Za gospodarje
Maribor, dne 5. novembra 1937,
I. Banovinska sadjarska razstava in sejem v Maribora
Zadnjič Brno poročali na kratko, da Je otvorü ban ▼ soboto 23. oktobra v Mariboru v unionski dvorani I. banovinsko in naj-večjo sadno razstavo v naäi državi, ki je bila združena z vzorno urejenim sadnim sejmom.
Ban dr -Natlačen Je Izrekel prtrecöteijem pohvalno priznanje, katerega so bHi tndl deležni od strani Številnih obiskovalcev, ki so v minulem tednu obiskovali v obilnem številu privlačno razstavo. Največ truda sta Imela z organizacijo in ureditvijo raz-save kot take in tudi sejma g. Josip Priol, ravnatelj mariborska Vinarske in sadjarske Sole, ter g. Aplenc, ki Je vzgojn na latern zavodu že cele generacije rv«nulh kmečkih sadjarjev.
Mariborska razstav» Je bila v vsakem oziru posrečena, poučna, za naš sadni trg doblčkanoena ta skozi celi teden spremljana od najlepšega vremena.
Poučni la zanimivi oddelki razstave
Na mlajše obiskovalce je vplivala razstava poučno, ker so vldeH na lastne oči prav vse, kar zamore zanimati pravega In naprednega sadjarja. V veliki unionski dvorani so bile na ogled vse najmodernejše sadne škropilnice, aparati ta kotli za izdelovanje sodnih sokov, sadni mlini ta stiskalnice ter stroji za sortiranje sadja. Razne tvrdke so razstavile umetna sadna gnojila ta je bSo videti na slikah ter sadju uspehe gnojenja.
Mariborska vinarska šola je nazorno pokazala Izborno sadje, katero je obrodilo, ker je bilo drevje pravilno gnojeno in škropljeno, ter sadne sorte, ki so vrgle klnvem sad brez gnoja ta škropiva.
Zanimiv ter poučen Je bil pravilno naložen voz za prevoz sadja. Videti je bilo model sadovnjaka v ravnini ta sadovnjaka v bregoviti legi.
Zelo so zanimali mlajše obiskovalce vsi mogoči dobro Izdelani modeli večjih ter manjših sadnih sušilnic, katero sl utirajo pri nas zelo naglo pot kot moderen nado-
mestek za nekdanje priproste kmečke sušilnice, s katerimi so se ponašali pred dobrimi 50 leti naši boljši ter večji kmečki domovi.
Poučno Je vplivalo dalje skladiščenje sadja na premakljivih lesah ta v holandskih zabojih. Razstavljeno je bito ramo sadjarsko orodje, najbolj razširjeni čebetal panji, najvažnejše čebelarske potrebščine ta sUke o pomenu čebel za oploditev cvetja sadnega drevja.
Kako teknejo ta kak okna imajo razni sadni sold, kateri se dajo pripraviti z razstavljenimi aparati, se Je lahko vsak prepričal v poskuševaLnid poleg velike unionske dvorane, kjer je bOa tozadevna razstava mariborske sadjarska Aota,
Poleg sokov je bilo videti na tsj stavi visoke piramide sadnih konzerv, katere Je poslala na ogled sadjarska Sola, gospodinjska šola mariborskih šolskih sester. Podravska industrija sadnih sokov ta Sadjarska podružnica za Maribor ta okoOoo,
Dalje časa se je ponmdfl vsak obiskovalec v onem oddelku, kjer je gledal najnevarnejše sadne škodljivce nad ta pod zemljo ter razne preparate sadnih škodljivcev ter bolezni. Predočeno je bOo tudi zatiranje sadnih škodljivcev ta obramba napram najhujšemu sovražniku sadjarstva — zajcu,
Z vesoljem so si ogledovan bodoči sadjarji drevesničarstvo na vrtu Zadružna gospodarske banke, pri katerem Je sodelovalo več drevesničarjcv. Poučni oddelek iz te panoge je sestavil g. Ivan Dolinšek, drevesnlčar ▼ Kamnici pri Mariboru.
Pri poučnem delu sadne razstav« so se postavilo razne Sadjarske podružnice, katere so dale na razpolago najlepšo zbirke in izbor« sadja.
Razstavljeno Je Mo na gstortj! vettke unionske dvorane izredno lepo, debelo ter raznovrstno sadje iz Južnejših sadorodnih banovin naše države.
Sadni sejm
V obsežni dvoriščni topi pri Unionu Je bil razvrščen po posameznih sadjarskih podružnicah sadni sejm, na katerem je bilo
— 134 —
videti najbolj izbrano, sortirano in v zaboje zloženo ter v svileni papir ovito sadje.
Na vzorno urejenem sadnem sejmu je bilo naprodaj na licu mesta okrog 2000 ameriških zabojev in krog 250 kabinetnih zabojev. Sadja je bilo na sejmu za dobre štiri vagone.
Sadno blago so poslale na sejm štajerske in dolenjske sadjarske podružnice zgoraj omenjeno količino.
Pri posameznih članih podružnic, katere so poslale sadje na sejm, je bilo na prodaj še 80 do 100 vagonov. Vsak, kateri se je zanimal za sadni nakup, je dobil natančne podatke od razstavnega odbora.
Spravljanj« semenskega krompirja
Vsi znaki kažejo, da bo prihodnjo spomlad pomanjkanje semenskega krompirja. Kmetovalci se v njih lastno korist opozarjajo, da varujejo krompir gnitja in vsega, kar mu kvari vrednost za seme, to je zlasti premočno odganjanje. Krompir, ki premočno odganja, je zanič za seme. To mora vedeti vsak kmet in mora znati tudi to škodo preprečiti. Kdor ni poskrbel za dobro ukletenje vsega krompirjevega pridelka, naj to napravi vsaj za ono množino, ki jo bo rabil za seme. Ta krompir naj skrbno odbere in ga spravi v zračno, ne pretoplo klet. Ako je krompirjeva klet žc polna, spravite lahko semenski krompir v kak drug primeren prostor, ki naj ho suh in zračen. Svetel prostor jc boljši kakor temen, ker napravi krompir močne zelene kali, ki se ne polomijo in ki iz njih poženejo krepke rastline. Spodaj naredite eno ped nad zemljo pod iz desk, tako da ostanejo vmes špranje, okoli sten pa ravno tak opaž. Kadar nastopi mrzlejše vreme in je nevarnost, da bi krompir začel zmrzovati, ga je treba v taki zasilni shrambi dobro pokriti s slamo ali s čim drugim. Najprimernejša temperatura v shrambi za krompir je 2—5 stopinj Celzija; nad osem stopinj Celzija se pa toplina nikakor ne sme dvigniti. Opazujte toplino na toplomeru, ki ga obesite v klet, oziroma v dotično shrambo in okna ponoči pridno odpirajte, če je to potrebno.
Krompir se lahko dobro spravi tudi v podsipnici, ki pa mora biti pravilno napravljena. V podsipnicah, ki so izkopane v suho zemljo in pravilno napravljene, se krompir mnogo bolje ohrani kakor v sla-
bih kleteh. V mokri zemlji, kjer se vlaga počasi odceja, pa krompir v jami rad gnije.
Podsipnica naj bo izkopana čisto plitvo (15—20 cm), da ni pretopla. Krompir zložimo tako, da ima obliko strehe, kup bodi spodaj širok 1.30—1.50 m, visok pa v sredi 80—100 cm. Dolžina je lahko poljubna. Jako dobro je, če napravimo po dolgem v sredini kupa kanal iz lat, ki naj bo visok kakih 20 cm, obe stranici tega trikota pa haj Znašata približno 30 cm. Med latami morajo biti špranje. Ta kanal na dnu kupa omogoča kroženje zraka po zasipnici. V isto svrho služi lahek tram, ki ga položimo na vrhu kupa in ovijemo s slamo tako, da gleda vso skupaj malo ven iz kupa. Ko je kup izgotovljen, ga pokrijemo najprej čisto plitvo s suho zemljo, vrh kupa pa pustimo še nepokrit. Da se krompir preveč no omaže od zemlje, razprostremo na kup najprej nekaj slame. Ko nastopi hujši mraz, šele pokrijemo kup z debelejšo plastjo zemlje, tako da znaša skupna debelina zemlje kakega pol metra. Ce je posebno ostra zima, naložimo še nekoliko gnoja, ki varuje krompir mraza.
Ljudski pravnik.
Stara pot k cerkvi. Z. B. v N. S. Že nad 30 let uporabljate neko krajšo, lepšo pot k cerkvi, lastnik zemljišča, preko katerega teče, pa Vas je začel naganjati na daljšo. Vprašate, ali Vam smo zabraniti krajšo pot. — Ako res že 30 let uporabljate (brez prekinitve, ki bi trajala tri leta) krajšo pot brez prošnje in brez sile, ste pravico do nje priposestvovali in Vam sosed poti ne more več uspešno zabraniti. Ako bi Vam delal ovire, ga lahko tožite na priznanje Vače pravice.
Zaščita glede ostanka iz ročni n e. K. A. v Zg. S. Leta 1924 ste prevzeli posestvo in se zavezali staršem žene izplačati 20.000 din. Dolgujete jim še 5000 din in vprašate, ali Vam pritiče za ta ostanek zaščita in kako bi jo dosegli, ko Vam je starši nočejo priznati. — Zaščita Vam pritiče in ste dolžni ostanek, znižan na polovico, odplačati v 12 letnih obrokih. Ako bodo starši hoteli več, Vas bodo morali tožiti in boste takrat uveljavljali, da ste zaščiten kmet. Kak rok tu ni določen. Lahko pa starši ugovarjajo, da ste Vi v boljšem gmotnem položaju nego pni; v tem slučaju (ako je dokazen)^ IMMdli.Lt' >,v«HMÜle,

Fiate noenORn Cnvaja. H. L. v Ij- Do
februarja ste bUi pri 'ITD zaposleni kot lesni delavec z dnevno plačo 38 din. Na odredbo obratovodje ste morali nato prevzeti službo nočnega čuvaja, pri čemur Vam pa plačujejo le 3.80 din na uro. Vprašate, ali ne bi mogli dobiti svoje prejšnje, viSJe plače in ali bi jo mogli izterjati tudi za nazaj. — V kolikor Vam je službodaja-lec upravičen odpovedati službo, Vam smo odrediti tudi drugi posel in zmanjšati plačo. Velja pa to zmanjšanje šele po prete-jco odpovedne dobe. Torej bi Vam morali za tisti čas, kolikor bi trajala odpovedna doba, plačati staro plačo, potem pa se morate zadovoljiti z zmanjšano. Razliko lahko iztožite tekom treh let,
Plača za nedeljsko delo. Isti Pravite, da Vam za opravljanje čuvajniške službe ob nedeljah in cerkvenih praznikih ne izplačujejo tako zvanih nedeljskih nagrad v obliki 50%, kakor to predvideva kolektivna pogodba. — Ako kolektivna pogodba velja tudi za Vas, odnosno Vašo službo, lahko sodnim potom izterjate nagrade, tudi za nazaj. — Zakon o zaščiti delavcev sicer prepoveduje vsako nedeljsko delo in določa, da ga mora delodajalec plačati s 50% poviškom. Za ostale praznike prepušča svobodnemu sporazumu med delodajalci in delavci, kdaj naj se dela in kdaj ne. Je pa sporno vprašanje, ali nočni čuvaji spadajo k pomožnemu osebju, za katero veljajo določila zakona o zaščiti delavcev. Večina sodišč stoji na stališču, da navedeni zakon ne velja za nočne čuvaje. Ministrstvo za socialno politiko je namreč 19. maja 1931 izdalo odločbo, da se vratarji, čuvaji, služabniki in drugi, ki so sprejeti za izvrševanje pomožnih poslov pri obratih Industrijskih, prometnih in njim podobnih podjetij, ne smatrajo za pomožno osebje po zakonu o zavarovanju delavcev glede odredb o delovnem času, ker to osebe nimajo neposredne zvezo z organiziranim delom podjetja.
Spor radi meje po mapi. Kr. Iv. v K. Med Vašim In sosednim zemljiščem stoje mejniki že 40 let drugače kot pa kaže mejo mapa. Vi se pri košnji vedno držite meje po mejnikih, sosed pa bi rad mejo po mapi in pase po slednji. — Ako ste VI (vštevšl Vaše prednike) že 30 let neprekinjeno izvrševali vsa posestna dejanja na svetu, ki ga kažejo mejniki v naravi in ne meja, ki jo kaže mapa, Ako pa jo pqed
potekom teh 30 let začel sosed pasti preko
meje, ki jo kažejo mejniki, je pač meja sporna in Vam svetujemo, da jo z lepega določite. Najboljše bi bilo, da si sporni kos zemlje razdelita. — Brežič, ki ga omenjate, lahko skopljete, ako leži nesporno na Vašem in ni sosed skozi zadnja tri leta izvrševal na njem nikako služnostne ali siceršnje pravice.
A. Macnh. Ko ste ob nakupu posestva zaupali zatrjevanju prodajalca, češ, da bo v prihodnjo obilo denarja, ste žal sam kriv, ko ste se na take obljube, o katerih ste vendar morali vedeti, da so brez prave podlage, prevzeli obvezo, plačati visoko kupnino, katere potem niste zmogli in so Vam posestvo na dražbi prodali. Ponavljamo, da v zakonih žal ni najti osnove, temeljem katere bi mogli doseči povračilo škode, ki jo trpite, ko ste v kupljeno posestvo vtaknili mnogo denarja, dela in truda, pa Vam je bilo potem na dražbi prodano.
Sadje na vejah, visečih preko meje. Isti
Navedeno sadje smete potrgati, vendar pazite, da ne boste pri tem stopili na sosedov svet, ker bi Vas sicer smel tožiti radi motenja posesti
'Vprašanja in odgovori
Pogoji za službo občinskega tajnika. A. T. v P. S sedanjim občinskim tajnikom niste zadovoljni. Imate pripravnega mladeniča in bi radi vedeli, pod kakimi pogoji bi ga mogli nastaviti. — Pogoji so precej strogi. Občinski tajnik mora biti predvsem najmanj 21 let star in je moral odslužiti obvezni rok pri stalnem kadru, razen ako ni vojaške službo oproščen. Od 1. januarja 1937 naprej se smejo za občinske tajnike postaviti v mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 3000 ali več prebivalcev, le osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj Iz § 91 zakona o občinah. V podeželskih občinah, ki Unajo do 5000 prebivalcev in kojih davčna osnova ne presega 150.000 đin letno, ter v ostalih, preje ne navedenih občinah, se smejo postaviti osebe, M imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovno šole, tri leta pripravljalne sluS^ be ter dovršeni tečaj iz § 91 zakona o občinah. Zahtevano kvalifikacijo lahko spregleda ban s svojo odločbo, katero pa izda samo pnim občinskim uslužbencom^ kt «j
~ 136 —
ŽG •ws*J pet let ođgna vrSJU službo občinskega tajnika.
Državna tekstilna Šote v Kranju. S. F.
v K. Namen te Sole jo vzgojiti dobre tekstilne uradnike za tekstilno industrijo. V Solo se sprejemajo prvenstveno kandidati z daljäo (najmanj enoletno) tvomiSko prakso in absolviranimi Štirimi razredi srednje ali mežčanske šole z završnim Izpitom. Prijavljene! opravljajo sprejemni topit in imajo izmed teh prednost oni, ki so redno obiskovali večerne tekstilne tečaje, oni z daljšo tovarniško prakso in oni, ki so bfll prejšnje leto odklonjeni radi pomanjkanja (iroatora na zavoda. Pouk traja dve leti. V prvi letnik se sprejme le 24 učencev. Letos Je ravnateljstvo sprejemalo prljave za 1. letnik od 26. avgusta dalje, a so böa te v prvih dneh vsa prosta mesta zasedena. Pouk prične 7. septembra. — Večerni tečaji »o namenjeni predvsem delavstvu tekstilnih tovarn v Kranju za pridobitev najpotrebnejšega teoretskega znanja to tekstilne stroke. Poleg večernih tečajev «w na 8t>n prirejajo tudi praktični tečaji to tkalstva, katerih namen je te-vežbatl nezaposlene delavce In jim s tem omogočiti lažjo zaposlitev v tekstilnih podjetjih.
Kdo daje pooojnaT O. L v T. T. J. Pr. Posojila dajejo sicer razni denarni zavodi v Mariboru, a le proti vknjižbi zastavne pravice (hipoteke) na prvem mestu.
Zdravniških nasvetov ne dajemo.
Gospodarske novice
Naša Izvozna bilanc» zn leto 1937 aktivna za 770 miHJonov dinarjev. Po uradni ugotovitvi Je böo letošnjega septembra Izvoženega to naše države 422.S30 ton blaga (lani 358.100 to®») v skupni vrednosti 581,2 jnDljonov din, napram 504,2 milijonom pred enim in 272,8 milijonom pred petimi leti, ko je bil naš izvoz najnižji. V teku enega leta je porasel izvoz za 17.4%, v dveh letih za 54% in v petih letih za 116%. Treba še to poeebej pripomniti, da se tovoa to Jugoslavije najbolj razvija na jesen in da bo v bodočih mesecih še znatno poskočil. V septembru se je dvignil znatno tudi naš uvoz, kar povzročajo trgovske pogodbe, katere vse predvidevajo porast izvoza samo v zvezi z dvigom uvoza iz dotične države. Letošnji september smo uvozili 118.890 (81.000) ton blaga v vrednosti 488,3 milijonov din, napram
3734 milijonom r totem mesecu lani, kar znači porast za 28.3%. Septembra beležimo radi ojačenega izvoza v zunanji trgovini pribitek 103,6 milijonov din, napram 151 milijonom teni. Od novega leta znaša Izvoz 4.5514) in uvoz 3-7824 milijonov din. Prebitek v naši zunanji trgovini znaša od novega leta 769,6 milijonov din. Lani smo bHi istočasno pasivni za 102,9 milijonov din in to radi sankcij napram Italiji Naša trgovska bilanca se je zboljšala v teku enega leta za 873 milijonov din.
Sejmska m tržna poroči ia
Mariborski živinski sojem 28. oktobra In mestne cene. Prignanih je bilo 15 konj, 10 bikov, 100 volov, 480 krav in 22 telet, skupaj 627 komadov, prodanih Je bilo 388 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 4.60—1 din za 1 kg žive teže, poldebell voli 3.75—5.50, plemenski voli 3.40—4.75; biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4 do 7.75, plemensko 3.25—4, krave Mobasaric« 2.25—3.60, morine 825—4, brej« 3JO da 3.60, mlada živina 4—6.50, Meta 5—6.75 — Mestno cene: volovsko meso prve vrste 10—13 din, druge vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso prve vrste 10—12, druge vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za 1 kg.
Cene živini in mesu ▼ Kranju z dne 25. oktobra: voli prve vrste 6.50 za 1 kg, drugo vrste 6 din, tretje vrste 5.50; telice prve vrste 6.50, druge vrste 6, tretje vrste 5.50; krave prve vrste 5.50, drugo vrste 5, tretje vrste 4.75; teleta prve vrste 8 din, druge vrsta 7; prašiči Špeharji 9, pršutarji 7 din, osem tednov stari pujski 90—150 din komad. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din za 1 kg, zadnji de! 12 din, druge vrste prednji del 8, zadnji del 10, tretje vrsto prednji del 7, zadnji del 9 din; svinjina 16 din, svinjska mast 19 din, slanina 20—24 din.
Cene na živinskem sejmu v LjaMJanl. Prignanih Je bilo (v oklepajih število pro-ganfl» glav): 77 (22) volov, 58 (19) krav, 26 (18) . Met, 28 (3) prašičev, 620 (88) prašičkov za rejo, 101 (30) konj in 18 (S) žrebet. Cene so bile: voli prve vrste 540 do 6, druge vrste 4.75—5.25, tretje vrste 4—4.50; debele krave' 4—5.50, klobasarlce 240—340, teleta 7—8 din za kilogram žive teže; prašički za rejo 100—200 din komad, konji po kakovosti in velikosti 400 do 3500 dinarjev za komad.