The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAK
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MAY 20, 1936.
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
ŠTEVILKA (NUMBER) 120
NORMAN THOMAS ODKLANJA BROW-DERJEV PREDLOG
Generalni tajnik kom. stranke je predlagal socialistom postavitev skupne kandidatske liste za predsedniške volitve
ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NA-ŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI
NEW YORK. — Časopisna Agencija Associated Press po-r°ča, da je socialistični voditelj Norman Thomas sinoči v New Yorku ostro zavrnil predlog ge-"eralnega tajnika komunistične stranke Earl Browderja, da bi socialisti in komunisti posta-
V	Milwaukee ju, Wis., sta se* poročila Joe Gorenc in Angelina Gole. Fotografu Rudyju Veršniku se je rodila hčerka. V sosednjem Sheboyganu je umrla Cecilija Butkovič v starosti 40 let. Jerry Eržen in soproga sta pa obhajala srebrno poro ko.
V	Franklinu, Kans., je pred nekaj dnevi umrl 72-letni John Hermaus, doma od nekod na Spodnjem Štajerskem. V A-meriko je prišel pred kakimi 40 leti in tu ne zapušča nobenih sorodnikov.
V. Lesjak iz Piney Forka, O., je prejel žalostno vest, da je v Veliki Kumpali pri Stični na
vili skupno kandidatsko listo i D°len""^njegova ma-
1	I ti u lMonlfi CTovnoti 7h
predsedniške volitve v jeseni- Browder je izjavil, da se bo posvetoval s socialističnimi voditelji ob priliki konvencije socialistične stranke, ki bo za-("ela zborovati v Clevelandu v Petek in da bo govoril na shodu v Engineers avditoriju o "komunističnih predlogih za zdru-nastop proti reakciji v letošnji volilni kampanji".
Thomas, ki ga "starogardi-sti" v soc. stranki kritizirajo, 'to se je preveč spoprijateljil s komunisti, je glasom poročila Associated Pressa izjavil, da ^ttieriška situacija ne zahteva nič takega, kakor predlaga Browder. Dalje je Thomas detel, da se mu vidi komunistični Predlog "nekam čuden" spričo obnašanja francoskih komunistov, ki "so bili izvoljeni pod zastavo ljudske fronte, in zdaj ob zmage pa odklanjajo prevzem vsake odgovornosti v vladi."
KRATKOVIDEN JE MORAL BITI
CAMBRIDGE, Mass. — Tukaj je dosegel ločitev zakona 32-letni Walter J. Searles iz' kraja Melrose, ki je kot vzrok j za ločitev navedel, da ga je nje- j gova žena grdo potegnila, ko j mu je 1. 1924, ko sta se poroči- j la, rekla, da je bila 24 let stara, i Walter je dejal, da je šele mno-1 go pozneje zvedel, da se je ona j prvič poročila že 1. 1904 in da1 je sedaj stara že 60 let.
popivanje narašča
MINNšAPOLIS. — Število koških pod 30 letom starosti, to jih zavarovalninske družbe ne karajo zavarovati zaradi pre-°tolnega zavživanja alkoholnih pijač, je naraslo za 183 odstot-
ke
odkar je bila odpravljena
Prohibicija. Tako pravi poro Cllo Northwestern National Life Insurance družbe, ki dostavlja, so žgane pijače vzrok za odklonitev največ izmed moških Prosilcev pod 45 letom.
prepočasi vozil
Portland, Me. — Charles Broughton je bil na tukaj-Snjem policijskem sodišču obso-na deset dolarjev globe, ker *[e vozil svoj avto—prepočasi se. je peljal z brzino 8 milj uro in ker je bila cesta ozka, rugi avtomobilisti niso mogli ^imo njega naprej, da je bila hazadnje cesta za Broughtonom miljo na daljavo polna av-°mobilov, ki niso mogli naprej.
i ti v visoki starosti 76 let. Po-kojnica zapušča v Ameriki štiri sinove, v starem kraju pa enega sina in tri hčere.
V Calumetu, Mich., je pred nekaj dnevi umrla slovenska mladenka Rose Cimerman, ki ji je uničila mlado življenje jeti-ka. Zapušča starše, brata in dve sestri. — Dalje je umrl na Centenial Heights 72 let stari John Mihelčič, doma iz Gorke-ga na Hrvaškem. Tu je živel 47 let in skoro vsa ta leta delal v rudnikih. Zapušča štiri sinove in dve hčeri.
Johnu Muru iz Coverdala, Pa., je bila sporočena žalostna vest, da mu je v Podgori pri Stari Selici umrl njegov oče Franc Mur v starosti 66 let.. V Ameriki zapušča sina in sestro, omoženo Perešuti.
Ely, Minn. — 25-letni .Tos. Podboy se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil s svojim avtom, ki se je prevrnil ter fanta zadušil. Podboy se je vračal iz Virginije in smrt ga je doletela na cesti Ely-Tower, kakih 12 milj zapadno od tu.
Edison, Kans. — Frances Po-tisek je prejela žalostno obvestilo, da ji je v Prevaljah na Spodnjem Štajerskem umrl oče Martin Perme v visoki starosti 87 let. Bil je najstarejši rudar v svojem kraju.
Brooklyn, N. Y. — Pred kratkim je tu umrla Mary Ivanšek, doma iz Sel pri Brežicah na Štajerskem.
Kansas City, Kans. — Pred več dnevi je tu umrla Katarina Sečen, stara 44 let in doma iz Adlešičev v Beli Krajini. V Ameriki je bila 30 let in tu zapušča moža in deset otrok. — Tudi je umrl tu pionir Martin Medved, star 72 let in doma iz Dolenje Podgore v Beli Krajini. Bil je najstarejši Slovenec v naselbini ter je delal 44 let v Ar-mourjevih klavnicah. — Dalje
BANČNI ROPAR PRIJET
LOS ANGELES.' — Zvezni!' detektivi so tu prijeli Averyjaj Sirnonsa, bančnega roparja, ki ga je iskala zvezna policija na treh kontinentih in ki se ga smatra za "ameriškega bančnega roparja št. 1". Simons se je aretaciji izogibal celih dvanajst let, naposled pa je bil le prijet.
Umori v Palestini
JERUZALEM. — Včeraj jej bil najden na ulici zopet eden u-1 morjen Žid, ki je postal peta žr-j tev protižidovskih izgredov A- j rabcev od zadnje sobote. Oblasti: so izdale še strožje odredbe za ■ vzdrževanje reda in promet naj ' cesti iz Jeruzalema v I-Iaifo je , dovoljen samo pod vojaško stražo.
Roparski obisk pri Kollandru na St. Clairju
Mehiški nadškof umrl
Mexico city — tu je umri
dvatedenski bolezni 59-letni £adŠkof Pascual Diaz. Barreto, ) je načeloval mehiški katoliš-<*rkvi od 1. 1929.
Včeraj zjutraj, kmalu po de-j veti uri, ko je August Kollan- j der, ki ima v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju svoj urad za pošiljanje denar-; ja in prodajanje parobrodnih | listkov, odprl svoj urad, je pri-j šel mlad moški v njegovo pisar-1 no in zahteval znamko za pet i
centov. Mr. Kollander mu je i
i
prijazno pojasnil, da on ne prodaja znamk, da pa se iste dobijo v lekarni preko ceste. Nato je bandit z ostrim glasom ukazal, naj se Kollander vleže na tla in ko je Kollander hotel vedeti zakaj, mu je zlikovec povedal, da hoče denar. Kollander je segel v žep in mu hotel dati denar, ki ga je imel pri sebi, toda bandit se je očitno ustrašil kakega morebitnega o-rožja v žepu Kollanderja in je takoj zahteval, da Kollander potegne roke iz žepa in se vleže na tla. Ko se tudi na ta ukaz Kollander ni vlegel na tla,
je umrla Mary švigelj, stara 87; ukaže bandit	u vdiko
1 _ i. -__ J „ ,„, .. tn 1 lr,r.lr/-iT'A mini	V1 '
let in doma iz Deskove vasi pri Starem trgu ob Kolpi. V Ameriki je živela 27 let.
Kultura
SOC. ZARJA Opozarja se vse pevce in pev-.e Soc. Zarje, da se gotovo ude-
leže
Pevskih vaj v četrtek ob 8.
uto zvečer. Zbor ima za nastopi na shodu v mestnem avdi-0rj4u> )so se otvori socialistic ^ ^.veayyja, v soboto 23. ma* ja Ob 7 svafer. Vg,je ly> imel bor tudi skupno z dmgimi v testnem avditoriju. — Tajnik.
Nagla smrt
V torek popoldne je nanaglo-ma preminul Valentin Topolo-vac, star 45 let, stanujoč na 6909 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Dorotejo, sina Roberta in Karola ter več sorodnikov. Doma je bil iz Hrastčina trgovište Zagorje, kjer zapušča starše, brate Ivana, Franka in Petra, sestri Ka-rolino in Marijo ter več drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 23 let. Bil je član društva Jutranja Zarja, št. 337 H. B. Z. Pogreb se bo vršil v petek ob l :30 popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave.
blagajno, ki je bila oddaljena par korakov od Kollandra in v bližini vrat, ki vodijo v drugi urad. Kollander se je premišljeno in počasi pomikal do blagajne ko pa. je bil blizu nje se je naglo pognal skozi vrata v drugo sobo, med tem pa je že počil strel in razbil steklena vrata. Bandit je seveda takoj nato tudi odkuril iz urada. Strel sta slišala Mrs. Makovec, ki ima svojo slaščičarno tudi v SND in Mr. Kushlan, odvetnik, ki sta takoj pritekla h Kollandru v urad, ta pa je že gledal, kam je bandit izginil. Takoj je bila obveščena policija, kateri je dal Kollander dober opis bandita. Le sreči in prisotnosti duha se ima Kollander zahvaliti, da ni v bolnišnici oz. da ni še kaj hujšega.
Razstava naših mladih umetnikov v SND
V petek zvečer bomo praznovali nov kulturni dogodek v naši naselbini, ko bo v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. otvorjena razstava del učencev in u-čenk Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ki je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom SND in ki jo uspešno vodi naš rojak v ameriškem in tudi slovenskem umetniškem svetu priznani umetnik Gregor H. Perušek. Razstave se bo udeležite) 22 Peruš-kovih učencev in učenk z okrog 70 slikami, med katerimi je mnogo del presenetljivo visoke kvalitete. Zlasti pa preseneča izredno bogastvo barv, ki se jih poslužujejo naši mladi u-metniki pri ustvarjanju svojih del. človek skoro ne more verjeti, da je minulo šele par let, odkar je bila umetniška šola ustanovljena, toliko izvežbano-sti že kažejo proizvodi Pe-ruškovih učencev in učenk, med katerimi ste nahajajo nesporno umetniški talenti izredne kvalitete. Poseliti to razstavo bo nedvomno užitek, kakršnega nismo vsak dan vajeni.
Vrata v razstavno dvorano se bodo odprla ob šestih zvečer, formalno pa bo razstava otvorjena ob osmih zvečer s programom, ki vključuje razne govornike in pevce. Celotni program tridnevne razstave in sobotne prireditve učencev in učenk Slovenske šole SND prinašamo na drugem mestu.
Razstava del Peruškovih učencev bo nedvomno važen kulturni dogodek za našo naselbino, ki ga nikakor ne smemo prezreti. Dolžnost nas vseh je, da razstavo poselimo, ako ne v petek, pa v soboto ali nedeljo, da s tem pokažemo, da smo zmožni ceniti prizadevanje umetnika-uči-telja in njegovih nadarjenih učencev in učenk. Nikogar, ki se smatra za kul-turnozavednega cleveland,-skega Slovenca, ne sme manjkati na razst avi. Vstopnina je malenkostna, samo 10c za razstavo. Vstopnina za prireditev Slovenske šole v soboto zvečer bo pa 25c.
Odšel v Milwaukee
Janko N. Rogelj je odpotoval danes zjutraj v Milwaukee, Wis., na konvencijo SSPZ kot tajnik združevalnega odbora JSKJ. Vrne se v soboto.
Na pol izučeni delavci so najbolj udarjeni
WASHINGTON. — Statistika, ki jo je pripravila uprava zveznih relifnih del, kaže, da je depresija najhujše udarila baš na pol izvežbane industrijske delavce in ne neizvežbane de-! V lavce, kakor se je domnevalo. Izmed 6,385,740 brezposelnih oseb, ki so vpisane v relifnih seznamih kot delazmožne osebe, je 1,021,275 samo delno izu-čenih delavcev—pekov, kovinskih delavcev, oblačilnih, jeklarskih in mesarskih delavcev itd. Zastopane so vse industrije, ki pač absorbirajo izučene delavce, katerih v nekaterih industrijah celo primanjkuje, dočim ni pravega povpraševanja za. napol izučene delavce, še manj, kakor za navadne delavce, težake. Navaden delavec lažje najde delo, kakor delavec, ki se samo deloma razume na gotovo delo.
Veliko je tudi število "belo-ovratničarjev" na relifu, med njimi 40 tisoč učiteljev, med katerimi je več tisoč visokošolskih inštruktorjev in profesorjev. Število pisarniških delavcev na relifu znaša 240,325. Pro-dajalniških in drugih trgovskih uslužbencev je na relifu 110,057.
Izučenih gradbenih in konstrukcijskih delavcev je na relifu 477,775, med njimi 128,702 tesarjev. Tudi izučenih delavcev drugih strok je še mnogo tisočev brez dela in na relifu oz. zaposlenih pri relifnih delih.
Dosedanji zaključki IX redne konvencije SSPZ
ca
HOOVER ŠE NA RAZPOLAGO
WASHINGTON. — Bivši predsednik Herbert Hoover je j včeraj sicer formalno izjavil, 1 da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, ni pa povedal, kaj bi storil, ako bi ga konvencija sama nominirala. S tem je za vsak slučaj pustil vrata odprta, če bi se republikanski konvenciji zahotelo, da bi ga nominirala. Hoover ni rekel, da nominacije ne bi maral sprejeti, temveč samo, da se ne bo potegoval zanjo.
Predlog, da se premesti gl. urad iz Chicaga Cleveland, je bil poražen, enako predlog, da se izvoli poseben združevalni odbor
Na dnevnem redu je razprava o pravilih
MILWAUKEE. — Deveta redna konvencija Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki se vrši v Milwaukeeju, je bila otvorjena v pondeljek zjutraj, nakar se je v rekordnem času konstituirala ter začela z delom. Za konvenčnega predsednika je bil soglasno izvoljen Krist Stokel iz Clevelanda, za konvenčna podpredsednika pa Charles Koman in John Kvar-tich. Za konvenčnega tajnika je bil izvoljen Peter Bernik iz Chicaga. Zapisnikarja ima konvencija enega in je bil izvoljen Jakob Zupan.
Glavni uradniki so podali pisana poročila, kar je konvenciji prihranilo skoro en cel dan.
V razne konvenčne odseke so bili izvoljeni kot sledi: v odbor za prošnje in pritožbe Joseph Dolinar (189), Zupančič (227), Anton Laurich (146) in Frank Poravne (176); v odbor za re-
solucije gl. blagajnik Mirko Ku-hel, Rudy Lisch (180) in Anton Wapotich (20); v odsek za plače pa Joseph Tekstar (41), Victor S. Skubic (1) in Barbara Kramer (46).
Glede združenja je konvencija sklenila, da ostane po starem, to je, da se stvar nadalje prepusti gl. odboru. Predlog, da se izvoli poseben združevalni odbor, je bil poražen.
V torek dopoldne je bilo predloženih več resolucij, čijih namen bi bil olajšati pridobitev poslovnice v državah, kjer SSPZ nima še poslovnice.
Nato se je pričela razprava o pravilih. Predlagano je bilo, da se premesti sedež glavnega odbora iz Chicaga v Cleveland, toda je bil predlog z veliko veČino poražen. Za premestitev gl. urada v Cleveland je glasovalo samo 18 delegatov, proti pa 52.
FRANCOSKI MANEVRI Hitlerjev šofer umrl
ODLOŽENI	MONAKOVO, Bavarska. —
PARIZ. — Vojaški manevri/Tukaj so včeraj pokopali Juliu-ki bi se imeli vršiti junija naVsa Sohrecka, edinega človeka, francoski severovzhodni meji J kateremu je Hitler zaupal šofi-so bili preklicani, obenem pa jejranje svojih avtomobilov. Dik-bilo odrejeno, da ostane stoti- j tatorjev šofer, ki je bil star še-soč vojakov, ki se nahajajo v | le 38 let. se je pridružil Iiitler-podzemskih utrdbah v z d olž j jevernu gibanju takoj ob začet-nemške meje, tam "za nedolo- ku in je bil z njim vred v ječi po čen čas." Denar, določen za t- izjalovljenem "gostilniškem pu-manevre, je bil izčrpan s po3i-iSu" Pred dobrim desetletjem, ljanjem vojaštva na nemško j Pogreba, ki je bil izvršen brez mejo ob priliki vkorakanja Hit- vsakih verskih obredov, se je u-lerjevih čet v Porenje.	del ožil sam Hitler, ki je bil bled
__in očitno pretresen, dalje tudi
minister zračne obrambe Goer-ing in drugi visov.i nacijski
i0!
ŠTRAJK MEHIŠKIH ŽELEZNIČARJEV USTAV-L J EN
MEXICO CITY. — Predsedniku Cardenasu je včeraj uspelo pregovoriti voditelje želežni-čarjev, ki so v pondeljek odšli na stoodstotno efektivno stavko, da so pristali na to, da bodo pozvali želežniča.rje, da se vrnejo na delo. Vladna posredovalna komisija je označila stavka nekaj ur po izbruhu za nelegalno, nakar se je Cardenas takoj obrnil na voditelje stavkujočih želežničarjev, naj stavko ustavijo, kar so obljubili storiti.
Jugoslovanski radio
Dosedaj se je priglasilo deklet za kontest, ki bo odločil katera bo najpopularnejša Slovenska ali Hrvatska mladenka v Clevelandu. Vsako dekle v
unkcijonarji.
Konvenčni pozdravi
v: Pozdrave z IX. redne konven-kontestu bo dobilo darilo, roč-;cjje s. S. P. Z. v Milwaukeeju no torbico, darilo Antona Gu- pošiljajo naš urednik Vatro banca, slovenskega trgovca na i £„11 in soproga, William Can-Waterloo Rd. Poslušajte radio ,ion, Krist Stokel, Agnes Jeric, program v četrtek zvečer med. a. Wapotich, Mike Jakin, Frank 6. in 7. uro na postaji WJAY in pUcelj in Tony Gruden. Pravijo, slišali boste več o kontestu. j da jma milwausko pivo dober odigrali bodo tamburaši zbora I kUS- Verjamemo, toda v Cleve-" Plavi Dunav."	landu nas te dni ne skomina po
njem, je kar malo prehladno ! vreme za pivo.
W/AWWWV'AWIWWWWW
DRUŠTVENIM URADNIKOM IN ČLANSTVU NA ZNANJE!
Društvene uradnike in članstvo v splošnem se tem potom obvešča, da je delo v gl. uradu vsled pred-konvenčnih priprav zaostalo, in razna izplačila, ki so bila navadno splačana ob tem času vsaki mesec, bodo odgode-na do završitve konvencije.
Vse prizadete se torej prosi, da nekoliko potrpijo in ne izpra-šujejo po nepotrebnem, čemu kaka zadeva še ni rešena ali izplačana.
William Rus, gl. tajnik M. G. Kuhel, gl. blag.

Enajst tisoč za odkritje
morilca
Nagrada za odkritje morilca clevelandskega unijskega voditelja Whitelocka, ki je dotlej znašala pet tisoč dolarjev, je bila pred sinočnjim zvišana na enajst tisoč, ko so člani osmih unij tovornih šoferjev dovolili v ta namen šest tisoč dolarjev. Pričakuje se, da bo tudi Cleve-landska del. fed. priložila svoj delež.
Seja
Nocoj se bo vršila izredna seja direktorija Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. Prosi se, da se udeležijo gospodinjski odsek, gospodarski odsek in vsi tisti, kateri o bili izvoljeni za pobiranje oglasov za prireditev Doma. — Tajnik.
Brivca obsojena na globo
Včeraj sta bila obsojena na plačilo enega dolarja globe vsak in na povračilo sodnih stroškov
dva clevelandska brivca, ki at a od ljana v st_ Alexis bolnico izvrševala svojo obrt pnvatno|Mrs_ ^^ Jakopin, ki živi na brez brivske licence, kar ,]e v n i- Eagt m ^ y Wiloughbyju, sprotju z državnim brivskimj Q Nahaja ge y sobi št 324i pravilnikom. Dva druga brivca , ijatdjice lahko obišče.
__ -1 —~ 1»	is Iv a 1 r n	lr a v» nt" »
V bolnici
Z Svetkovo ambulanco je bila odpeljana
sta dobila enako kazen, ker sta
jo-
Novi naročniki
strigala v nedeljo.
Smrtna kosa
V	pondeljek popoldne je pre-! minul v mestni bolnici Joseph	v
Zigrič, star 52 let in rodom H v- ZadnJe case so, ^naročili na vat. Pokojni ne zapušča nobe- \ "^nslcopravnost sledeči nov< nih sorodnikov. Pogreb se bo naročniki: Fred Cimperman, vršil iz pogrebnega zavoda A. Anton S.mcic, Ted Oprusa m Grdina in Sinovi v četrtek ob Pctf Rostan iz Clevelanda Fr. 9-30 ziutrai	Maček iz Crafton Brancha, Pa.,
Josephine Cypro, Wauconda, Kaplan v nezgodi Wash, in Anton Paynich, Wood
V	pondeljek zjutraj je duhov- River, III. Torej smo dobiii sku-ni pomočnik collinwoodske slo- pa j sedem novih naročnikov, venske župnije Virant preisko- katerim se najlepše zahvaljuje-val neko napravo, ki mu je v lino za njihovo naklonjenost, u-rokah eksplodirala in je bil od-ipajoč, da bodo ostali naši prija-peljan v bolnišnico. Poškodbe telji ter naš list priporočili svo-niso nevarne.	jim znancem in prijateljem.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
20. maja, 1936,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedin.iene države in Kanado za celo leto ......$4.50
za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
,104
SREDI TEDNA
V petek bo začela zborovati v Clevelandu konvencija ameriške socialistične stranke, ki bo izredne važnosti, zlasti vsled srditega boja med pristaši takozva-ne stare garde in militantov, t. j. strankinega desnega in levega krila. Desno krilo vodi Louis Waldman, prominenten u-nijski advokat iz New Yorka, levo krilo pa dvakratni predsedniški kandidat soc. stranke Norman Thomas. Spor se je začel na konvenciji 1. 1934 v Detroitu, ko je Tho m asovim levičarjem uspelo doseči sprejetje takozvane "revolucionarne načelne izjave," o kateri trdi Waldmanova skupina, ki jo podpirajo tudi socialistični župan mesta Bridgeport, Conn, in vodilni socialisti v Pennsylvaniji, da je "protipostavna in komunistična." To je bila iskra, ki je zanetila nepomirljiv spor med obema frakcijama, ki sta si bili vse odtlej srdito v laseh. Na nobeni strani ni opaziti Move koliko pripravljenosti za mirno poravnavo razlik in verjetno je, da se bodo socialisti na letošnji konvenciji znašli pred izvršenim dejstvom razkola v lastnih vrstah, če ne bodo voditelji obeh frakcij rabili več razsodnosti kot so jo doslej ter malo bolj gledali na splošne koristi ameriškega delavstva, v čijega interesu je, da se ne zanaša boja v vrste organiziranega delavstva, ter malo manj mislili na svoje lastne ambicije (ki ljudi bolj ali manj vodijo pri njihovih dejanjih in nehanjih), tedaj bo razkol neizogiben. In kaj potem? Nič drugega kot nov udarec za delavsko politično gibanje v Ameriki, ki je že brez tega še dovolj šibko. In človeku se vidi, da je tako največ zato, ker nekateri ljudje mislijo, da so samo oni v pravem, vsi drugi se pa motijo. To je slabo. Ozkosrčnost, trmoglavost, beganje za krilatimi frazami in pod. so slabosti, ki nobenemu gibanju ne morejo koristiti. Upamo, da bodo soc. delegati to spoznali in da bo med njimi prevladal zdrav razum, ne frakcijska zaslepljenost.
¥ ¥ ¥
Francija se že več let peča s tragičnim slučajem bivšega vojaka iz svet. vojne, ki je bil izgubil spomin in še danes, po osemnajstih letih, ne ve, kdo je in od kod. Najodličnejši psihologi mu ne morejo pomagati do spomina, ki ga je bil izgubil pod vplivom vojnih grozot. To je novica, na kratko povedana. Vprašanje, ki se pri tem vsili človeku, je pa, ali ta in stotisoče nič manj tragičnih zgledov res ne morejo zbrihtati človeštva, da bi enkrat za vselej poslalo v pozabo vse povzročitelje vojne in podpihovatelje sovraštva med narodi, ki bi lahko živeli tako lepo složno in v medsebojnem miru? Čas je, da začnemo na stvar gledati bolj resno, kajti nevarnost novih konfliktov in mednarodnega klanja in splošnega uničevanja je mnogo resnejša, kakor si mislijo le premnogi ljudje! Ko bo začelo goreti, bo težko pogasiti divje plamene vojne in rešiti civilizacijo uničenja. Najboljša pot je, skušati požar preprečiti ali onemogočiti v naprej. Izgledi za to so seveda precej jalovi, toda obupati. ne smemo, dokler svet ni še v plamenih. Naša dolžnost je, da podpiramo vsestransko vsako mirovno prizadevanje.
Razstava umetniške šole
Cleveland, O.
V petek dne 22. maja bodemo imeli priliko videti
di krvoločnejšo kot lev. Benito ni več zadovoljen s koščkom u-kradenega ozemlja, sedaj bo ropal cele dežele in nič čudno ne bo, če bo Jugoslavija sledila A-besiniji. Kajpak, naši nasprotniki svobodne misli bodo rekli,
c,, ,	- avdi^"ri-111 i to je krščanska pravičnost in o-
Slovenskega Narodnega Doma' ^ gfi . koristm člani
umetniška dela, ki so jih ustva- čloyeške družbe rili ucenci in učenke Jugoslovanske šole moderne umetnosti, 22 po številu, ki bodo zastopani z okrog 70 deli. Razstava, ki
o tiajala tri dni, bo važen kul-1 socjjaino pravičnost brez inže-turni dogodek za nas, ki ga ne! smemo zamuditi. Po mojem'
Le zaveden delavec bo hodil po pravi poti, po poti v kateri si išče tovarišev, da si bo zgradil
Mrliči
rešujejo žive
Kri mrličev je še 16. dun po I smrti dobra za transfuzijo i
prepričanju je Jugoslovanska šola moderne umetnosti eden izmed največjih kulturnih uspehov, ki bo še rodil sadove v daljni bodočnosti, ko nas starejših naseljencev že davno ne bo več med živimi. Mnogo truda je stalo in marsikatero zapreko je bilo treba premostiti,1 da jc organizacija ki šteje. Bodi-preden se je doseglo današnje te aktivni v delavskem duhu, v
nirjev iz parazitskih vrst. Delavci v ti deželi se ponavadi branijo vsake vzgoje ki je njim v korist — hlastajo najrajše le tisto, ki jim je v škodo in kar jih vozi v past in vse, kar jim ponuja njih sovražnik.
Delavci, bodite kakršnekoli vere, učite se od gospodarjev,
uspehe, toda dobra volja učitelja in učencev in prijateljev te
unijah, v podpornih društvih, posebno, kjer se razvija svo-
kulturne ustanove je premaga - j bodna misel in na delavskem la vse, tudi nasprotovanje, brez j političnem ter prosvetnem po-katerega ni bilo, dasi je bilo lju. Vseh ver kapitalistični in
bolj ali manj prikrito. Rojaki in rojakinje, ki ste kulturno zavedni, pa zdaj pridite in se na
teresi so enaki napram nam in ne drže rok križem. Torej tudi mi ne smemo, če smo res pri-
Po nekem poročilu sovjetskega zdravstvenega ljudskega po-verjeništva so v moskovskih bolnišnicah v preteklem letu izvršili okrog 300 krvnih transfuzij. V kakšnih 1800 primerih so pri tem odvzeli kri truplom in jo prenesli v živo telo. Kri mrličev so obravnavali prej po posebnem postopku.	Bilo je po hudem, kakor tor-
Prof. Spaskukotski vrši tajnado silovitem viharju in Jurij čas v svojem laboratoriju po- se je odpravil od doma, da vidi, skuse, ki naj bi ustvarili mož-, koliko škode je povzročil v me-nost, da bi v primerih katastrof i stu vihar. Ni dolgo korakal po ali vojn kri mrličev uporabljali I cesti, ko zasliši klic: "Prijatelj, za transfuzije v večjem obsegu, pomagaj mi, hiša se mi podira!" kajti v takšnih primerih doslej Jurij se je ozrl. Uzrl je krepili bilo nikoli dovolj živih daro- kega možaka, ki je z rokami v valcev krvi na razpolago, potepu stal pred svojo hišo, ki se nekem postopku omenjenega u- je nevarno nagibala na stran, čenjaka se da kri mrličev še 16. Jurij, po poklicu tesar, je brž dan po smrti uporabljati za pregledal položaj ter zaključil: transfuzije.	; "Podpreti jo bo treba z nekaj
__tramovi, potem bomo pa že vi-
. , ..	.. ... deli, kaj bo treba storiti. Hajd,
Mravlje - poljedelke stopiva po onile tram, da z
----njim podpreva pročelni vogel,
Kulturne stopnje razvoja kakor j je videti najbolj v nevarno-
svoje oči prepričajte, kako le- pravljeni, boriti se za preuredi-po je umetniška šola uspela vjte.v in pravičnost ekonomske u-svojem prizadevanju. Videli i redbe.
boste mnogo lepega in zdrave-1 Delavci y clevelandu in oko. ga kar je vse ustvarila zdrava	nekaj za vas, da
mlada slovenska kn. Kdor ima
pri človeku — Poklici po velikosti Kulturnega rastlina mravelj
količkaj čuta in razumevanja za umetnost, se bo vzhičen čudil uspehom, ki jih je dosegel s svojimi učenci in učenkami priznam umetnik naše krvi, Mr. Perušek, ki je z vsem srcem v tem delu.
Narod, ki lahko pokaže na. i svoje kulturne uspehe, to je na uspehe v literaturi, likovni u-metnosti itd. s tem opraviči svoj obstoj v društvu kulturnih narodov. V umetnosti narod pokaže, kaj je in kaj ima. Umetnost je živi spomenik narodove samobitnosti. Mi smo v tem pogledu napravili lep korak naprej z ustanovitvijo naše umetniške šoje. Seme je vsejano in dosedanji uspehi nam pričajo, da ne zaman, temveč da se bo razraslo v mogočno drevo, ki bo rodilo bogate sadove. Vsi rojaki in rojakinje, ki se zavedate kulturnega pomena tega dogodka, ne pozabite priti na otvoritev razstave v petek zvečer ob osmih v avditoriju SND.
Lju h i tel j i m e t nost i
pokažete v resnici kako močna je vaša delavska zavest, ki se vedno tako ponašamo z njo. V nedeljo 24. maja popoldne in
sti!"
Oni pa je nejevoljno odmajal z | glavo. ,'Jaz da bi ti pomagal?"
--"Hiša je vendar tvoja!" ga
žuželke, ki se družijo v drža- je opomnil Jurij.
ve, so eden najzanimivejših problemov živalskega sveta in njih socialna struktura čudovito sodelovanje vseh posameznikov v skupne namene, preseneča o-
zvečer bo shod z veselico in pazovalca tem bolj, ker mu je razno zabavo v SDD na Water-1 težko pojmovati to sodelovanje, loo Rd. Na tem shodu bo glav-' Posebno med mravljami naleti-ni govornik delavski župan | mo na najbolj čudne državne Hoan iz Milwaukee in drugi v tvorbe, ki gredo v svojem
razvoju prilično v smislu človeškega kulturnega razvoja.
slovenskem. Župan Hoan nam bo povedal marsikaj, kar se tiče delavstva, o fašizmu za plotom in o ostudni kampanji proti
Najprvo gre za države roparskih živali, ki plenijo vire hra-
njemu v zadnjih volitvah, in kaj j "e> ki se jim ponujajo v naravi, skupnost delavstva premore, ko [ Potem prehajajo živali na "žiga je proti drago plačanemu blu- j vinorejo" in končno ugajajo na farstvu obdržalo še za župana1 najvišje stopnji poljedelstvo po
mesta katero slovi zaradi poštene mestne administracije. Na-
vseh pravilih.
Najpomembnejša med vrsta-
Tukaj in tarn
Ameriško časopisje neprestano poje slavo onim ženskam, ki so rodile četvorčke in petorčke. Res, da stvar ni preveč navadna in nikdo si gotovo ne želi te časti. Toda našim bratom, ki živijo v črnem okvirju Italije, se zdi to kot nič, ker sta jim sveti očeta Pij in Benito pridobila črne brate z aneksijo Abe-sinije. Kaj naj jim rečemo na to? "Hurrej" strupeni plini, strojnice, kanoni in diktator Benito in živeli nesrečni bratje, ki smo jih dobili črni okvir!
Možakar se je vznejevoljil. "Saj zato sem te klical na pomoč, da mi boš ti rešil hišo! Misliš, če bi se. meni ljubilo, da bi tebe prosil?"
"O, tako?" Jurij je pomislil, zažvižgal, nato pa odrinil dalje. "Če je tako, potem naj se ti pa le podere!"
RAZNE NOVOSTI
izkažemo delavski pozdrav.
A. Skapin
ša zavest naj bo vsaj toliko mo-,mi poljedelskih mravelj je juž-čna, da županu iz Milwaukee noameriška listna mravlja. Živi
v ogromnih državah ki obsegajo često na milijone živali in gradi velikanska gnezda, ki segajo včasih v globino desetih metrov. Živali same so si med | sabo po velikosti različne in zdi so, da ima vsak razred po veli-j kosti zase določen "poklic" v Redna seja Jugoslovanske državi. Večje živali odhajajo sekcije za brezposelno zavaro- iz gnezda, plezajo na drevesa, ki vanje se bo vršila v petek 22.1 morajo biti vedno v bližini teh'
Brezposelna akcija
Cleveland, O.
Naseljevanje tujega kapitala
Tekstilno tovarno v dunavski banovini kupuje italijanska družba iz Milana. — Francoski kapital, ki je že angažiran v cementni industriji, kupuje cementne tovarne v Splitu, ki so največje v državi ter eksporti-rajo cement v Sirijo, Palestino, Rgipet, Maroko, Španijo itd. Glavno vprašanje je, kakšni so pogoji za državo. Velika škoda. bi bila za gospodarstvo, če bi imele korist — samo tuje družbe.
Poljski zunanji minister Beck
črni v naš
Pred nekaj meseci je papež posvetil 22 škofov in izmed teh 22 je kar 18 Lahov, od vseh drugih narodnosti pa samo štirje. Papež gotovo smatra, da so le Lahi nadarjeni za to prosvetno delo in kadar papež deli take službe, gotovo nič ne misli na Jugoslovane in še manj pa na Slovence. Ali si ga bomo
pa|| se bo tudi o amendment1.! farmarskih in delavskih pravic, kateri se sedaj nahaja v kongres nem in senatnem odseku.
Sedaj bi moglo biti vsakemu jasno, da če hočejo biti delavci in farmerji deležni kakšnih reform, je treba spremeniti ustavo Zed. držav, da se vzame moč vrhovnemu sodišču razveljavljati predloge sprejete po kongresu in senatu. Amendment farmarskih in delavskih pravic, bo vzel moč vrhovnemu sodišču in dal pravico kongresu in senatu za. vpeljavo vsakojakih reform v korist delavskega in farmar-skega ljudstva.
Če smo zato, kar je nujno potrebno, da se spremeni ustava v smislu amendmenta. farmarskih
lje gojijo. Južno-ameriška listna mrav
ne želi nasprotja z Rumunijo in Jugoslavijo, čeprav podpira Poljska Ogrsko v vprašanju ure maja v S. N. Domu na St. Clair J gnezd in režejo tam liste. Li- ditve mednarodnih vprašanj in Ave. Pričetek točno ob 8. uii.sti, ki padajo na tla, se režejo,Podiinavja. Beck bo poizkušal zvečer. Zaželjivo je, da bi bili vsi potem na majhne kosce in j to stališče pojasniti v Beogra-zastopniki in zastopnice navzo- spravljajo v gnezda. Tam jih du, ko ga obišče, či. Podano bo poročilo iz držav-i še bolj zmanjšajo in rabijo po-
neera kongresa, kateri se je vr- j tem kot "tla" za poljedelstvo,	Katke Kolhvitz,
šil 3. maja v Clevelandu. Ukre- namreč za glive, ki jih te mrav- znamemta nemška proletarska
■ risarka, bo dne 3. maja t. 1.
'predavala v zagrebškem umet-
lja živi samo od teh gliv, ki si	paviljouu\ ,Povabil
jih sama goji v svojih podze- ;ie kljub ustva™QČih uraelni" meljskih dvoranah. Listi odda- kov- Razstavljena bodo tudi jajo svoje hranilne snovi glive nJe. dela- Kollvvitz zna pona-in ko teh snovi nimajo več. jih	A®?0J™^«"8*0
spravljajo v posebne stanice v plasti. Glive same, ki rasejo v
kolonijah na listih gojijo naj- Komunisti v grškem parlamentu manjše mravlje. In tako jih tvorijo pri glasovanjih jeziček gojijo! Čistijo jih plevela in med republikanci in monarhisti. jih obrezujejo, da ne morejo do- Republikanci imajo 142, mo-zoreti do plodu. Tako je mo- narhisti pa 143 poslancev, ko-goče, da znanost še danes ne munisti pa 15. Komunisti se ve, za katero vrsto glive prav dogovore s predsednikom vla-za prav gre. Zdi se samo, da de v vprašanjih, ki so na dnev-gre za "kulturno rastlino" mra- nem redu, kar silno jezi monar-velj, ki izven gnezd sploh uspe- histe. Tudi sicer so grški kova in ki so si jo mravlje same munisti načelno demokrati ter vzgojile.	se ne razlikujejo od delavskih
Povedati pa je treba, da je ta strank v drugih deželah.
bedo ter najdemo nje slike po listih vsega sveta.
zapomnili — kakor se posojuje in delavskih pravic, je potrebna 1 južnoameriška mravlja navzlic
tako se vračuje, nekaj časa se aktivna akcija cd strani farmar- svojemu miroljubnemu kmečke- je ogromna če pomislimo, da se damo vleči za nos, ne pa vedno.11 kega in delavskega razreda. j mu opravilu ena največjih škod- živalica plodi v neverjetnih
Končno še posebno apeliram
Ravnatelj Brookside parka poroča, da letos imajo več novih zverin v parku. Brezdvo- ,	..,,..	,a ma lahko rečemo, da če bi MuS-(f S0 ^ P^hoanj, petek zpgo-l
jljivk Človeškega poljedelstva, množinah, v takšnih množinah,
na tiste zastopnike, ki so zadnp! ,K®r'ji obJehma ob gozdnih ro" da ne javijo niti strupeni pli-Brezdvo.,fase zanemarjali svojo dolžnost/oeh L L d" ™il0 na.meodnei-
prožijo najugodnej- ni in drugi nasilni pripomočki še življenske pogoje, sledi nam- ničesar proti njenemu številu.
i tovo udeležite	1 reč vedno Prodiranju človeške Boj proti tej škodljivki je eden
sohnija dobili v park, bi žnjim j	..............i kulture v divjino in uničuje tu najvažnejših problemov južno-
clobili največjo zver sveta in tu-	Louis ZorUo, tajnik, kulturno rastlinstvo. Ta škoda i ameriškega poljedalstva.
Strategija pri živalih in rastlinah
Tisočletja so vojaki vseli narodov nosili pestrobarvue uniforme z vsemi mogočimi okraski. Pomislimo samo na bleščečo .se sleme konjenikov, na rdeče hlače francoske pehote, na rumene, modre, zelene in še v.se mogoče odtenke drugih uniform. Šele med svetovno vojno so se splošno uveljavile bolj skromne in enotne sivka,ste ter zelenkaste barve. To ju bila ena izmed prvih uslug, ki jih je biološka znanost storila vojni znanosti. Nauk o mini ikri, o zaščitnih barvah v naravi, je postal eden temeljnih naukov modernega vojevanja. Od zajcev in belih polarnih medvedov so se ljudje učili, kako se je treba v barvi prilagoditi okolici, da postaneš vsaj na neko daljavo neviden.
Vednu govorimo o "pokojni naravi," veselimo se na sprehodih skozi gozd miru in tišine, ki nas obdaja. Kaj radi pozabimo pri tem, tla smo zašli v vojno ozemlje, v katerem divja neprestan boj, boj na življenje in smrt, ki terja neprestano žrtve. ^ vsakim korakom postajamo mi .sami borci proti najmanj zaščitenim stvorom narave, proti rastlinam, ki se morajo tako rekoč boriti na treh frontah za svoje življenje, človekova noga jim tepta stebla, cvete in liste, v živalskem .svetu imajo tisoč sovražnikov, in končno se bore za luč in zrak še med seboj. Krepkejša skuša izriniti slabotnejšo-A&to pač skriva rastlina svoje liajplemeiii-tejše organe, korenine, v zemlji. Tam so še najbolj na varnem. Saj ne delajo človeški vojščaki, ki se morajo boriti proti neštevil-nim novim orožjem i)ič drugega. Tudi ti se zatekajo v naročje matere zemlje in si gradijo v njej zaklonišča in jarke.
Celo, kar se tiče strategije, je postal--1 biologija učiteljica ljudem. Marsikateri nauki naših taktikov imajo svoje primere i'1 vzore v nauku o življenju živali. Če trop psov zasleduje kenguruja, se mu skuša izogniti z markiranim begom. V kakšni terenski vboklini, v kakšni majhni gošči aH celo v plitki vodi preganjanja žival nenadoma obstane in se postavi zasledujočim živalim v bran. Že se je približal najhitrejši pes. Sam ne ve, od kod in kako. pa ga zadene krepek sunek kratkih, toda močnih kengurujev i h sprednjih nog in ga onemogoči. Pridi-vi drugi pes in ga zadene ista usoda, tako jo tudi z ostalimi, ki ne morejo priteči vsi istočasno. Hitri stnitegični umik, ki sili sovražnika do naglega zasledovanja, do lie-' smotrene razdalje sil, nato hipni obstoj in udarec po zasledujočernu .sovražniku, ki darca ne pričakuje, to so strategične preve-janosti tudi človeških borcev.
Paviani veljajo med opicami za naj bistroumno jše in najpoguinnejše. To nam kaze t udi način njih bojevanja. Če je doživel* čreda pavianov napad v ozemlju, ki je zanjo neugoden, se bliskovito umakne.Toda nekoliko najmočnejših in najhrabrojših živali ostane na terenu, da bi krile umikajočo se čredo. Dobro pomerjeua toča kamuo\' sprejme pritiskajočoga sovražnika, ki je |>ri-siljeu. da se ustavi. Tako se nadaljuje v stavljanje njegovega pohoda, dokler ne pi'i* teče hiter mlad pavian z vestjo, da je čreda že na varnem. Vsak pametni vojskovodji1 slabotnejših čet .se bo ravnal na umiku tako kakor pavianski strategi.
Ce skuša pilot v zračnem boju priti nad svojega nasprotnika, ne dela nič drugega nego to, kar tlela škrjanec, ki ga je napadel kragulj. .Mala ptica nima pred roparico nobenega drugega orožja nego krepke peruti, 1<| jdi je narava opremila z vztrajnim mišičevjem. Z njim se vzpenja, čedalje višje, dokler roparica ne ustavi zasledovanja. Nenadnega brzega padanja, kroženja v spiralah in vseli drugih ume tuj j zračnih bitk sO se letalci naučili od taktike roparic, kako* je ptičji polet sploh v mnogih oziriii vbO* našemu letanju.
Samo v eni točki se razlikuje večni boj v naravi od boja med ljudmi. V naravi velja pravilo, da se uniči najprvo vse, kar jl> slabotno ill bolehno, dočim uničuje človeška vojna najprvo najkrepkejše in najbolj zdrave može. Odtod dolgotrajne, težke posledice vseh vojn, zavoljo katerih trpi včasih po več pokolenj. Čeprav je boj v naravi v®* čen boj, vendar ni na njem nič nesmotrene-ga in v svojih učinkih tudi ni nikoli tako grozovit kakor boji, ki jih vodijo ljudje med sabo. Zato je tudi vsako sklicevanje' neki'1 teoretikov na biološko potrebo vojne nesmiselno.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3<
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
USTANOVLJENA 1908
INKORFORIUANA 190»
GLAVNI URAD: 243-47 WEST 103rd STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNI ODBORi
Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Q.
William Rus. tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, UU.
NADZORNI ODBORi Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Prank Laurlch, 10 Linn Ave., So, Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR: Anton Zaltz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wla.
GLAVNI ZDRAVNIKI Dr. p. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Vsa pisma in stvari, tlčoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-'»nja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-se uredništva in upravništva uradnega glasila, se n&J pošilja naravnost »» naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Zanimive vesti iz stare domovine
J
Društvene objave.
DRUŠTVO ŠTEV. 200,
r^re Hill, Pa.
Društvo št. 200 priredi pik-"ik v korist svoje blagajne dna 31. maja na navadnem prostoru, y^hljena so vsa sosednja društva, rla se udeleže, ob priliki Vfim pa mi povrnemo. Posebno Sg vabi članstvo društva št. 200, se udeleži in tako pomaga pokrepiti društveno blagajno. Torej na svidenje 31. maja popoldne.
in intenzivnost. Šele potem je možno nasvetovati pravilni način zdravljenja. In lahko ge reče, da se vsak slučaj te bolezni izboljša s pravilnim načinom zdravljenja.
Zahvala
Joseph Zupan, tajnik
. I
Paraliza ali mrtvoud
(Piše dr. J. F. Arch, vrh. zdravnik SSPZ)
V prejšnjih člankih o tej borzni smo razpravljali o različnih tipih paralize. Videli smo, da nekatere vrste paraliza je ohlapna, druga krčevita, dalje, da je otroška paraliza, ki izhaja °d infekcije, potem paraliza, ki lzhajft od poškodb, kapi, strupov in raka.
Vprašanje nastane, kaj je ttiogoče storiti v pomoč osebam, Prizadetim od ene ali druge vr-paralize. Prepogosto se ta-mrtvoudna oseba obrača od slabotnega upanja do dru-od osteopata do kiroprak-od špiritista do "Christi-1611 Scientista". Pri mnogih Olikah paralize se da pomagati, j^i nekaterih se zamore stanje "Qhuka izboljšati, nekatere vr-j^e se morejo celo ozdraviti, ne-^Htere pa so skoro neozdravljive.
Cleveland, O.
Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim vsem, ki so prispevali, da smo zamogli kupiti novo umetno nogo našemu sinu Stanleyju. Najlepše se zahvalim glavnemu uradu in odbornikom SSPZ, ki so s tako velikim darom prispevali do zaželene svote. Nadalje se zahvalim še sledečim društvom SSPZ: Skupna društva v Clevelandu; Društvo Složne Sestre, št. 120 in Združeni Bratje, št. 26; Društvo Lundcr - Adamič, št. 20 m društvo Sava, št. 87.
Lepa hvala tudi društvu Ma-cabeep, št. 1288, društvu "Waterloo Camp", št. 281, WOW, društvo "Friendship Grove" št. 125 WC, Pevsko društvo "Jadran", dramatično društvo "Ve-rovšek". Lepa hvala tudi sorodnikom in družinam G. Bašel, P. Šter, F. Slejko, S. Barton, J. Slejko, F. Jazbec, A. Brenčič, A. Božič, J. Kramar, J. Kernel, K. Malnar, F. Malnar, T. Leskovec, V. Junčič, Jerry Bohinc, J. Kra-šovec, J. Novak, F. Gubane, T. Gubane, A. Lapuh, J. Ster, L. Starman, J. Planinsek, M. Potočnik, J. Videmšek, A. Svetek, J. žele, J. Opalek, J. Perko, A. Globočnik, J. Zalar, J. Rožanc, J. Ižanc, J. Avsec, J. Graj^ar, F. Zalokar, L. Slejko, T. Zigman, F. Jelerčič, F. Cebulj, F. Žagar, F. Sader, T. Vehovec, J. Pišlar, L. Samsa, J. Rutar, T. Zupančič,
Roparski napad v Beli krajini
Suhor, 17. aprila. — Julki Ša-jatovič iz Popovičev pri Suhor-ju je umrl mož v Ameriki; ker je bil v več društvih, je za njim podedovala okoli 100 tisoč Din. Bila je v vednih skrbeh, da ji ne bi kdo denarja ukradel, zato ga je navadno nosila pri sebi. Šla je v Metliko po opravkih, seveda je vzela seboj tudi denar v znesku 98,000 Din. Okrog 11 dopoldne se je vračala domov. Preden je prišla do prve vasi Trnovec, na tukoimenovanem Rosinovem hribu, sta iz gozda stopila pred njo dva moška, namazana po obrazu s črno barvo, naperila v njo samokres in ji v?ela ves denar v znesku 98,000 Din, potem sta pa zbežala. Kmalu so prišli na lice mesta orožniki iz Metlike in Suhorja, ki so žensko zaslišali. Vsi ljudje se čudijo, kako je mogoče, da se je izvršil ta roparski napad pri belem dnevu in na državni cesti, na kateri je veliko prometa.
Sežiganje mrličev
Gotovi krogi v Zagrebu in drugih industrijskih krajih po Hrvatski vodijo že nekaj let živahno akcijo, da bi tudi zagrebško prebivalstvo osrečili z kre-matorijem za sešiganje mrličev. Imajo posebno društvo ^Plamen," ki vodi tozadevno propagando in ki v kratkem namerava bolj poživiti in razširiti svoje delo.
Na cesti obnemogel
Brezposelni delavec Lovrenc Gojker iz Škorbe pri Ptuju se je vsled onemoglosti zgrudil. Pri padcu se je močno poškodoval. Stražnik ga je odvedel na rešilni oddelek, kjer so ga obvezali.
Zopet je gorelo
Na gospodarskem poslopju Anton Robarja v Račah je požar upepelil ostrešje in pode hleva, skednja, kolarnice, par-me in svinjaka. Zgorelo je seno, slama 1 voz, plug, brana in drugo gospodarsko orodje. — Vzrok požara ni znan. Drug požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju Ivana Dolajša v Št. Ilju, kateremu je ogenj uničil hleve. Rešili so samo živino. V nevarnosti je bija tudi stanovanjska hiša. Škoda z;na-
Pri zdravljenju paralize naj
Se skuša v prvi vrsti odpraviti, , _ , ,, __ , , T _ ... Vzii.i • x .	, - J. Rotar, M. Kuhel, J. Brodnik,
v<5*ok iste, potem pa se skusa	. m ' , T
oživo4- j , • ■ j 4.1 • >M- Kunčič, A. Toplak, J. Plev-^IVeti delovanje prizadetih mi-i1" . '	. . ,
Vzrok paralize je včasih I ' ^	J" Bra™sd\- -1'
^goče odpraviti z operacijo1. Koss> R Barman
Poškodb in včasih z operacijo
ralja ali tvorov, dalje z odstra-nJenjem vira zastrupljevanja, z °dstranjenjem krvavenja, z arhaičnim zdravljenjem pri sifi-lsu in s serumom pri otroški Paralizi. Poleg tega je morda Potreben poseben red higijene, jtiorda izprememba dela, regu-aciJa dijete in počitek.
Za oživljenje paralizinpiih lr"šic se rabijo razni načini zdravljenja, ki spadajo pod ši-'oko označbo "physiotherapy" 1 Vključujejo pravilno izvaja-masažo, kopelji, direktno ektrično dražitev prizadetih 1T)išic, pasivno gibanje, ki obsoja v tem, da druga oseba Pregiba paralizirani ud, in ak-•vno gibanje, namreč sistema-
je bil izdelan v Dalmaciji pod češkim vodstvom v srbohrvat-skem jeziku, je izvrstno uspel.
Poročil se je
v Ljuhljani vodja internega oddelka mariborske bolnišnice dr. Stanko Lutman z Slavico Jan.
Avto mu je skoraj odbil noge
Nenavadna in nevarna nesreča se je pripetila v Mariboru na Tržaški cesti. Na široko naloženem vozu sena je sedel hlapec Karel Črešnjar iz Tepa-nja pri Konjicah. Noge so mu bingljale navzdol. Mimo je pri-vozil tik voza neki osebni avto ter udaril črešnjarja s tako silo po nogah, da mu jih je čisto zdrobilo v gležnjih. Reveža so reševalci prepeljali v bolnišnico.
Smrt zaradi opeklin
V	ljubljansko bolnišnico so pripeljali 60 - letnega Jakoba Belca, brezposelnega delaYCa iz Škofje Loke. Belec je ponoči hotel izpiti kozarec vode ter segel po vodo na polico nad posteljo. Pri tem pa je prevrnil steklenico ? bencinom, ki je padla na vročo peč. Bencin se je v trenutku vnel. Plameni so objeli Belca ter mu povzročili strašne bolečine po vsem telesu. V ljubljanski bolnišnici so Belcu nudili sicer vso pomoč, vendar brezuspešno. Za posledicami opeklin je Belec umrl. Belec je bil samski.
Nesreča pri delu
V	Hotiniču pri Radečah je kopal gramoz 31-letni kovaški pomočnik Viktor Košir. Pri kopanju pa ga je gramoz zasul ter si je Košir pri tem zlomil hrbtenico. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno. — Na Trati v Poljanski dolini se je pri gradnji nove stavbe podrl zidarski oder pod 53-letnim zidarjem Francetom Vogričem, doma od Sv. Duha pri Škofji Loki. Vogrič si je pri padcu zlomil desno nogo.
Padec s strehe
V	Rudniku je padel s strehe 25-letni sin posestnika Anton Goli. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Hudo je bil pretepen
V	Homcu pri Kamniku so peša 15,000 Din. Požar je pov?ro- j ki fantje napadli 32-letnega čev-čil bržkone kak potepuh, ki je j ljarskega mojstra Valentina
Brejca ter ga poškodovali po vsem telesu. Ko je Brejc prišel
nik v pok. Vsem, ki smo ga poznali, je res težko ?a njim, ker je bil tako prijazen in miren, -r-Rojen je bil I860 na sončnem Krasu, in sončni značaj ga jej spremljal skozi celo življenje. Služboval je v Splitu, Mariboru, Gradcu in v Ptuju.
V	Kostanjevici na Krki je u-mrl Ferdinand Sekovanič.
V	škofji Loki je umrla dolgoletna trgovka Marija šmitek. Prepeljana je bila v svoj rojstni kraj Kropa na Gorenjskem.
V	Mariboru so umrli: V Maistrovi 17 je umrla v starosti 74 let Ivana Zieringer. — V Slovenski ul. 40 je ugrabila smrt 56 letno soprogo sodarskega pomočnika Ano Kraner. — V bolnišnici sta umrla 6 letni Miroslav Šetar in 63 letni vpokojeni nadpreglednik fin. kontrole Anton Berlak.
V	Ptuju je umrla Marija Pih-lerič, soproga zasebnika, v starosti 77 let.
Na Sromljah pri Brežicah je umrla Petan Marija roj. Hode, v 70. letu življenja.
V	Ljubljani je umrla v starosti 27 let Natalija Pečenko, hčerka trgovca in posestnika.
V	Sv. Križu tik Rogaške Slatine je po kratki, težki bolezni umrl daleč naokrog znani veleposestnik in gostilničar Franc Ogrizek v 76. letu starosti.
Dvor pri Žužemberku
V	Ljuhljanskem sanatoriju je umrla Ana Može, hčerka tukajš-
njega uglednega trgovca Fran-j ca Možeta. Bolehala je le kratek čas.
Na Vrhniki je umrl po daljši j hudi bolezni v starosti 54 let Ignacij Oblak, sodarski mojster in založnik piva. Pokopali soj ga na pokopališču pri sv. Pav- j lu ob ogromni udeležbi.
V Ljubljani je umrl po kratki mučni bolezni v splošni bolnišnici Janez Vidic, zvaničnik drž. žel. v pokoju v 63. letu starosti.
Povratek k demokraciji v Bolgariji?
Bolgarija je že več let torišče notranjih bojev. Upori, revolucije, nezadovoljnost je ostala tudi pod diktaturo. Razmere so se še poostrile. Te dni se je vršil kronski svet in politiki pričakujejo, da se Bolgarija vrača v ustavno življenje v smislu ukinjene ustave. Volitve bi pokazale, koliko so se razmere v dobi diktature izboljšale ali poslabšale. Bolgarija mora predvsem izločiti politiko vojaštva, kar je sedanji režim že o nastopu poudarjal.
prenočil na hlevu.
Nesreča ne počiva
A. Kucliling, M. Kokal, A. Dolgan, J. Godina, A. Ogrinc, J. Sepič, J. Tekavčič, J. Stražisar, R. Mesojedec, F. Mič, G. Bališ, J. Bališ, A. Zupane, P. Bukovnik, A. Rupnik, V. Muhič, J. Radel.
Lepa hvala tudi vsem onim, ki niso dali imena in ako sem katerega pozabila naj mi oprosti in sprejme najlepšo hvalo.
Obenem pa priporočam vsem staršem, ki imajo male ali velike otroke, da naj jih vpišejo v slovenska društva, ker ta so najboljša, to vem iz lastne skušnje. Najsibo v bolezni ali v nesreči, največ dobimo in gotovo pomoč1 dobimo pri naših organizacijah. Torej podpirajrno jih, ker oni podpirajo nas.
Ivana Vindiš, 65 letna vdova po kaznilniškem pazniku, Po-breška cesta 21, je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Prvi veliki naš (Utmači film "A življenje teče dalje . . ." z Ito Rino in Zvonimirjem Ro-gozom v glavnih vlogah. Film
v ljubljansko bolnišnico, je bil ves posinel po telesu.
Na Seničici pri Medvodah je umrl po dolgi in zelo hudi bolezni Jože šušteršič. Rak v želodcu mu je pretrgal nit življenja. Bil je 26 let župan v Medvodah.
Novi grobovi V Ptuju je umrl nagle smrti Jožef Počkaj, poštni podurad-
| Ko potrebujete	|
:j: železnino	|
?	semena	:!:
i stekleno posodo	%
« električne	Ž
« predmete	|
I	itd.	I
I	•>
^	zglasite se v	|
| SUPERIOR	I
| HOME	I
SUPPLY	|
6401-03 Superior Ave.	J

Naš dnevnik
Dobrostoječi člani odraslega oddelka S. S. P. Z., dobijo pri naročilu našega dnevnika popust za vsakega člana družine 7oc, ter bi za dnevnik izven Clevelanda, plačali sledečo naročnino za celo leto:
Ako je v družini 1 član SSPZ (dobrostoječ) se doplača $3.75 Ako sta v družini 2 člana S. S. P. Z. se doplača $3.00.
Ako so v družini 3 člani SSPZ se doplača $2.25
Ako so v družini 4 člani S. S. P. Z. se doplača $1.50
Alio je v družini 5 članov S. S. P. Z. se doplača .75
Ako je v družini 6 članov S. S. I'. Z. se ne doplača nič.
1'oslužite so to ugodnosti in naročite dnevnik!
"ENAKOPRAVNOST" 6231 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Socialna demokrata v Nemčiji ubita fj
Iz Hamburga se poroča:
Bivši tajnik nemške kovinar* ske zveze Martina Jullicha (i2 Kolna), star 45 1., je bil areti-* ran pred 14. tedni. V policij* skem zaporu so ga tako stra« šno mrcvarili, da je tam umrl. Nekaj ur pred njegovo smrtjo, so povabili k njemu ženo, ki je tudi v zaporu. Njegova žena je pričela gladovalno stavko ter se je živčno popolnoma zrušila.
"Pariser Tageblatt" pa porot ča, da je ista usoda zadela Ju« rija Reiterja. ki je bil več let tajnik živilske organizacije v Kolnu.
Oba sta bila tudi pomembna funkcionarja v socialnodemo-kratični stranki.
Sem 11
Forward
OR
Backward /
Make« the
same perfect Singer stitch, in either direction. Little^ lever changes, direction instantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. •3
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corner St. Clair
HEnd. 4245


Učno
in postopno gibanje pri-
2adetih udov.
Katero izmed navedenih pravljenj je potrebno, je odvi-o od vsakega posameznega Ui;aja. Vsak primer paralize tl'eba kar najbolj pašno pre-iati ter ugotoviti vrsto, vzrok
Sestrski pozdrav,
Mary Yenty, članica društva št. 26
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
aPs[aznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva odprla
novo restavracijo - gostilno
NA
Pripravljena sva vam postreči z dobrimi jedili, vsakovrstnimi likerji, pivom in vinom.
Josip in Pauline Birk
6220 ST. CLAIR AVE.

Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avlar "The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynumile'
{«> <K>
To je povest treh vnukov slovenskega izseljuica v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPIi&JKMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO

STRAH 4,
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Z bliskovito naglico navali množica na obe ženski. Komaj sta se zavedli, že je padalo po njih.
Neki orjaški človek dvigne z obema rokama kneževo prijateljico, lepo Gregorjanko, in jo 7. vso silo trešči ob zid. Glava se ji razbije, prikažejo se možgani pomešani s krvjo.
Druga ženska pa pade na kolena. Bila je dražestno dekle iz kirgiške stepe, ki ni razumelo ruski. Šele po dogodkih okrog sebe in po kretnjah najbližjih nasprotnikov je spoznala, da se nahaja v smrtni nevarnosti.
Deklica dvigne roki in pokaže na Daškova, kakor da bi hotela reči:
—	Ta me je zapeljal, — jaz nisem kriva, temveč on,-—- on sam je kriv!--
Bilo je zaman.
Neka visoka žena iztrga najbližjemu moškemu dolg in o-ster nož. Z njim zamahne nad glavo lepe Kirgizinje in zavpije:
—	S knezom si jedla paštete in pila kavkaško vino, moja. oba otroka pa sta umrla od gladu tam doli na dvorišču! — Nista še pokopana! — Plačaj še Ti! — Rdeče vino, — rdeča kri, taka je pravica! —
Visoka žena prereže z enim samim udarcem grlo mlade deklice.
Truplo nesrečniee se zvali knezu pred noge.
—	Ne, — ne, on mora umreti!
—	so vpili ljudje vse vprek, vsaki "ne"' 'pa je padel kot kamen na Daškovo glavo.
—	Imate prav, prijatelji! — zakliče Golinski. — Ta človek si je zares zaslužil samo smrt. Toda vi ga ne boste sodili! — Zaprite ga in ga oddajte v Petro-grad, opraviči naj se pred carico! —
— Ne, ne! — sodili ga bomo mi! Pod našimi udarci mora izdihniti! —
—	Darujte mu vsaj en dan, da se bo pripravil na smrt! —
—	Medtem bomo pa sestavili zapisnik, dokaz, da nismo delali kakor divjaki in razbojniki! —
—	Ne, ne! — on mora takoj umreti! —
—	Pustite mu vsaj toliko časa da si bo izprosil pri Bogu milosti! — Ali hočete grešiti? — Brez izpovedi in obhajila vendar ne smete poslati človeka na drugi svet! —
—	Ne, — ne! Vemo, kaj je zakrivil. Duhovniku bi mogel e-dino le reči, da je bil lopov, dokler je hodil po svetu. — Bog noče, da bi tak grešnik molil pred smrtjo! —
—	Potem ga vzemite! — reče Golinski z grozo. — Imejte z njim vsaj malo sočutja in ga ne mučite! Ubijte ga hitro! —
In zopet so padale besede kakor težko železno kladivo in u-| darjale ob Daškovo glavo.
Ko je knez zagledal, da je ~ Ne- ne' nal trPi> saJ smo množica začela s prelivanjem | tr?oli tudi mi! ~ Hitra smrt bi krvi, se prime z obema rokama |bikl zanJ dobm dp,o! Ne pozna-kapetana Golinskega in začnelmo usmiljenja, tudi on ga ni po-
stokati:
Knal!
— Golinski, dragi Golinski, v j Golinski zagrabi kneza Daš-imenu božjem, rešite me — kri 1.kova in trešči med razburjo-— kri — umoriti me hočejo!
Saj jaz sem knez Daškov!
—	Golinski, dragi Golinski, povejte tem norcem, da sem poveljnik trdnjave. — Ce me bodo umorili, — se bo carica grozno maščevala, — carica
V tem trenutku pretrese o-zrnčje strašen grom. Zdelo se je, kot da se bo trdnjava zrušila. V dvorišče, ki so ga orenburški meščani zapustili, je padla gra nata in se z vso silo razpočila.
—	Pravkar ste govorili o carici, knez Daškov, — zagrmi načelnik, — poglejte, sedaj vam odgovarja upornik PugaSev! Carica nam ne bo pomagala! Carica, ki nam je poslala takega zaščitnika, kakor ste vi, — vladarica, ki svojim podanikom kljub stradanju in nevarnosti ni poslala hrane in pomoči, taka ženska ne bo več naša carica. — Če bomo branili to trdnjavo še v naprej, jo bomo branili samo zato, ker se nočemo združiti s Pugačevim, s tem razbojnikom! —
Golinski si z rokami zakrije obraz.
Čutil je, da ne more rešiti ničesar več. — Toda še enkr at hoče poskusiti. Množico zaprosi, naj pusti kneza Daškova pri življenju. — Naj si ne umaže rok z ničvredneževo krvjo.
no množico.
—	Tukaj ga imate! — zavpije Golinski. — Ubijte ga — mučite ga — uničite ga! Saj nisem jaz kriv! — Storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi ga rešil! --
Dašk ov vzkrikne v smrtnem strahu, ko se je znašel v sredini ljudi, ki so zahtevali njegovo smrt.
Ljudje izdero svoje nože, sekire se dvignejo. Že sedaj bi ga bili ubili, če se ne bi v zadnjem trenutku prerinil načelnik skozi razjarjeno množico in s svojim telesom zakril sivega kneza.
—	Počakajte, ljudje! — zakliče načelnik. — Svet naj ne poreče, da smo ga umorili! Saj nismo morilci, — bodimo njegovi sodniki!
Vemo, kaj dolgujemo oblasti. Toda samo skra jna sila nas opravičuje, da ga sodimo sami!
—	Umaknite se, meščani! Tega ničvredneža bomo sodili. Za kar se bo izreklo sodišče, to se bo zgodilo! — če ga bo sodišče oprostilo, ga bomo izpustili. Če bo pa obsojen, ga umorite ta-koj! —
-	Jaz bom tožnik, obrambo pa naj prevzame kapetan Golinski. —
-	Kapetan Golinski, ali hočete braniti obtoženca? —
Branil ga bom!
V sobi je naenkrat zavladala grobna tišina. — Slišali bi iglo, če bi padla na tla.
Načelnik da znamenje in v o-spredje pride okoli dvajset naj-odličnejših orenburških meščanov. Postavijo se v polkrogu okoli kneza.
Daškov je stal med njimi, na nelu so se mu pa pojavile debele znojne kaplje.
Oblečen je bil v svojo dragoceno domačo obleko, ki jo je ime) na sebi, ko je kaiial s prijateljicama. Oškropljen je bil s krvjo umorjene Kirgizinje.
Ko je slišal, da ga mislijo soditi, se je zaiskril v njegovem srcu plamen upanja na rešitev. Njegov pogled postane naenkrat oblasten in zapovedova-len, v njem pa se iznova porodi njegova stara predrznost.
Najstarejši orenburški meščan začne razpravo:
—	Meščani in meščanke oren-burške! — zakliče. — Človek, ki ga bomo sedaj sodili, je bil mogočen in oblasti željan gospod. Carica Katarina ga je poslala k nam, da bi sodil, vodil posle in s pomočjo vojske skrbel za varnost naših krajev. — Kaj hočete reči, javni tožitelj?
Načelnik odvrne:
—	Obtožujem ga, ker nas je zapustil v najnevarnejšem in najobupnejšem položaju. —
—	Ko se je Pugačev približeval, mu je prepustil knez Daškov naše mesto na milost in nemilost!
—	Namesto da bi poslal, kakor je bila njegova sveta dolžnost, na razbojnike vojsko, je prepustil knez Daškov naše hiše, cerkve in šole upornikom, da delajo z njimi kar se jim zljubi. — Vsi smo postali berači po njegovi krivdi. Toda to še ni vse:
—	Zagrešil je še slabše in po-dlejše dejanje kakor je ta.lopovščina. Pred nami je dal neusmiljeno zapreti vrata te trdnjave.
—	Šele po dolgih prošnjah nam je dovolil, da se lahko skrijemo za zunanjim obzidjem. Tu smo preživeli deset strašnih dni.
—	Spali smo na kamenju, hranili so nas kakor živali, niso nam dali zdravnikov in sovražne krogle so padale in pobijale naše otroke. Samo ena njegova beseda bi nas rešila tega trpljenja. Toda ne, on se ni zmislil, da bi jo rekel.
—	Vrhunec moje obtožbe pa vsebuje zapoved, ki jo je izdal pred pol ure.
Zapovedal je streljati na nas, na podanike carice Katarine. Če bi ta človek ne zakrivil drugega, temveč izdal samo to zapoved, bi zaslužil smrt! Pri--
Naprodaj
Poznani kovač J. Glač ima naprodaj farmo obstoječe iz 4 akrov; 7 milj iz Collinwooda na Miner Rd., blizu Chardon Rd.; na farmi je zidana hiša, gospodarsko poslopje, prostor za ples, 2 prostora za balincati in veliko sadnega drevja. Se proda poceni. Naprodaj ima tudi hišo z 9 sobami na 141 cesti blizu Fisher Body. Oglasite se na 13408 St. Clair Ave., ali pokličite GL 3963.
FRANK ZAKRAJŠEK
Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD.	ENdicott 4735
Mlekarna naprodaj
Preda se dobroidoča mlekarna v sredini slovenske naselbine. Poizve se na 1368 East 53 St.
I v v
Isce
se
Priletna ženska med 40 do 45 let stara dobi delo za hišna o-pravila in za streči pri bolni že-' ni. Poizve se na 15232 Waterloo Road.
J
Hiša naprodaj
Hiša za dve družini po 4 sobe in kopalnica, za vsako, vse pre-j delano in moderno urejeno. — Proda se poceni ali pa zamenja za posestvo v Pennsylvaniji. — Vprašajte ali pišite na John! Lakota, 436 East 158 St.
ENAKOPRAVNOST
jatelji, zato Vam predlagam:
—	Ubijmo kneza Daškova in sicer takoj. Toda smrt ne sme biti poštena vojaška smrt, ker ta človek ni vreedn smodnika in krogle. Z enim udarcem mu raz-biimo glavo, v kateri se je porodilo toliko hudobnih in podlih misli!—
Množica soglasno .pritrjuje. Knez Daškov dvigne svoje drhteče roke h Golinskemu, toda kapetan mu obrne hrbet.
—	Kapetan Golinski, — ga vpraša najstarejši meščan, — kaj odgovarjate na obcoSbo.kot branilec tega človeka? —
—	Nočem, — odgovori kapetan, --- pobijati niti ene obtožbe! —-
—	Tudi sam sem bil priča in vem, kako je bil knez Daškov napram Vam trd in neusmiljen. Sam sem slišal njegovo zapoved, da naj streljamo na Vas, če bi poskušali s silo udreti. Toda zagotavljam Vam, da bi se to nikdar ne zgodilo. Vojaki 4ji prej obrnili puške proti njemu, kakor pa da bi streljali svoje brate.
Njegova okrutna zapoved Vam torej ni škodovala. —
—	Opomnil bi Vam rad, da gre za starčka, ki si je pridobil v svojih mladih letih veliko zaslugo za domovino.
—	Carica Katarina ga ni zastonj odlikovala z visokimi vojaškimi častmi. Toda to ni več oni Daškov, ki je vodil nekoč svoje vojake od zmage do zmage.
—	Daškov je sedaj otročji, neumni starček! — človek, ki si je z vinom in grešnim življenjem uničil svoje živce. — Brez dvoma bi ta človek ne bil tako okruten, če bi bil popolnoma zdrav.
—	Hočete-li norca umoriti?
-- Prosim vas, da kneza Daškova zaprete in ga pustite v zaporu, dokler bo trajalo obleganje. Potem ga bomo poslali v j Petrograd in ga predali vojne-i mu sodišču.
—	Bratje, — konča kapetan Golinski svoj govor, — živimo v težkih dneh. — Ne dajte, da bi sledila tej nesreči, ki je nismo sami zakrivili, druga, še hujša, ki bo pa ležala na naših dušah. Sodite po svoji vesti!
—	Prosim vas, prijatelji, ne ubijte in se ne maščujte nad tem neumnim starcem! —
Grobna tišina je zavladala v sobi, ko jo kapitan Golinski končal.
-- Sodišče, ki je izbrano izmed meščanov se bo posvetovalo in odločilo o usodi kneza Daškova, — javi najstarejši meščan.
Čez malo časa odide dvajse-torica mož v sosedno sobo na posvetovanje.
Vrata se za njimi zapro. Človek pa, ki bo v kratkem času slišal svojo obsodbo, ostane od strahu drgetaje med množico.
58. POGLAVJE Obsodba
Nesrečnež se Golinskemu zasmili. Kapetan pokliče nekega častnika in mu zapove, da prinese stol knezu Daškovu.
—	Sedite! — mu zašepeta kapetan. Knez Daškov omahne na stol.
—	Kapetan Golinski, — reče tiho Daškov, — ah, dragi moj kapetan Golinski, da bi vas bil vsaj ubogal! — Ali pa, da bi vsaj ne prišel v ta prokleti kraj! — Toda carica me je poslala sem. Ona je želela, da bi se nikdar več ne vrnil v Petrograd. Sedaj je dosegla, kar je hotela!
—	Ali mislite, da me bodo ti grozni ljudje zares ubili? — Mi-slite-li, da se bodo upali ubiti mene — kneza Daškova? —
—	Gospod — odvrne zamolklo Golinski, — dobro bi bilo, da bi se spravili z Bogom. Grešili ste, tem nesrečnežem ste prizadejali marsikatero krivico. Igrali ste se z ljudmi, ki so bili obupani do brezumja, sedaj boste pa sami zgoreli v plamenu, ki ste ga zanetili! —
-— Umreti — zastoka Daškov.
ur/ dnevni program
v avditoriju S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio katerega priredijo učenci in učenke Slovenske šole in Jugoslovanske šole moderne umetnosti, OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1935-36,
POD POKROVITELJSTVOM
Prosvetnega kluba S. N. Doma,
V DNEVIH:
22., 23. in 24. MAJA, 1936
V PETEK, 22. MAJA:
ob C. uri zvečer se otvori razstava slik učencev Jugoslovanske šole moderne umetnosti, katere poučuje slovenski slikar, umetnik H. Gregorij Prusheck; razstavljenih bo nad 70 najnovejših del naše mladine.
Ob osmih zvečer se prične program in sicer govori predsednik S. N. Doma. Frank Somrak; govori spoštovani slovenski sodnik Frank J. Lausche; nastopi v solospevu Mrs. Mary Ivanusch- na harmoniko igra Stanley Godnjavec; nastopilo še drugi pevci in pevke kot tudi razni mladi talentje. Vstopnina samo 10c.
V SOBOTO, 23. MAJA:
razstava slik odprta od 2. ure popoldne naprej. Vstopnina do 6 ure zvečer samo 10c, od šeste ure naprej 25c. Zvečer ob 8 uri se prične program s sledečim sporedom:
"OH, TA POLONA!"
BURKA V DVEH DEJANJIH Igrajo učenci Slovenske šole S. N. Doma, pod režijo učiteljice Mrs. Mary Ivanusch.
OSEBE:
Br. Kopriva ................................... Theresa Kalister
Polona, njena dekla ................................ Elsle Hrovat
Gospa gmrečnik, prijateljica Koprive ............ Esther Mramor
Nežika, kuharica pri dr. Koprivi ................... Anna Čebul
Ema, njena prijateljica ........................... Albina Ivane
Milica, služabnica pri baronici ................ Margaret Stefanič
Lizika, služabnica istotam ...................Josephine Makse
Prvo dejanje se godi pri dr. Koprivi, drugo pri baronici.—Sledi:
"PRIZOR NA VASI"
PRIREDIL EDWIN PRIMOSHIC
Ivanka ...... Florence Mramor
Minka .......... Julia Peternel
Maček .......... Anton Grdina
Micka............. Jennie Lesar
Mihec ............... John Rus
Francka ........ Mildred Mam
Ančka ....... Mary Klemenčič
Metka ........... Stephie Arko
Janko .............. Anton šile
Baržunova Metka .. Josie Mlšlč Miklavžev lenuh Anton Ferfolia
Vaški godec ....... Louis Arko
Drugi muzikantje: Nettie Sraj, j Josie Koželj, Esther Mramor
Spela ......... Florence Šuštar
Urška ............ Violet Svigel
Stanko ........... Emil Adamič
Vaški nagajivec.. Frank Glažar
Plesalci: Anton Sterle, John Rus, Anton Ferfolia, Louis Tomšič, Frank Suhadolnik, Joseph Grdina; plesalke: Zora Glažar, Florence Mramor, Olga Janchar, Margaret Tavčar, Dorothy Tavčar, Jennie Lesar; ostali vaški otroci: učenci in učenke šole."
Pevske in plesne točke spremlja na klavir Mrs. Irma OTIern.
V NEDELJO, 24. MAJA:
se razstava slik učencev Jugoslovanske šole moderne umetnosti, nadaljuje in sicer od 2. ure popoldne naprej. Vstopnina samo 10c popoldne ali zvečer. Ob 8. uri zvečer se prične program in nastopi pevski zbor "Zarja," odsek soc. kluba. Zapeli bodo več lepih pesmi Razstava slik se bo zaključila vsaki večer ob 11. uri. V prizidku se bo serviralo okusno in hladilno pijačo ter prigrizek vse tri dni. Ves čisti preostanek te priredbe gre v šolski sklad blagajne S. N. Doma in se ga bo rabilo le za vzdrževanje teh šol
Cenjeno občinstvo, od blizu in daleč vljudno vabimo, da si ogledate razstavo in se udeležite priredbe v soboto zvečer, 23. maja. ki bo nekaj prav ljubkega, da se bo vsem dopadlo!
Prijazno vabi Prosvetni klub S. N. Doma.
Umorili me bodo — To je strašna usoda. Dragi kapetan Golinski, še noben Daškov ni umrl na tako sramoten način. Jaz sem prvi!
—	Saj nisem storil ničesar hudega! — zakliče strahopetec.
—	Mar sem se v čemer pregrešil? Kdo mi more kaj dokazati?
—	Kdo se predrzne trditi, da sem s svojimi podložnimi kedaj nečloveško postopal? —
—	Spomni se na Olgo! — mu nenadoma zašepeče neznani moški glas v uho.
Daškov se zdrzne. Obrne se in opazi mladeniča, ki ga je z na prsih prekrižanimi rokami porogljivo motril.
Ta mladenič je bil gluhonemi Kola.
Mar ni ta človek gluhonem?
20. maja, 1936.
Daškov ni mogel odvrniti svojega pogleda z mladeniča. Zdelo se mu je, kakor da je njegove u-sode, njegove sramotne usode kriv ta človek.
Morda je slutil tudi resnico.
Kola je razjaril in opogumil množico na dvorišču. Kola je bil pogumni mladenič, ki je že pred nekaj dnevi pozival orenburški meščane na upor proti nečuve-nim odredbam kneza Daškova. Kola je bil prvi, ki je navalil 3 sekiro na glavna vrata notranje trdnjave. Kola je bil duša celega upora.
(Dalje prihodnjič)
DR. L. A. STARCE
Pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 St. Clair Ave.
WELDING SCHOOL
Gas Welding na vseh stvareh spadajočih v to o-brt; 16 tečajev za $40. Wel-dam tudi druge stvari, naj-sibo pri avtomobilu ali kaj drugega. Za pojasnila se o-brnite na
FRANK OBREZA 6702 St. Clair Ave.
SLOVENCI in JUGOSLOVANI
Pridite posebno ob sobotah zvečer v College Inn, 1595 Niles Rd., v predmestju Warren O., na glavni cesti med Warren in Niles, O. — Dobite dobro pijačo, prigrizek in zavrtite se lahko ob zvokih samih klasičnih melodij. Na svidenje
Anton Simčič
Nekdanji učitelj godbe v Clevelandu.
Oglasaj+e v — ' "Enakopravnosti"
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
.__ t ,r„ COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street	Tel.
KEnmore Sil*
Kadar potrebujete pogreb-nika, pokličite KARNO-
SLOVENSKI POGREBNIK
" -- VICH POGREBNI ZAVOD. Tel. št. 165, 536 S. 4th St., Clinton, Indiana. Prosta ara-bulančna postrežba po dnevi in po noči.
MR. KARNOVICH JE ČLAN SSPZ IN SNPJ
ONLY IN NORGE
THE PLUS VALUE Of lOLUTOl KEFRIGEBATIOV
• Part of the pha rata* fa
Norge is the phis cold-making power of the RoHator. It is «blc to make more coid you'll ever need, is simple in construction, smooth in opa»-tion, uses hardly arty «•■»>■■■.^ is almost everlasting, actual test, the RoIUttor proves with use.	)
The extreme efficiency and dependableness of the RoOator is the basis of saving in both food and refrigeration. RoOator Refrigeration enable« Norg* owners to save op to $11 month.
THE ROLLATOR...
Smooth, eety, rolling power previdet more cold— tae% lea aerrrmt
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
NORGE