Ambalaža za hlajene proizvode Upor&bljanje umetne ohladitve pri shra-njevanju živil se je začelo uveljavljati tudj pri oas, posebno >v zadnjih letih. ko smo se krtili gradikve večjega števila hla-diilnic. Hladilaice iii sploh podjetja konservne industrije so v bistvu nadaljevanje knietij-ske proiizvodnje, njena nadaJjnja faza. Tp-da tudi tu mi konec proiavodnega ciklusa. Proizvod vsake proiizvajalne dejavnosti opraviči svoj obstoj šele, ko pride v roke potrošiiiika ali njegovega uiporabnika. Da hi pa proizvod la-h'ko (iostavLLi potrošniiku, mora bi'ti tako apremljea, da lahko vzdrži določfuo dobo in vse maniipulaeije, ki so nujue na njegovi pot od proizvajalca do potrošnika, brez sprememb. Zato moramo paikiranje, etilketLramje in druga opravila v zvezi z dodelavo proizvoda razumeti samo kot skrajno fazo proLzvodnega pr«x;esa. Ta faza je prav toliiko pomembna kaikor prejš-nie, ker bi brez nje ne prišlo do realizaciie blaga in potemtakera ne bi biJo opravi6ila za niegovo proiizvodujo. Ena izmed najvaž-nejšili prvin pri končni dodelavi blaga, njeigovega obvarovanja in prodaje je vse-ka'kor kaikovost it". lastnosti ma'teriaila, ie katerega je izdelaiiia anibalaža. Vzporedno z gradiitvdjo omrežja hladil-nic je potrebno prav««asrio zagotoviti tudi ustrezoo ambalažo za hlajene proiizvode. Pri nas smo še lami občutili pomanjkanje ambalaže za hlajene proiizvode. dograditev določenega stevila hladilmic, do katere bo prišlo letos iin prthodmje leto, pa bo povzro-6ila resen pritisk na indastrijo' ambalaže. Kot posledica tega laliko pride do ne.na-menskega in jopopolmega iizkoriščaiija hla-dilnic, ki tako ne bodo imele vloge, ka'krlna jim je namenjena. Znano je, d& se že ob-stoječe hladi.lniiw oogosto ukvarjajo s posli, za katere niso namenjene, a tudi njihove usluge so precej drage. CM ambalaže za proiizvode, ki jah izpo-stavimo hlajenji: in zmrzovauju, terjamo posebne lastnosti. Ambaliranje teh proizvo-dov v neustrezno ambaiažo učin-kuje na ka-kovost proiizvodov bolj kakor pri svežern blagu. S posikusi je biilo ugotovljeno, da lesena, papirnata. kartonska Lu druge ob-like klasične ambalaže ne ustrezajo pro-izvodoin. ki so bili iiz.postavl;-jni hlajenju. Leseni zabojii jn razni tipi zabojcv i>z letev se lahiko uporabijo za pakiranje sadja i-i) ¦vrtniin, ki je pripravljeno za hlajenje, brea; večjega vpliva na kakovost proizvodov, to-da za manjša pakiiranja pride - poštev le anibalaža izdelana na osnovi plastiSnih snovi. Plastične snovi kot ambalaža Uporaba plastičn.ih materialov za paki-ranje hlajenih proizvodov je dobilu daiies v inozemstvu največji obseg. Med snovmi. ka pk uiporabljajo v ta namen, je na prvem mestu vsekaikor polietilen. Po svoji uporai)-nostii za izdelavo ambalaže je daleč pred nam znanjm poiiivinillkloridom, ki ga proiz-vajamo v naši državi. Med plastičjiimi anovmi, ki jiih daoies proizvajajo industrij.siko v večjiih količinah, izpolnjuje polietilen (v trgoviini ga najipo-gosteje imenujejo »Tyroleu«) največ tehaič-n.ih, fiziičuiih, mehaničnih, gosi]x>dar.s:kiih in estetsikih pogojev, ki jih terjaino od amba-laže za hlaje.no blago. Polietilen dominiira na vseh razstavah aiubala/.e za žmlsko in-dustrijo, ki j.ih prirejajo zadinja lota v raz-aih državah. Proiizvodnja poletMena je teh-nično popcvlncjma osvojena, njegove iastno-sti kot ambalažnega materiala so vsestran-sko raziusikane. Bistvene lastnosti polietilenskega ma:e-riala so: mlndinialno vpijanje in propust-uost za vodo kaikor tudi odjpornost za nizke temperaitu.re; polietrlen obdrži svoje last-nosti tiidi pri miinus 40 stopinjaili Celzija, laluko pa vzdrži tudii do miinus 70 stopi.nj; listi polietilena (foliji) imajo pnbližno 50 krat manjšo piropuistaost kaikor ustMzni listi poliviiniilklorida. a 60 krat manjišo od celofan.sk ih Iiistov. Razen tega ima polieti-len veliiko odpornost pri z\rijain,ju kaikor tudij visoko stopnjo zadrževanja sončaiih žarkov. Sodii iz polAetilenti so pri abičajni tem-peraturi odporni proti vsem važnejšim ki-slinam, medtem ko so za večimo organskih n/piicev (alkohol, bencin, bencol m dr.) firaktieno nttproipustni. V dvojno polietilen-sko vrečo laiiiko pakiramo celo »kumula-torsko žvepleno kisJino. Palietiilen se odiiikmje po majhna speci-fdčmi teži (z manjšo iimi sno\Tni — paipir-jem. kartonom, lepeako. tekstiLRimi tkani-uami, listi aJuiininija in dr. V Amerikd zelo uiporabljajo izdelavo zmesi parafina im po-lietilena, s kateno iraipregmirajo ovojni pa-pir. ParafLn je dobra Lzolacija za maščoJbe, njegova slaba stran pa je. da kua nizko taiHšče (50 do 52 stopinj Celzija) in tako se v poletnih meseoih papir, ki je impreg-niran 5 parafinom, zleplja i>n ni primeren za strojno pakh-aoije. Zmes 40 odstotkov polietilena in 60 odstotiov parafina pa iima taliišče šele prj 92 stopiajali Celzija. S tako zmesjo ijnpreg^nirani pa.pir pri poletnjll tfmperaturah ni kipijiv, ima večjo odpor-nost pri zvijaiuju in pri aižjili tempera-turah ni drobljw in lomljiv. Uvoz ali domača proizvodnja polietilena Običajan ambalažnj material dobimo s komibinacijo polietilena z raanimi wstami papirja, kartona, lepenke in alamiiniijskih listov. Poliiet/ile.n da papkrju prav tiste lastnosti, ki mu kot ambalažneiiMi materi-alu manjfcajo, predvsem nepjnopustnost za vodo in vzdržljivost pri nižjih tempera-turah. Vreča izdelana iz lista aliimiiidja io polietilena je ¦ papolmama neprapu&tna tuda za maSčobe. Za pakiraaje raznih materialov, fci radi vpijajo vlago, danes pogosto vuporabljajo vreče iz platna ali jute, ki so prevlečene z notraeje sitraai s polietilenom. Kartonske škaitle obložene z notraiaje »trami s polieti-lensikiimu listi so se izkazaile kot zelo pri-merne za paikiranje zmarzaijenega mesa, mi-la in drugiih iadeJkov. Polietilen p.^asto kambiiniiirajo iudi z drugtkni plastičnurni snovmi, celofamom, po-livinilom in dirugimi. Kombinacija celofa-na im polietilena je proizkušena kot zelo primerna za pakiranje zmrznjene perut-ndne. Dobra lastnost poli«tiilena je, da prenese tiekanje v razmili barvash. To iitna velik de-lež pri estetskem videzu pakiiranega pro-izvoda, s tem pa tudd na njegovo prodajo. Ce Uipoštevamo navedena dejstva, je jasno, da spada polietiilen med nenadomesit-ljive im nujne materiale za izdelavo am-balaže. Zato ie potrebno, da se 6im prej lotimo ajegove industrijste prodzvodnje v nažl diržarl Polietilen bd skopaj s palivi-ailikloridom zelo izpoipoliLi.1 uzbiiro plastič-niih snovi na domačem trgo, hkrati pa bi olajšal pjoblem ambalaže v našem gcspo-darstvu. Potirebe po polietilenu so že dane. Zado-voljujemo jdih, toda saino delno — z uvo-zom izdelane ambalaže, listov ali polieti-lenske smole. Taik uvoz pa terja angažd-raoje vefijii devizmih sredstev, ki jih potrebujemo za mnoge druge namene io ki jih ne moremo zagotoviti v zadostni meri. S. Uroševic