ki je udeležnikorn zadnjega shoda italijanskih županov primorskih priredil banket. Jeden odbornik je bil aretovan.
,,Proč od Rima".
Inom ost 30. januvarja. Včeraj je v tukajšnji protestantski kapeli šest katoličanov javno prestopilo k protestantizmu. Sledili jim bodo še drugi. Sosebno mej vise ikošolci se je začela živahna agitacija za prestop.
Ogerska kriza.
Dunaj ;-V >. januvarja. Ogerski finančni minister Lukacs je bil včeraj pri cesarju v Mvdijenei, kije trajala 1' , ure. Lukacsevo poročilo se je nanašalo na Szellovo formulo glede nagodbe, in se je Lukacs o tej stvari posvetoval tudi s finančnim ministrom Kaizlom. Poročila nekaterih listov, da je Lukacs izročil cesarju demisijo ministerstva, in da je on dobil nalog, sestaviti novo ministerst vo so, kakor se pojasnjuje z av-toritovane strani, povse neosnovana.
Hud i m pest a 30 januvarja Opozicija je tudi v današnji seji zahtevala kar po vrsti glasovanja po imenih in potem predlagala tajno sejo, kateri zahtevi je predsedništvo moralo ugoditi.
Budimpešta 30. januvarja. Kompromisna pogajanja ne napredujejo čisto nič.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
Henrik je globoko vzdihnil. „Vidite, dragi, tak grozen spomin tiči tudi v moji duši, in pridejo trenotki, v katerih jaz ravno tako kakor Vi obžalovanja vredno žrtev hude katastrofe vidim poginiti pred svojimi očmi. In pripeti se, da me to s toliko silo zgrabi, da me premaga, kakor ravno danes! Tu prijatelj, imate pojasnilo."
Roza je pritisnila roko na srce. Polna strahu in nemira, je prisluškovala pri vratih. Torej vender grozen spomin! In morda se ji posreči, ta spomin izbrisati. Potruditi se hoče. Seveda — zakaj ni že davno o tem ž njo govoril? Se je-li bal, da jo preveč gine, da je preslaba za to? Hoče mu pokazati, da se moti, če tako misli, še danes mu hoče to pokazati, takoj!
Da bi le doktor že odšel! Zoper Hen-rikovo bolezen ne ve nihče zdravila nego ona — ona sama! Ona bi ga ozdravila. Da bi le doktor odšel!
Dekla je prišla in prinesla pismo za njenega moža. Zopet ta pisava! In v hipu je stala zopet pred njo nezasledna prikazen, katere ni bilo moči izgnati iz teh mirnih, dobro urejenih prostorov.
Končno, končno je odhajal zdravnik. „Ni nič — prav nič!" ji je še dejal.
„Ni nič," je zagotovil tudi Henrik, ko je vstopila.
Potrudila se je, vesti se brezskrbno. ,Tu, glej to pismo,• je rekla „od kod je?"
Prestrašil se je. „Ne — ne vem — bodemo takoj videli' To je rekel prav nedoločno.
.Henrik," je prosila zdaj Koza, „saj moraš vender spoznati rokopis! Saj vem, da si že večkrat dobil pisma s to pisavo!"
,Da, da res je," priznal je zdaj Henrik. „ reven sorodnik, ki me v vednih zadregah prosi podpore. Sramoval sem se in zato molčal 1
Ni ji povedal resnice! Ta preljubi, spoštovani mož. v/or vseh krepostij. se je lagal I Kakor dvorezen meč ji je to pre-bodlo srce — laže se' Bilo je grozno — ni smelo tako ostati'
(Dalje prih)
Darila.
Družbi   sv.   Cirila   in  Metoda   v Ljubljani
so poslali: G. Ivan Hrence, župnik v Preski, tigl<I G. dr Fran Papež, odvetnik in dež poslanec v Ljubljani, 5 gld Q. Stanonik p. cestnik v Horjulu, 1 gld. — Slavno upravniStvo ,SIov. Lista" v Ljubljani, l gld. — Podružnica v Radovljici po g. blagajniku Fursagerju 32 gld 80 kr mlnine in 50 gld kot prvi del pokroviteljnine. - Č. g. Matej MežnariO, kapelan v Trbovljah, 13 gld. k"t zbirko jubilejnih darov. — Č. g. Matija Eteri kapelan pri Sv. Rupertu nad Laškim, l gld Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. — Slavna Gvrnjesavinska posojilnica v Mnzirji 25 gld. — Iz KraSnje Hi, gg. župnika Fran Kadunec in Valentin Bernik po 3 gld jubilejnega daru - č. g. Vil. Venedig, župnik v Ormožu 2 gld. 48 kr. kot darilo Mohorjanov. — G. dr. Dragotin Treo. odvetnik v Postojni, 10 gld. narnest' • venca na krsto pok. Emertta Sirce. Ženska podružnica v Ajdovščini 60 gld — Č. g. Ivan Sakaer, župni k v Hotedršici. 2 gld. G. Andrej Jurtela v Stav-ropolu 8 gld. .'32 kr, — .,Vandr«'Včki" pri veselem večeru v Manb' ru nabrali <3 gld. 10 kr. Mo-horjani v Logatcu po č. g Jos. Lavriču 1 gld. 60 kr - Iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki'
Blagaj n i 51 v o družbe sv. Cirilain Metoda v Ljubljani.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 63. Dr. pr. 915.
V torek, dne 31. januvarja 1899.
Nova opora! <>trtikrat Nova opera!
Lohengrin.
Velika romantična opera v A dejanjih. Besede in glasbo zložil Rikard Wagner. Poslovenil M. Markič. Kapelnik g. H. Beni.šek. Vpnzonl        .r j .1 Nolli.
IJUirajnira v »dprv uh T. uri. — /.arMfk it 1 .v uri. — Kmet po 10. uri.
Pri predstavi sodeiujB orkester si. c. in kr peli. polka Leopold II. št. 21. V četrtek, dne 2. fclruvarja:  „Jožef v Egiptu".
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Mihaela Potočnika posestvo vlož. štev. 17, kat. obč. Trpčane, cenjeno 2050 gld., dne :i februvarja v Ilirski Bistrici.
Mihe Zalarja zemljišče vlož. Štev. 55. dav. obč. Unec in hiša Stev 76, cenjeno 966 gld . dne ;5. februvarja v Cirknici.
Posestvo vlož. štev. 73, kat. obč. Planina, cenjeno 400 gld. i relicitacija), dne 3. februvarja v Kostanjevici.
Posestvo vlož stev. 2o. kat. obč. Liberpa. cenjeno 3770 gld. 20 kr. dne 3 februvarja v Li ti ,i
Zemljišče vlož. štev U7. kat. obč. Semič, cenjeno 26:-if> gld., dne 3. februvarja v Metliki.
Zemljišče vlož. štev. 41. kat obč. laka vas. cenjeno 1<>;9 gld , dne 4. februvarja v Ljubljani.
p sestvvlož. Stev. 24. kat. obč". Landol, cenjeno 3215 gld. in Ro gld., dne 4. februvarja v Senožečah
Matije Rusa zemljišče vlož. Stev 48. kat. obč. ZderiHka vas. cenjeno 1600 gld.. dne 7 febru-varja v Velikih Laščah.
Posestvo vlož štev 142. kat obč St Vid n. D., cenjeno 254 gld BO kr, dne 9. februvarja v Zatičini.
Janeza Sernela zemljišče vlož. Stev. 18, dav obč Kremenca. cenjeno 1860 gld. in 15 gld. 4o kr.. dne 10 februvarja v Cirknici.
Avgusta Benigerja posestv.. vlož. Stev. 68 in 185, kat. obč. II Bistrica, cenjeno 9080 gld. dne 10 februvarja v Ilir BiBtnci.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 28. januvarja 189»J
Pšenica . htl
Rž.......n
Ječmen ... .,
Oves.......
Ajda......,
Proso.....n
Koruza . . . . „ Krompir     . . „
Le^a......„
(irah......„
Fižol......„
Maslo.....kgr.
Mast.....„
Speh frišen  . ,
.-I kr I
lOFSoJŠpehi s r>o
7 nO
ti r*
8 50 8 5i B HO 2 S« i
12 -10 -to -96
— 76
- St
jI. kr
v. jen kgr. — 68
Surovo maslu  „ 85
Jajce, jedno .... — 3
Mleko, liter .... — H
Goveje meso. kgr -64
Telečje     „     „ - 60
Svinjsko   „      n — 58
Koštrnn.   „      „ — 4»>
1'išanec ...... — 60
Golob........ 18
Seno  ... 100*0 t M
Slama  ...    „ 1 70
Drva, trda,   □*»• 6 5o
Prva, mehka Q m 4 80,
Meteorologično poročilo.
»m S0d*3 m IM
■ i i n   tlak 73<l 0
28 29
:'»o.
Čas opa .-. VMCJ.l	Stanje barometra v mm.	5.-	Vetrovi	Nebo
9 zvečer 7. zjutraj 2 popol	737 1 7. M B 781*7	20 —16 irfs	si jug sr svzhod sr. zahod 1	oblačno jasno skoro jas
9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	731 S 780-7 730 5	30 si. jzahod del. jasno —01 sr sever del jsaon 2<>sr.avzhod oblačno		
Srednja temueratura sobote in nedelje 2 6°, normale: —19" in —19«.
XV
dne 30. januvarja 18'J9.
Skupni državni dolg v notah.	101 gld 45			kr
Skupni državni dolg v srebru	101		25	n
Avstrijska zlata renta ....	120	•	KJ	n
Avstrijska kronska renta 4*/0 . .	102	•	20	»
Ogerska zlata renta 4%....	119	n	75	
Ogcrska kronska renta 4° ,    . .	97		90	
Avstro-ogerske bančne delnice .	931			
Kreditne delnice.......	360	n	90	
London vista........	120	n	45	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	58	■	97'	t n
90 mark .........	11		78	
90 frankov.........		n	.">•>>	i n
Italijanski bankovci.....	44		46	n
C kr. cekini........	5		69	
Dve majhni stanovanji
z dvema sobama, štedilnikom in drvarnico, jedno za letni znesek 75 gld.. drugo za 8o gld se oddasta na Tržaški cesti št. 55 v I. nadstropji za mesec maj. — Vpraša naj se pri hišnem gospodarju.
Ces. kr. avstrijska ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da* 1. oktobre 1898 leta. Odhod lx LJubljane jnž. kol. Pro«e cea Trbit. Ob 12. uri a m. po noci oeobni vlak v Trbiž. Beljik, Celovec, Franzflnsfestn. Ljubno; čez Sel llial Ahsbo. Bolnograd; <V/. K!ein Refliug v Stey<\ v Line, na Dunaj via x\mste*ten. — Ob 7 uri m zjutraj osobni vlak v Trbiž Poi.rahel. Beljak, C-lov»<;, Fran-zensteste Ljubno, Dunaj; ffz Selzt.hal v Stilnofjrad ; čez Amstette i na Dunaj — Ob I I. uri ftfl m. dopoldne osobni slak v Trb>ž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, .Selzthal, Dur.aj — OV 4. uri 9 m popoln dne osobni vluk v Trbiž. Beliak, Celovec Ljubno; čez Selzthal v Solnosrad, Lend-G stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre^enc Car h. Genevo, Pariz, čez K'oin Reithnu v Steyr, Line, Budcjt-vice, PUenj Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago. Lipsko. Dunaj via Amst. tten, — Prodre v JJJovo mtito ln w KoOevJe. Mešani vlaki: Ob H uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri pfi m. popoludne, ob *i uri 80 in zv«cei\ — Prihod v Ljubljano j k. Prog* 1« Trbiža. Ob 6. nri 46. m. zjutraj otuđim vlak z Dunaja via Ani-stetten. iz Lipske^a. Prai.e, F anco»ih varov, Karlovih varov. Hi*b:» Mari|inih v^rov. Phnja, Budejevic, Solno* gi-ada, Linca, Stevra, Ans-eea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran/.ensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Duuaja via Amstetten, Karlovih varov. H. 1.1. Marijinih varov, Plznja Bndejevic, Sidnograda Linca. Steyra, Parizu. Getieve, <Ju iha, Bre^enca, Ino-mosta Zeila ob jezeru, Lend Gasteina, Ljuhna, Celovca, Linca, Pon*abla. — Ob i. uri m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Sel/tbala, Beljaka, Ce-lovca. Franzensfeste. Pontahla. — Ol> 9, uri 6 m. z<- e-Ć. r b-ii vlak z Dunaja, L,nhna. Beljaka, Celovca, Pontabl < - Prog:* lz Hovega m«eta ln lo-Aevja Mešani vUki: Ob H. u.i IJ iu. zjutraj, ob 2. nri Ml m popoludne in ob M. uri 88 m zvečer. — Odhod lt LJubljane d. k ▼ Kamnik. Ob 7 nri 23 m. zjutraj, ob 3. uri f> m. popoludne. ob 6. uri 50 m. — Prihod v LJubljano d. k ls Kamnika. Ob ti. uri '>*> m. zjutraj, ob II. H m. dopoludue, ob ti uri 10 m. (1)
Prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-teljem in znanoem tužno vest, da je naš preljubljeni. nepozabni oče, tast in ded
Andrej Jurca
danes, 28 prosinca, ob 1 ,12 uri dopoludne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 07. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajneega bode se v ponedeljek, 30. t. m., ob 4. uri popoludne v hiSi žalosti blagoslovilo in potem na mestnem pokopališči materi zemlji izročilo.
Sv. maša zadušnica se bode brala v mestni župni cerkvi v torek, 31. prosinca, ob 10. uri.
V Ptuji, dne 28. prosinca 1899.
Anfon Jurca, Alojz Jurca, sinova. — Emy Jurca, sinaha. — Anton, Emy, Vera, vnuki. (203)
IU1
Išče se
najbolji izvor >a nakupovanje kart,  lija, ram* ln konjaki
Nepotrebno iskati! (21—24)
Kavčič & Lilleg v Preeernevih ulicah
dobivata to blago neposredno ii prakmorakih delti ter prodajata
1 kilo fine kave (Rsntos Prime  po .   .   . gld. 1 —
1 steklenica priatnege Jamaika ruma   .   . „ 0*60
1 deka pristnega Pecco Souchong ftsja „  0 06
1 potica prave angletke carske meUnte „   O 50
1 steklenica pristnega finega konjaka   .   . „   140 pBF" Bros tekmaea! 14
Odlikovan na razstavah: Velike Melirice, Holetov, Profitejev, Prerovo. TiAnov, Hampolc.
Potrebna in koristna darila /.a _vsako priliko?_
Ceikl krioenekl apaegalnl tavod sa nlatao t
>va|l k svstllmi!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnategs in da mastnega blaga
▼ Proatejevam na Mor sv i
priporoča lasla« tkelsae laelelke na rok« po smernih cenah i a najboljši kakovosti : eeloplalueau Uoaemee ta h>*leu«
platsso vseh tirokoati in finosti, platao aa plahte do *J4 > cm., dasaaste 1 gradle, namizne prte in blago, obrisace, aervijete, bele in barvane za •>, 12 in 24 oseb, otiraće, platnen in pavolnat kanefas, robce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin sa sipke, oksford, kriaet. •k>le*al pralal seflr in iotsko klasa]« am damah* obleke, platna 1 pavolnat*, ruska, za zimnice, slamnike, saatore itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, | barbent, satin, brilautin itd., itd.
Ugodna darila "JŽJJ (hm* In potreba in goipodlnjitvo.
JL.11 MtnI l#clolelc.
Trgovcem se blatfo ne polilja. A't»r atrokoinjak in samoudelovaltc lahko najbolj« pojtreiem. Vzorci iu ceniki na sahtavaoje.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom
Opreme za neveste od 50 gld. do 2O00 gld so vedno v zalogi.
Kje f pove upravništvo Naroda".
slovenskega (»H-1,
Sprejme te izvežban
občinski tajnik
takoj ali v teku 1 meseca. Plafia po dogovoru Kje? pove iz prijaznosti upravništv.* „Slovenskega Naroda" (183 2)
I*6e
Cl €3 O
dobrih starišev ter z dobrimi Šolskimi spri Cevali, ki jo sposoben za trgovino z meša nim blagom. (179-2)
Ludovik Smole, Sevnica, Štajersko
U soj ara si naznaniti slavnemu občinstva, [da pre vtemam in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, oiJe>, rti, makarone, delikatese, nanje, ribe, Tina L t. d.
Pol ljatvM v omotih po b kil oddajam po polti, one od j O kr. naprej pa po železnici a povzetjem.
Take pošiljat* e so izplačajo vsakomur, posebno p. n hroatarjem, drnslnast in onim, ki rabijo aa dom različne lestvi ne *li žele o rasnih prilikah nabav ti ai apccijalite'e, katerih se na deseti ne dobi, ali pa le salo drago, n. pr.
morske ribe ln raka, sveie sadje, fino olje 1.1 d.
Olaral saoj namen Jo respoilljatl dobro blaajo ta po nitki «081.
Cenike raspolljem radovoljno in bresplacno. Za p n. gg. trgovce imam [oseben cenik in samorem dajati blago po tako nitki h kap h, da se ne bojim konkurence. (687—40)
Taell ■prejeaamna aaasapetva las vsako. |a a puared«ivaatja.
Z odličnim apoltovanjem ndani
v Trstu, i ulici Sai Frinctsco itn. 6.
aSC
Preselitev kovaškega obrta!
1». n.
Usojam si javljati cenjenim svojim dosedanjim naročnikom in slavnemu občinstva, da bodem dne 8. februvarja t. I. premenil svojo dosedanjo delavnico v Gradišči it. 10 in as prsaslil v svojo Isstno hišo
nasproti tobačni tovarni, Tržaška cesta št. 23.
Priporočam se tudi nadalje prav uljudno v obilo naročbo za vsa v to obrt spadajoča dela, zagotavljajoč točno in dobro postrežbo po najnižji ceni.
Velespofitovanjem
'205-D
kovaški mojster.
i- Sch.-wentner
-J*- knjigotržec »tt— V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1
naznaniam. da sem prevsel od .Narodne Tiesarn*" v Ljubljani v izključno raspreda jo Jurčičeve zorane spise, p« tem letnike ln possmssne Številke ,,Ljubljanskega Zvona" in vss one knjige, ki so lsile t saloftbl „Narodne TIskarne11. — Te knjLe an:
Josipa JnrčIAa sbranl spisi, svesek 1. do
XI, broširan a tfn kr., elegantno veian k 1 gld. , Ljubljanski Zvon", letniki II., III.. V., VI., hroftiran a 3 gld., vezan v Bonaćeve platnice a 4 gld 20 kr.; - letniki VII in VIII, broširan ii 4 gld., vezan v Bonaleve plat.ice ii f) gR M kr ;
• letniki od IX do XVIII., broširan a 4 gld. ti ' kr., vesan v Bonaceve plato'ce u 5 gld.
20 kr.
Posamezne Številke „X.JublJanakea;a Zvona 1
po 4) kr.
Zbirka zakonov. I.  Kazenski takonik, ve-
san a 3 gld. Zbirka zakonov/ II. Kaz. pra.dni red, vezan
k 2 g<d. 8U kr. Zarnlkovl sbranl spisi. I zvezek, broliran
k hO kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.4000*.   Povest, brol. a
f.O kr.
A. Aškerc: Islst ▼ Oariarrad, brol. a 20 kr.
Turgenjev: Otolln slnov/L Roman, broliran
h 50 kr.
— Stili novela, brol. k 20 kr. Benel-Tfebiasky: Blodna dni«. Roman,
broliran a  0 kr. L. febvre: Farls v Ameriki, broliran a
fin kr.
Stat nominis nmbra: Časni kar s t v o ln naal Aaaaikl, broširano a 40 kr
— Dva romana, brolirana k 70 kr. Jelino k : Ukrajinskednmo, Povest, brolirana
a lf> kr.
H al I v y: Dnevnik, broliran k 15 kr.
— Basa« pripovedka, brolirana k 40 kr.
— Dva povesti, brol. k 25 kr. Theuriet:   TJndlna. Povest, brol. k 20 kr. JnrMc: Llatkl, brol. k 1A kr.
— Oroa*orAi6avlss kritikom, b rotirano k SO kr.
Avstrijski patrijot: ,^artolwaaaa dar
Slaven   b rotirano a .Vi kr. 17
L. Schvventner sprejema in oskrbuje naročila na ves modne žurnale, na via domačo in tuje časnike ter knjigo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noili.
totalna in tisk „Narodne TUkarns".
93