)dF Jiglija je dobila 425 milijonov dojila v Zedinjenih državah 9'sojilo je krito z vrednostnimi papirji in bo za-,eri: padlo v 15 letih s pripombo, da se lahko po-p daljša za pet let. | Washington, 22. jul. — Vladna posojilna agencija je danes Jjfttnila novo posojilo Angliji v znesku 425 milijonov dolarjev. Ijn bo Anglija plačala naročila za razne potrebščine v Ameriki, , je naročila še predno je stopila posojilna postava v veljavo, i [varnost, tega posojila je dala Anglija za $500,000,000 vred-—-- nostnih papirjev. Posojilo je odobrila R,FC in predsednik Roosevelt na priporočilo Jesse Jonesa, vladnega administratorja za posojila. Posojilo je .bilo dano Angliji, da dobi potrebne dolarje, ne da bi ji bilo treba prodati na trgu vrednostne papirje in investicije, za katere trg ravno zdaj ni ugoden. Amerika bo dala to posojilo v obrokih, nekako $100,000,000 na mesec. Angleži bodo plačevali po 3% obresti za to posojilo, ki mora biti plačano v 15 letih. Toda takrat se bo lahko podaljšalo še za pet let, ako bosta plačani do takrat vsaj dve tretjini na glavnico. Toda ker bo RFC dobivala vse obresti in dividende od vrednostnih papirjev, ki jih je Anglija zastavila in vrhu tega bo dajalo vseh 41 angleških zavarovalnih podružnic v tej deželi ves svoj dobiček RFC, bo $ tem denarjem plačano vse pOsojilo se predno poteče določeni termin. -o- Ameriška križarka rešila štiri bolničarke Norfolk, Va. — Ameriška Ribanje med dvema uradoma v Washingtonu Washington, D. C. — Leon Henderson, načelnik vladnega urada za regulacijo cen in nabavo civilnih potrebščin, je ukazal, da se zmanjša za prihodnjih 12 mesecev za 50 odstotkov produkcija avtov, lahkih trukov, ledenic, pralnih strojev. Obenem je pa zatrdil, da se cene tem predmetom ne bodo dvignile. Ta odredba je v popolnem nasprotju z ukazom urada za obrambeno produkcijo, ki je nedavno ukazal 20% znižanje avtnih produktov, a produkti za druge civilne potrebščine naj bi se pa znižali, kakor hitro se morejo delavci s te industrije premestiti k obrambe-ni industriji. Ta dva važna urada sta gi očividno v laseh in vsak skuša dobiti več oblasti v svoje področje. Poroča se, da bo moral poseči vmes sam predsednik Roosevelt, ki bo določil vsakemu uradu svoje delo. -o- Grki stradajo, ker so jim Nemci odnesli živež New York. — Ameriški poslanik za Grčijo, Lincoln McVeagh, ki se je te dni vrnil domov, pripoveduje o žalostnem položaju, v katerem se danes nahaja Grčija. Poslanik pravi, da so Nemci odnesli toliko živil iz Grčije, da domačini faktično stradajo. Junaki, ki so toliko časa zadrževali Italijane v Albaniji, danes prosjačijo po ulicah Aten. odprtem čolnu štiri bolničarke od ameriškega Rdečega križa in enega marina, ki je doma iz Clevelanda, korporal McAllister. Bili so na potu v Anglijo, ko je nemška podmornica 24. junija torpedirala njih ladjo. Rešeni so bili po 12 dneh v rešilnem čolnu na morju. • -o- V Madisonu je prijetno V nedeljo se je pripeljalo večje število Clevelandčanov na izlet k Leskovčevim na Hubbard Rd., Madison, O. Iz Warren, O. sta se pa pripeljala Mr. in Mrs. Jerry Banovich, tamkajšnji gro-cerist in mesar z večjo družbo Mrs. Banovich bo ostala par tednov pri Leskovčevih na počitnicah. krat je nemški radio začel vabi ti ljudi, naj po vseh javnih prostorih rišejo črko "V," kar pomeni "Victoria-zmaga." Nemci so šli celo tako daleč, hoteč ubiti angleško propagando, da so na slikali črko "V," na vladne avte na vladna poslopja. Zlasti v Pragi, kjer so se Nemci najbolj bali te propagande, nosijo zdaj vsa javna poslopja črko "V" in glavno ulico v Pragi so spreme. nili v cesto "Victoria" in znani hotel Bartha se- je prekrstil v hotel Victoria. Tako zdaj ljudje po Evropi ne vedo, kdo je za Angleže in kdo je za Nemce, ker imajo oboji črko "V" za napoved zmage. Obe besedi, "victory" in "victoria" pomenita zmago. (Neka brihtna glava si je pomagala s tem, da je prilepila na hišo kar dve črki "V", da ne bo zamere ne pri Angležih, ne pri nacijih). OBISKI Včeraj so nas obiskali trije Milwaučani: John žlindra, John Vranesich in Leo Rossman. Mr. žlindra je živel do leta 1916 v Clevelandu v Lauschetovi hiši. Tudi Mr. Vranesich je bil leta 1918 v Clevelandu. Obiskali bodo tukaj svoje sorodnike ter stare znance in prijatelje. Mr. žlindra ima sorodnik« pri druži, ni Slajpah na Miller Ave. in Irovatin na Hale Ave. želimo jim mnogo zabave v naši metropoli. Včeraj se je oglasil v našem uradu g. Ivan Kušar, znani slovenski rodoljub iz Chicaga. Prišel je v Cleveland samo zato, da vidi naš kulturni vrt. Pravi, da je zelo lep. Mr. Kušar je bil prvi tajnik Ciril-Me todove družbe v Chicagu, ki je mnogo pomagala z denarjem stari domovini. Star je že 72 let, pa je še prav čvrst in živahen. Ustavil se je pri družini Mr. Ivan Zupana, urednika Glasila KSKJ. Pri nas se je ustavil tudi g. Nick Klepec iz Beaver Falls, Pa. Prišel je obiskat svojega nečaka Mr. George Mlačaka, ki ima modno trgovino na St. Clair Ave. in 41. cesta. Doma je iz Belčjega vrha, fara Dra-gatuš. Nick je pri svojih 72 letih še korenjak in pravi, da še vsak dan redno dela v jek-larni. —-o- Mornarica bo še počakala Burling ame, C al. — Allen Van Bergen bi šel po v$fij sili raci k ameriški mornarici. Kriz je pa ta, ker je še premlad, star je namreč konmj 4 leta. Pa je vseeno poskusil. Najprej je šel v brivnico in se dal ostrici — na materpp, kredit, seveda. Isto je storil v sosedni slaščičarni, kjer se je najedel sladoleda za dolgo pot do Netv YorJca. Kaj pa mislite, da bo potoval 3,000 milj na tešče ? Potem je šel pa na postajo in se vsedel na vlak. še predno je vlak odpeljal, ga je spazil sprevodnik. Kmalu sta se domenila,, da bo morala ameriška mornarica čalcati še najmanj 16 let nanj, kar je tudi ročno potrdila dečkova mamica, ki so jo poklicali. POROKE V soboto 26. julija 0b devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Venceslava v Maple Heights, O. Miss Mildred Glavič, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Glavič iz Maple Heights in Mr. Stanley Lipnos, tudi iz Maple Heights. Prijatelji in so-rodnki so vabljeni k poročni maši. V cerkvi sv. Gregorija na Superior Ave. se bosta poročila ob devetih Mr. John Retrič in Miss Ana Stanzih. ženin je sin Mr. in Mrs. John Petrič iz 3582 E. 82. St., nevesta je pa litvinske narodnosti, stanujoča na 3902 E. 66. St. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Obema paroma želimo vso srečo v novem stanu. -o-- Bivše odrske igralke podedovale milijon New York. — Umrli milijonar in filantropist, William Guggenheim, je zapustil štirim bivšim igralkam en milijon dolarjev. Te bivše krasotice so: Mildred Borst, Lilyan A n dr u s, Mary Rice in Florence Sullivan. Oporoka je bila datirana 27. januarja 1940. Svoji ženi in sinu ni zapustil ničesar. Izjavil je v oporoki, da je zanju že prej vse preskrbel. ičie bo žena oporoko ovrgla, se še ne ve. Guggenheim je bil star ob smrti 72 let. Nemški tanki so šelOOmilj od Moskve Senator Taft predlaga 16 mesecev vojaške vežbe Washington. — Ohijski senator Taft je predlagal, da kongres sprejme postavo, ki bi določevala 16 mesecev vojaške vežbe mesto 12 in to za izžrebance, narodno gardo in rezervo. Kot znano je predsednik Roosevelt zahteval od kongresa, da spremeni postavo za obvezno vojaško vežbo tako, da ne bo določen noben čas, kako dolgo naj vojaki služijo. Poslani bodo domov^ kadar bo kongres ali pa predsednik določil, da ni dežela več v nevarnosti. Po Taftovem načrtu, bi bilo odpuščenih iz armade vsak mesec 75,000 vojakov, prav toliko bi jih bilo pa vsak mesec sprejetih. Stalna armada bi štela 1,. 948,000 mož. Rusi tudi priznajo, da so Nemške čete samo 80 milj oddaljene od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Nemške udarne čete so metale ognjene zublje v Ruse, da so tako prebile fronto za infanterijo. NEMCI SO ŽE DRUGIČ BOMBARDIRALI GLAVNO MESTO MOSKVO Imenovanje Mr. Anthony J. Klančar je bil imenovan v posvetovalni odsek organizacije "Slovanskega odbora za demokracijo," ki je bila nedavno tega ustanovljena v New Yorku. Tretja obletnica Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Johnom Vidmar v spomin 3. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. MAin 8300! Mesto bo potrebovalo v soboto več kot 1,000 trukov, s katerimi bodo pobirali po Clevelandu aliminijevo posodo. Razume se, da mesto ne plača za to postrežbo nič. Kdor naših trgovcev in podjetnikov bi hotel dati iz prijaznosti voznika in truk v soboto v ta namen, je prijazno na-prošen, da pokliče MAin 8300, kjer bo dobil nadaljna navodila. župan mesta Detroita je stavil s clevelandskim županom, da bodo Detroitčani nabrali več aluminijeve posode kot Clevelandčani. Stava je "velikanska" — dve aluminijevi posodi! Na Clevelandča-nih je zdaj ležeče, da premagamo Detroitčane. Kdor ima kako staro kastrolo; ponev ali sploh kaj iz aluminija, naj da. Cleveland je večji kot Detroit, torej bi bila res sramota, če bi nas manjše mesto zmoglo. Železniške delavce bodo dali obrambni {industriji Chicago. — Zastopniki vladnega urada za obrambno produkcijo, vodstvo železnic in zastopniki železničarskih unij so se sešli, da se dogovore glede načrta, da se premesti 100,000 že-' lezničarskih delavcev v tovarne za letala in v ladjedelnice. Ti delavci niso ravno neobhodno potrebni pri železnicah, a pri obrambni -industriji!! pa takih, strokovno izučenih delavcev, zelo primanjkuje. -o- Japonci v Afriki nameravajo odpotovati domov Johannesburg, Južna Afrika. — Japonci, kolikor se jih nahaja v Južni Afriki, že spravljajo svoje stvari skupaj, da bodo odpotovali domov. Baje so dobili od japonske vlade poziv, naj se vrnejo domov. To je znamenje, da se Japonska pripravlja na kak pohod na Daljnem Vzhodu. -o- Zed. države bodo odrekle pomoč Španiji Washington. — Španski diktator Francisco Franco je zadnji teden napadel Zed. države s tem, da jim je očital neiskrenost. Rekel je, da Amerika nudi ekonomsko pomoč samo zato, da bi morala Španija ubogati druge držaVe. Državni pomožni tajnik Welles je odgovoril, da niso Zed. države zahtevale od Španije drugega, kot da ne gre v vojno. Obenem je pa Welles očital generalu Francu, da služi za orodje osišču, ko skuša napraviti razdor med državami v Južni Ameriki. Španija se zdaj lahko obriše pod nosom za nadaljno pomoč iz Amerike v podobi žita, zdravil in drugega. --o- Moskva, 23. jul. — Nemški bombniki so sinoči že drugič obiskali Moskvo in deževali zažigalne in razstreljive bombe na mesto. Napad se je pričel ob desetih zvečer in je trajal brez pre-stanka pet ur. Poročilo trdi, da si je poskušalo 150 nemških bombnikov utreti pot do Moskve, toda glavno tropo so ruske obrambne baterije vrgle nazaj in le posameznim bombnikom se je posrečilo priti do mesta. Bombe so ubile več oseb in zanetile nekaj požarov, toda noben vojaški predmet ni bil zadet. Nemci so pri napadu izgubili 15 letal. Rusko poročilo obenem priznava ,da so nemške oklepne čete napredovale 68 milj v smeri proti Kijevu, glavnemu mestu Ukrajine in da so dospele že do mesta žitomira, ki leži 80 milj zahodno od Kijeva, kjer se zdaj vrši večja bitka. Poročilo tudi naznanja vroče boje v okolici Smoljenska, ki leži v smeri proti Moskvi, ter boje južno in severovzhodno od Leningrada. * Berlin, 22. jul. — Nemško poročilo S fronte zatrjuje, da so dosegle nemške oklepne edinice kraje ,ki so oddaljeni samo še 100 milj od Moskve. V prodiranju proti Moskvi so delale pot nemške udarne čete z metalci ognjenih zubljev in ročnimi granatami. S tem so odprle pot in-fanteriji, ki je potem zasedla ruske postojanke pri Polotsku. S tem se je pomaknilo naprej severno krilo osrednje nemške fronte v smeri proti Moskvi. NAJSTAREJŠI GOLOB PISMONOŠA Fort Monmouth, N. J. — Med golobi-pismonoši, ki jih armada tukaj uri v prenašanju depeš, je tudi golob Kaiser, ki je star že 24 let in edini golob- Vojaki apelirajo na kongresnike, naj volijo proti daljši službi Washington. ■— Več kot 400 ohijskih vojakov iz taborišča Shelby, Miss, je poslalo pisma, brzojave in karte na senatorje in poslance ter jih urgiralo, naj volijo proti predlogu za daljšo vojaško službo. Kakih 200 podobnih protestov je prišlo pa iz drugih vojaških taborišč. Taka akcija od strani vojakov je po armadnih določbah prepovedana in vojaki so lahko kaznovani. Vojni oddelek se jč izjavil, da bo zadevo prepustil popolnoma v rokah poveljnikov do-•tičiiih vojakov. pismonošž, ki je opravljal službo v ameriški armadi v zadnji svetovni vojni. -o- Pridite gledat slike Mr. A. Grdina vas vse skupaj prav prijazno vabi, da pridete na slikovno predstavo nocoj, ki se vrši na domačem vrtu, na 1053 E. 62. St. Jutri večer bo pa slikovna predstava za Grdinovo prodajalno na Waterloo Rd. Seja skupnih društev Nocoj se vrši seja Skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice, vsi naj pridejo! Angleški rešilni čolni dobijo radije London. — Angleška vlada bo zahtevala, da bodo odslej vsi rešilni čolni opremljeni z avtomatičnimi radijskimi aparati, ki bodo avtomatično dajali znamenja za pomoč. V čolne bodo dali odslej tudi več pitne vode in več tečne hrane. Ta odredba je posledica doživljaja angleških ponesrečencev, ki so bili 23 dni v rešilnem čolnu in niso imeli nobenega sredstva, da bi klicali ladje na pomoč. V čolnu je bilo 17 Evropejcev in 64 Indcev. Predno je čoln dosegel brazilsko obal, je umrlo v čolnu 30 oseb. -o- Srečno prestal operacijo Slovenski trgovec Mr, Fred Jazbec iz 222. ceste je včeraj zjutraj srečno prestal težko operacijo v Cleveland Clinic bolnišnici. Pred operacijo mu je dal sin Ferdo kri. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Upamo, da se bo naš Ferdo kmalu vrnil boljšega zdravja k svoji družinici. Godba sv. Vida Nocoj ob osmih se vrši seja godbenikov sv. Vida v stari šoli. Prijatelji so prijazno vabljeni, da bi prisostvovali seji. Na operacijo Šestletni Jovi Mihelich, sinko Mr. in Mrs. Joe Mihelich, 6914 St. Clair Ave. se je moral podati včeraj v Charity bolnišnico v svrho operacije. Upamo, da bo zopet kmalu doma zdrav in vesel. Zelo ekonomične peči Pri Antonu Dolganu, 15617 Waterloo Rd. lahko kupite | krasno električno peč General Electric izdelka, za $104.95 in več. Dobite jih na lahka odplačila. Pogreb Matilde Miljak V četrtek ob devetih se bo vr-j šil. pogreb pokojne Matilde Mi-lljak v cerkev sv. Pavla na 40. : cesti. POZIV JUGOSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM Pisarna jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu javlja sledeče: "Kraljsveka jugoslovanska vlada v Londonu je odredila, da naj se takoj prijavijo vsi- jugoslovanski državljani v starosti od 18. do 40. leta, ki žive v prekmorskih zemljah. "Na podlagi tega se poživljajo vsi jugoslovanski državljani od 18. do 40. let starosti, ki žive v Zed. državah Amerike, da se takoj priglasijo pri najbliž-njem jugoslovanskem konzulu. "Prijave se lahko vrše po pošti ali osebno v konzulatu. Za slučaj, da se prijava pošlje po- tohi pošte, je potrebno navesti sledeče podatke: "1. Krstno in družinsko ime in začetna črka očetovega imena. "2. Mest(^ rojstva (vas, občina, banovina in vojni okrog) in leto rojstva. "3. Poklic v civilu. "4. Čin v vojski. "5. Katerega leta služil kader in v katerem rodu vojske. "6. Za katero službo v vojski sposoben. "7. Vojni razpored. "8. Sedanji naslov. "Tisti, ki niso služili vojsko, naj izpuste podatke pod točko 4, 5, 6 in 7." ftMERIŠKpTflfD©M©VINA ,, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ * SLOVENIAN MORNING IN IANCUACE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER '). 170 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 23, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ,ponska je odredila furo nad radijskimi kabelskimi poročili |fashington. — Predsednik ^sevelt je obvestil časnikar-|konferenco, da je japonska 1la odrediLa cenzuro nad radiih 111 kablom. Roosevelt ni hoji odgovoriti na vprašanje, če Igrava Japonska napraviti |lzPad v bližnji bodočnosti. I"'1 Pa je, da smatra to naj-fjso cenzuro od strani Ja- ske v tem času kot zelo zna-o. podrobnosti glede te japonske ?ure so bile odposlane radij-, Jn kabelskim družbam v o York- ;3ravje papeža Pija je zelo rahlo iff11' Iz vatikanskih krogov p^ča, da se resno boje za tl'PJe sv. Očeta, že en teden p/ePrestano pod nadzorstvom ^Vtiika. Papež neprestano :! se posti in se žalosti radi '°,ot' ki jih donaša sedanja f- Zdravnik je zahteval, da itfPapež čez poletje v svoje bi-' k jezeru Gandolfo, toda e(Pdklonil. Tudi zdravnikov naj zmanjša številne . errie, je papež odklonil re-i^ da hoče biti v neprestanih s svojimi verniki v teh batnih časih. M.. Višja mezda /"'jski delavci v Madison Co., 935 Addison Rd., P^ajo k A. F. of L. so pod-1 2 družbo novo pogodbo, 0m katere bodo dobili pet VeČ plače na uro in en te-P'acariih počitnic. r ^opoldne bo dež a 'menski urad napoveduje za A"s vroče, enkrat med štiro ,oln°čjo bo pa dež opral to > zemljo. I^LEŽI IN NEMCI SI°LASTE >AJ ČRKO "V" ZA ZMAGO >oridon. obe strani, tako k !jfleži kot Nemci, trdijo, kako t J jim je obnesla propagan- s „ ^niago, katero napovedu-i« črko "V." Angleži so ape- ] J na vse narode po Evropi, \ nemškim jarmom, naj i % mr"žjo propagandi proti ] m s tem, da na javnih pro-narišej0 ali naslikajo ve- tiiT6tno črk<> "V", kar po- j victory-zmaga." S tem Nemcem, kako DnH čaka3° svobode. Nem-,. ao videli, da imajo okrog 4 sovražnike, če se črka v Pojavi v milijonih po Evro-P° češkem- Nizo" e;:F;a!dii' Belgiji, Nor. la krnil ar brez saPe. j labltl pr°tistrup. Naen- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: <4a Ameriko In Kanado, na leto #6.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznafialcih: celo leto $6.50; pol leti $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50*per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3o Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 383 No. 170 Wed., July 23, 1941 BESEDA IZ NARODA , _—•—.—•——-•—» »■"»—» »■■«—•—......- ——• ——•—-—•—*-—>—•-+ Za 9. Hrvatski dan v Clevelandu Dva cilja išče Hitler v Rusiji Hitlerjev nenaden sunek v Rusijo 22. junija je imel dva namena. Ekonomsko namerava Hitler izrabiti ogromno naravno bogastvo Rusije. Politično pa ima Hitler nanVen ustvariti v Rusiji celo verigo državic pod nemškim nadzorstvom, da bo tako enkrat za vselej odvrnjena nevarnost, ki jo sicer vidi Hitler v ogromnem ruskem imperiju. Rusija ima v svojih mejah okrog 40 raznih narodnostnih manjšin. Nemški general Ludendorff je že leta 1914 mislil o Rusiji, da je to oranža, ki se jo lahko razdeli na majhne dele, kadar se jo enkrat olupi. In Ludendorff je poskušal to napraviti leta 1918 pri sklepanju miru z Rusi v Brest-Litovsku. Precej je odrezal na zahodu od Rusije, toda dasi je bila Rusija precej ^zmanjšana, pa je do leta 1930 štela že več prebivalstva, kot pa ga je štel ves poprejšnji carski imperij. Hitler si je privzel Ludendorffov načrt in je povabil sosede Rusije, naj se mu pridružijo pri sedanji delitvi Rusije. Na severu so se takoj odzvali Finci, ki bi radi dobili nazaj, kar jim je vzel Stalin lansko leto. Finci računajo, da bodo s pomočjo Nemčije ustvarili Veliko Finsko. Prebivalstvo, ki ga je dobil Stalin s finskim ozemljem, je izgnal nekam v osrednjo Azijo, a od tam je naselil nove ljudi iz Azije. V Baltiku namerava Hitler zopet ustvariti države Estonijo, Latvijo in Litvinsko, ki štejejo skupaj okrog 5,000,000 prebivalstva. Te tri province je bil Stalin lansko leto razbil in dežele priklopil k Rusiji. Pri tem je pa značilno to, da je Hitler privolil Stalinu v ta rop, ko je poprej pobral iz vseh( treh republik kakih 60,000 oseb nemške narodnosti. Zdaj pa hoče Hitler naenkrat napraviti iz teh treh dežel samostojne republike, pod nemškim "pokroviteljstvom" seveda. Hitler dokazuje, da človek, če je močan dovolj, lahko sne najprej svoj kos potice, potem poje pa še sosedov kos. V sredini bo Hitler dodal kakih 8,000,000 ruskih Poljakov k nemški Poljski. Morda bo napravil celo samostojno Poljsko, ki bi štela kakih 20,000,000 prebivalcev. Vlada bi bila seveda popolnoma pod kontrolo Berlina. Dalje namerava ustvariti Hitler samostojno Belo Rusijo, z glavnim mestom Minskom. Ta država bi štela kakih 7,000,000 prebivalcev. Beli Rusi so prav za prav isto pleme kot Rusi. Faktično so se začeli naseljevati ljudje oziroma Slovani prvotno iz Bele Rusije in Ukrajine vzhodno po Rusiji. Na jugu bi dal Hitler Besarabijo Romuniji. Iz Ukrajine bi pa napravil vazalsko državo, ki bi štela okrog 40,000-, 000 prebivalcev. Ta kraj je kašča in arzenal za Rusijo, ki ji daje žito, živino, premog, železo in drugo rudo. Meje Ukrajine bi Hitler raztegnil morda prav do Kaspiškega morja, da bi tako odrezal ostalo Rusijo od olja v'Kjavkazu. V Kavkazu samem je polno raznih plemen, ki so se po ruski revoluciji leta 1917 osamosvojila in si ustvarila svoje republike. Toda boljševiki so jim veselje do samostojnosti kmalu pregnali in jih vzeli nazaj v imperij. Ko bi Hitler tako razkosal Rusijo in ji odrezal najbolj važne člene, bi Rusija izgubila kakih 90,000,000 prebivalstva in primeroma ne dosti ozemlja, ki je pa tolik9 bolj' bogato. Ker bi vzel Hitler Rusiji zemljo le na zahodu in jugu, bi ostalo Rusiji še vedno do 100,000,000 prebivalstva in s znano slovansko rodovitnostjo bi postala Rusija kmalu zopet nevarna soseda Nemčiji. Najsi tudi bi Hitler vzel Rusiji Bele Ruse, Poljake in Ukrajince, bi ti nikdar ne pozabili, da so Slovani in njih cilj bi bil vedno le ta, da se zopet združijo s svojo matko Rusijo proti Nemčiji. Naj ustvari Hitler kakršenkoli "nov red" v Evropi, ta ne bo dolgo obstal. Naj ponovimo samo to, da so bili Srbi 600 let pod turškim jarmom, a niso mirovali, dokler so se osvobodili. Olje in voda se nikdar ne zmešata v eno snov. Davki na odplačila Zakladniški oddelek Zed. držav dela na načrtu, da bi novo breme, ki bo prišlo na davkoplačevalce v znesku $3,-600,000,000, kolikor mogoče malo "udarilo" ljudi. Obenem bi pa dobila vlada davčni denar v svojo blagajno že mnogo prej, kot je sicer upravičena. Vlada bi izdala v ta namen varčevalne certifikate v raznih zneskih, ki bi nosili kupcu nekaj obresti. Na primer tak certifikat, ki bi ga davkoplačevalec kupil v juliju za $4.88, bi bil vreden zanj v marcu, ko mora plačati federalne davke, $5.00. Načrt govori, da bi s tem imela dobiček oba, vlada in davkoplačevalec. S prodajo teh certifikatov, bi dobila vlada davčni denar prej, a davkoplačevalec bi lahko del vsak mesec nekaj na stran za davke s tem, da bi kupil te certifikat/;, kadar mu preostaja nekaj denarja. Obenem bi dobil od tega še nekaj obresti. Te certifikate bi najbrže prodajali davčni uradi in morda tudi banke. Ta način vlada lahko uveljavi, ne da bi bilo treba vprašati kongres za dovoljenje, ker dovoljenje je vključeno v tem, da se vlada lahko zadolži do vsote $65,000,-000,000. Načrt tudi govori, da bo davkoplačevalec tudi še nadalje lahko plačal dohodninski davek v štirih obrokih ter bo lahko obdržal te certifikate za kateri obrok bo hotel in dobival od njih obresti. Cleveland, O. — Veliko navdušenje in zanimanje je že danes med narodom za letošnjo proslavo Hrvatskega dne. Baš letos praznujemo Hrvati 1300 letnico pokristjanja našega naroda. I ztega razloga smo sigurni, da bo na tisoče Hrvatov in Hrvatic pohitelo na to proslavo. Pričakuje se še večje udeležbe, kot je bila prejšna leta na enakih prireditvah, kajti letošnja proslava Hrvatskega dne je združena z praznovanjem obletnice pokristjanjenja hrvatskega naroda. Deveti Hrvatski dan se bo vršil v nedeljo, 27. julija, na istem prostoru kot lansko leto in sicer na St. Clair in 222nd St. Krog leta 679 je vladal v Carigradu cesar Konštantin.. V tistem času so, bili Hrvatje še pogani in v neprestanih sporih z starimi podaniki rimskefa cesarstva. Cesar je razmišljal, kako bi sprijaznil Hrvate s svojimi podaniki in da bi narod lepo srečno in v miru živel med seboj. Poslal je svoje poslance k hrvatskim knezom in veljakom, da so jim sporočili cesarjevo željo. Tem poslancem pa se je pridružilo tudi nekaj katoliških duhovnikov, katerih namen je bil privesti Hrvate v katoliško vero. To cesarjevo postopanje pa je podprl tudi rimski papež. Katoliški duhovniki so sprevideli, da je hrvatski narod zelo sprejemljiv za krščanstvo. Katoliški duhovniki, ki so prišli iz Carigrada in Rima so se hitro razšli po vsej hrvatski deželi in razširjali in oznanjevali vero v Boga Očeta. Najro-d je sprejel katoliško vero in domala pozabil na svoje stare poganske bogove. Z vero pa je narod prevzel tudi novi red. Da bi pa ta novi red bil še bolj utrjen, sta cesar Konstantin in tedanji rimski papež sklicala vse hrvatske kneze in veljake, da bi ti pozvali svoj narod na veliko narodno skupščino na prostranem Duvanjskem polju. Na to skupščino so prišli poslanci cesarja Konštanti-na in papeža ter zastopniki latinskih mest, da so se pogovorili s celim hrvatskim narodom o ureditvi krščanske cerkve med Hrvati. Na dogovorjeni dan se je zbralo na tem polju sila naroda, katerim na čelu so stali knezi, župani ip razni visoki uradniki. Prišla so bila na to skupščino tudi nekatera srbska plemena, dalje so bili tudi navzoči številni svečeniki in redovniki, ki so bili poslani iz Rima in Carigrada. Ta skupščina je trajala dvanajst dni. Tako je bilo krščanstvo zasajeno globoko v dušo hrvatskega naroda, ki je na ta način stopil v zvezo z zapadnimi narodi. Z ozirom na ta zgodovinski dan bo tudi naša letošnja proslava 9. Hrvatskega dne še toliko bolj slovesna, kakor je sploh kedaj bila. To se tudi spodobi, saj vendar praznujemo 13 stoletnico, odkar smo stopili i Hrvati v zajednico krščanskih narodov. V tem času smo si zgradili lastno kulturo, ki se lahko meri tudi z velikimi narodi in močnejšimi narodi na kulturnem polju. V občevanju z drugimi narodi smo se držali vedno našega starega gesla: Tudje poštuj, a svojim se diči. Skozi stoletja smo stali Hrvati zvesto na braniku krščanske vere in zapadne kulture, katero si prizadevajo uničiti sedanje barbarske diktature. Na tej naši proslavi bodo nastopili kot naši gostje in govorniki sledeči: Rev. J. Mišič in msgr. dr. T. Firis iz Clevelan- da, Ivan D. Butkovič, glavni predsednik HBZ; Grgur Rakič, gl. predsednik HKZ ; Petar Radič, glavni predsednik saveza erg. HSS v USA in profesor Franjo Preveden iz Duquesne univerze v Pittsburghu, Pa. Poleg teh pa bodo gotovo navzoči tudi zastopniki mestnih oblasti iz Clevelanda in Euclida. V nedeljo ob desetih se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Pavla in v cerkvi sv. Nikolaja. Po maši pa krene avtomobilslfa po-vorka po St. Clair ju do mesta, kjer se bo točno ob treh pričel svečani program, katerega bo otvoril predsednik Hrvatske središnjice, g. Josip Erdeljac. Na programu bodo nastopili tudi: Hrvatski pevski zbor cerkve sv. Pavla pod vodstvom g, F. Vautara; hrvatski zbor "Sla-vulj" po dvodstvom g. J. Gre-gurinčiča ter naše priljubljene pevke sestre Tomič — Olga, Jelka in Vera. Dalje bodo na programu naši tamburaši "Hrvatski sinovi" in "Tarač." Hrvatski bratje in sestre, v nedeljo, 27. julija, bomo imeli zopet sijajno priliko, da manifestiramo svojo narodno zavest in solidarnost ter da tukajšnjim narodom pokažemo, da smo Hrvati sedaj, kakor smo bili tudi v prošlosti, strogo demokratski in napreden narod, ki se je vedno častno pokazal med narodi Evrope. Apeliramo na vse Hrvate in Hrvatice, ki imajo svojo narodno nošo, da v nedeljo oblečejo isto in pridejo res kot zavedni rojaki na proslavo 9. Hrvatske ga dne. Prav prijazno pa ste vabljeni tudi bratje Slovenci in Srbi. Živela hrvatska narodna zavest! Blaž Kaušič, tajnik Hrv. središnjice jo in sanjajo o Vas, ki živite v svobodi in, prostosti obljubljene dežele preko morja. V teh težkih in mučnih časih svetovne katastrofe ne boste zavrgli prošnje v nebo vpijočega v puščavi, ko ste poklicani in pro-šeni, da vsak po svojih danih zmožnostih delate in pomagate. Nikoli v zgodovini ameriških Slovencev ni naš narod potom svojih narodnih organizacij nastopil tako edinstveno in složno; nikoli v zgodovini slovenskega življa v Ameriki ni naše časopisje tako soglašujo-če in zaupajoče pisalo in na-glaševalo skupno in vzajemno potrebo; nikoli v času od prvega slovenskega naseljenca pa do letošnjega leta ni bilo tako nujnega in resnega klica do ameriških Slovencev, kakor je danes, ko je pdigažena vsa slovenska zemlja onkraj morja. To je za nas ameriške Slovence zgodovinsko prehodna doba, v katero smo lahko zapisani z besedami resnicoljubnega člo-večanstva in samaritanskega usmiljenja, če se zavedamo s čutečim srcem in treznim razumom ter priskočimo na pomoč svojemu bratu in sestri v tužni in zasužnjeni domovini. Za lokalni odbor št. 1 slovenske sekcije JPO: Janko N. Rogelj za ABZ; John Jezdirtz za KSKJ; Josephine Zakrajšek za PS; John Gornik za S. D. Z.; Charlie Benevol za SMZ; Math Petrovič za SNPJ; Vatro Grill za SSPZ; Frances Rupert za SŽZ; in Johanna V. Mervar za ZSZ. Poziv lokalnega odbora Lokalni odbor št. 1 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Clevelandu, katerega tvorijo zastopniki Ameriške bratske zveze, Kranjsko slovenske katoliške jedno-te, Progresivnih Slovenk, Slovenske dobrodelne zveze, Slovenske možke zveze, Slovenske narodne podporne jednote, Slovenske svobodomiselne zveze, Slovenske ženske zveze in Zapadne slovanske zveze, devetih slovenskih podpornih organizacij, vabi vse društvene predsednike, tajnike in blagajnike, katerih društva pripadajo k preje omenjenim podpornim organi-j zacijam, vabi nadalje vse predsednike, tajnike in blagajnike samostojnih, dramatičnih, pevskih, cerkvenih, narodnih, delavskih in gospodarskih skupin ali krožkov, da se prav gotovo udeležijo skupnega narodnega sestanka v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, O., na večer 4. avgusta, ob osmi uri. Na ta narodni sestanek se vabi vse preje omenjene zastopnike v Clevelandu, Collin-woodu, EucJidu, Newburghu, Maple Heightsu, na zapadni strani Clevelanda in v West Parku, Ohio. Vabi se tudi vse predsednike, tajnike in blagajnike Slovenskih narodnih domov v Clevelandu in okolici, da se udeležijo tega nad vse važnega narodnega sestanka slovenskih mož in žena, ki zastopajo slovenski narod v Clevelandu in okolici. Člani lokalnega odbora slovenske sekcije JPO bodo ta večer pojasnili, kako se bo pričelo veliko in uspešno nabiranje denarnih prispevkov za naše nesrečne brate in sestre v stari domovini. Predsedniki, tajniki in blagajniki, Slovenci in Slovenke, to je klic za ljudi vaše krvi, ki v trpljenju in zaničevanju, nesrečni in pomoči potrebni misli- V nedeljo pa v Girard, 0. Komaj je v kraju ena velika slovesnost in proslava, pa imamo zopet druge načrte za izpeljati. Torej v nedeljo gremo, oziroma peljemo se, v prijazno naselbino Girard, ;Ohio, kjer bo prvi nastop novega vežbalnega krožka Slovenske ženske zveze. Krožek je bil ustanovljen pred letom in je že parkrat nastopil kar v navadnih uniformah, toda za v nedeljo so se pa skupaj zbrale naše marljive članice podružnic št: 55 in 57 SŽZ, ter nabavile krožku popolnoma nove uniforme, v katerih se bodo prvič pokazale. In skupno s tem prvim nastopom je vključena zelo pomenljiva slovesnost, namreč blagoslovitev nove svilene ameriške zastave in krasnega bandera, katerega je mojstersko izdelal naš rojak Mr. Frank Kerže iz New Yorka. Blagoslovitev se vrši v novi cerkvi svete Rozalije v Girardu ob treh popoldne. Pred tem bo pa velika parada od Slovenskega narodnega doma do cerkve, v kateri bodo korakale kadetke od vseh vežbalnih krožkov iz Clevelanda in okolice. Na čelu bo pa igrala izborna godba ta-mošnje višje šole, pri katerih igra 80 deklet — godbenic in ki imajo zelo krasne uniforme. Torej po vseh teh znakih lahko rečemo, da bo to ena najlepših parad kar jih je še imelo mesto Girard in bo gotovo vzbudila splošno pozornost vseh meščanov kot rojakov in rojakinj iz bližnjih mest. Prišlo je poročilo, da bodo slovesnost posetile tudi članice iz Pennsylvanije in da jih pride precejšnje število. Da se ustre-že vsem zunanjim gostom in da bomo vsi tam ob pravem času, zato je odbor sklenil, da se ser-vira slavnostni banket ob poldne namesto kot običajno zvečer. Tako je čas določen za od dvanajstih do dveh popoldne v S. N. Domu v Girardu, ker ob pol treh se bomo začeli zbirati za parado. Torej, kdor namerava iti v Girard naj gotovo sporoči, da vemo radi vstopnic za banket. Da pa bo spet lepa zabava tudi z vožnjo, smo določili se peljati tja v avtobusih. Vožnja tja in nazaj stane en dolar in kvoder. Torej kdor se želi pri- družiti naj pride takoj k meni po listek, da vemo za število vsaj do petka. Predsednicam in tajnicam ostalih podružnic v Clevelandu pa prijazno svetujem, da sporočite koliko jih bo šlo od podružnice tudi prav gotovo do petka! Pozdrav: Albina Novak, 1135 E. 71st St. HE- 1572. Trgovci vas vabijo Že več zaporednih let prirejajo člani Slovenskega groce-rijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu svojim odjemalcem piknik v mesecu juliju. Ta piknik poseti vsako leto do 6,-000 posetnikov. Z mirno vestjo se lahko reče, da je piknik tega kluba največji piknik v poletni sezoni. Poleg dobre postrežbe v polovični ceni pri jestvinah in pijači se na pikniku razdeli do 1,000 različnih nagrad. Letos so člani Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba določili, da bo prva nagrada oddana točno ob 2. uri popoldne in ta bo, fin radio aparat. Poleg te glavne nagrade bosta med časom drugih manjših nagrad dvignjeni dve drugi glavni nagradi vredni več dolarjev. Odbor prosi, da pridejo posetniki na pikniški prostor v zgodnjih popoldanskih urah, da se kmalu prične z dviganjem nagrad. Vsi kuponi morajo biti pravočasno vrženi v nabiralne tružice, ker na pozneje došle se ne bo moglo ozirati. Pri dviganju nagrad mora biti vsak osebno navzoč. Vprašajte vašega grocerista ali mesarja za brezplačne listke, ki vas upravičujejo do lepih nagrad. Vsak član Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba jih vam bo drage volje podaril. V nedeljo 27. julija vsi na naš piknik, ki se vrši na poznanih Pintarjevih farmah. Prihodnja nedelja naj bo dan skupnega veselja naših trgovcev in odjemalcev. K veliki udeležbi vljudno vabi, Odbor. Balincarska tekma v Maple Heights čitali ste že v Ameriški Domovini, da se je vršila balincarska tekma med slovenskima naselbinama Maple Heights in Clevelandskim hribom vštevši Garfield Heights in sicer v nedeljo, 13. julija. Reči moram, da se nam je prav posrečilo, da smo premagali Maplehajčane. Seveda pa vsa stvar ni šla tako lahko, kot smo si jo v začetku predstavljali. Končno smo pa še zvedeli, da niso postavili še vse najboljše proti nam s hriba. Da pa se poskusimo tudi malo med društvi Slovenske dobrodelne zveze in sicer društvi Dom št. 25 SDZ iz Maple Hgts. in Naš dom št. 50 SDZ iz cleve-landskega hriba, smo se odločili, da priredimo še eno tekmo in sicer v nedeljo ob dveh popoldne, 27. julija, in to samo med člani prej omenjenih društev. In ker je ravno sedaj v teku kampanja za pridobivanje novega članstva Slovenski dobrodelni zvezi, se pričakuje, da mogoče pribalinamo kaj novega članstva. Vsaj mislim, da tudi taka agitacija kaj pomaga.. Vsako društvo bo nekaj prispevalo za nagrado in nam tako omogočilo par uric veselja po tekmi. Zlasti pa vabimo k tekmi splošno članstvo SDZ, prav tako pa ste vabljeni tudi ostali prijatelji tega športa, da nas posetite v nedeljo. Pridite, da boste s svojo navzočnostjo navduševali tekmovalce. Imena nekaterih igralcev iz Maple Heights in od našega društva, katere poznam, so bila že omenjena, toda v Glasu SDZ pa boste gotovo opazili v petek, 25. julija. Vsi ti igralci so pre£i šeni v tem športu, za'1 sedaj sploh nemogoče t bo zmagovalec. Poseb^ opozarjam balincarje <3 štva Naš dom, da bost{u časno na mestu ob naP1* uri. Pozdravljam vse's Ameriške Domovine M jatelje balincarskega Na svidenje v nedeljo, j Frank ft --o--i§ Društvo Ribnica* Ker mogoče šim članom in ostaleu1^ nemu občinstvu ni zl>l naše društvo priredi P| sicer v soboto, 26. juttf dne in zvečer na ker se od nekaterih čl« javlja kritika, zakaj P',( piknik v soboto, želW nekoliko pojasnila gle^ reditve. Znano je, da smo H zaporedoma imeli na ^ ga piknika dež in tat imeli uspeha, čeprav sf)i stvo udeležilo naših P3' v lepem številu. Zat°u najeli prostore SNPJ ; ker je tam velika d^i bomo v slučaju dežja '-i pod streho. Ker pa so1* ri zarentani ob ned( društvih SNPJ in ker f ni prostori v tej ok°'n se nam ni treba bati dfii sklenili, da napravi1" novega in priredim0 light piknik" v sobotni j a. Ti prostori so sed^c novo in lepo razsvetlJ' lika dvorana za ples. i rišče za balincarje >f's ter lepo razsvetljen Pr parkanje avtomobilom' vsestranska udobnost Apeliram na član^ vse cenjeno občinstvo^ naše prireditve udel^h nem številu. Kdor ne{e ti takoj popoldne, p® | malo kasneje proti ^J bo naslednji dan boste že še lahko naSP počili do pondeljka, % m o zdravi in veseli vss'i je delo. Ker je to P^ te vrste, ki se vrši v sPI apeliram tudi na čla"! P. J., da se udeleži številu, ker če bom0 i; uspeh, se bodo te ^'i: stila tudi druga druŠ^t stori bodo rentani tud' tah. i\ Naš veselični odbffg pridno na delu in bo-K skrbi j eno. Torej pr| Pa ne utegnem. Tu- s J" sam, spremljevalca p i rale gentleman," sem "V P Winnetoua, "'je moj r J,I m brat Winnetou, slav- d lVar Apačev, ki >te o u :rpa Werner, gotovo že d J, tudi culi." ,| ga še ni pogledala, oči i: jfele na meni. Po mojih n H pa se je obrnila k Win- s jmu dala roko in mi re- v ^tegnete — ? Kako dolgo v ' i v San Franciscu?" Z? J0Va že jutri zapu- ft I n »'j ? T} i • "a pravite, da ne 1. Priti z nami —?.. Ali T> da so vaše besede kru- ^ 4 k £e z nami, prosim vas!" i bilo, da bi šel. Njen sooner mi je nedvoumno n ^ da noče več imeti posla j I Nisem se maral sreča-.F- z nekdanjim črevljar-Juncem in sedanjim pe- f kraljem. ' ,j'as soprog,—?" sem de- f ^ vašega obiska. Si. 1 Ja najbrž ni doma." m ;f ' pa Pojdem. Dovolite t II ja relc'da se P°slovim oci t jarjaia je< t #isto Pa ne! Mnogo sem ' fln brala o slavnem Win-| Poglavarju Apačev, ce- 1 r1 spoštujem ga. Prosite , I5re z nami!" ,|tn° je pokimal oče. ■|p Indijanec mora z j;j rav nič se nas naj ne i ^ki, veste, da bi tail lviaku kaj zalega sto- ?6ril je. |f pak. veste, pet nas pa ni- 0 ?i0ra v kočiji! Vzela si 1 6n° izvoščeka, ali kakor Javijo. Ha«a!" se je obrnil k |?že se boš peljala! ,, Se o pravem času pri- jla sta. 'meto,, %H naseSa nemškega ^s;7eveda ni razumel, pa •: „,, .ne migljaja ni bilo 4pml je tudi brez pojas- Hudifm° 8e meni"-• " sem Marti roko, koj na njeno desnico in šel f ' Ponosno in samozavest- Jamovat- * bUotreba prav I Jodom je čakala Wer-hov a *očija. Kaki kra- si j* seveda ~U> milijonar. flh Smo 111 odbrzeli ko ve- t *fse mi zdelo čudnn a* Čudil "etr« ftatoki toal^nV: Zuuiti ot j(ik "B-L9" Douglas, ameriški, bombnik je napra vil že drugi polet nad Kalifornijo, ki je trajal 90 minut. Kakor se je izrazil major Stanley M. Umstcad, preisku-ševalni pilot, deluje perfektno. nam, če vam ni za malo." "K nam pit, k nam!" so kričal od druge mize, "če nam ne boste zamerili." "Kaj pa imate danes?" se je čudil Lovro. "Pogajamo se z gospodom Majerjem, ki skupljuje hrastove prage za železnico." "To plača vse gospod Majer. Kaj, Bendež?" se je oglasil kmet izza mize. "Vse, Jernej, vse. Ti kar pij; potlej doboš pa še denarja." "Dobom, če Bog da in gospod Majer. A ta Majer, ta je tič. Ta ima denarja." "Koliko pa misliš pripeljati pragov?" "Kakih pet sto ali tisoč." "i jih lahko daš dvakrat toliko. Tak gozd, kakršen je tvoj! Po dvajset jih nažagaš iz enega debla ali pa še več. Tisočak si lahko prislužiš. Zdajle je prilika, drugič je ne bo." "Ej, Bendež, če vse izsekam, kaj bo pa za naprej, kaj bo imel sin?" znal za dijaka kake pete ali šeste šole. Imela sta velike palice in drobne torbe, ozirala sta se nekaj časa neodločno po vasi in nazadnje zsavila proti Ben-dežu. "Dijaka na popotovanju, kajne?" je dejal Lovro kakor kak dobrohoten pokrovitelj, ko sta ga bila spoštljivo pozdravila in prisedla k njegovi mizi. "Gim- nazijca'. "Bivša," je dejalj samosvestnejši tov*' "imel čast" prodsttf Oroslava Kopača in; Slavoljuba F!ez!dir<* skih kiopi," je dejal' slovila, ker bova ^ kako odvetniško P1' v kako uredništvo. [ (Dalje prihof BOASTS MM/S SNR/M SO/H l/C ff?_M You save all the flavor and juices ness of vegetables and meats. S<* when you cook with a General the famous Broiler that g'vti Electric Range. Its "Flavor-Saver" you savory, sizzling steaks wi^V Oven seals-in moisture and taste, a "charcoalike" broil. See '^.j Come in and see how it's done! many other advanced features"^) See the Deep Well Thrift Cooker this clean, cool, fast, low-co"' that steams-in the natural good- way to cook. GEO:ROGERS CLARK MEMORIAL SPRINGf It ID George Rogers Clark mo n u m en t near Route 40, west oj Springfield Two victims are offered to appease General Clark, from "Our Western Fron~ tier" (1883) W \ \ COME IN AND SEE THE GENERAL # ELECTRIC R* Vi lahko kupite General A Electric kuhinjsko peč za m $104'95invež ^ FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS The Hero of Vincennes Defeats Ohio Indians DAMO NA LAHKA MESEČNA ODPL^ Anton Dolgat 15617 Waterloo Rd Naš telefon je IVanhoe 1299 Odprto ob večerah I dovršen. Stoj, kaj pa to! "Sa-'moslalnik" namesto "samostalnik"! Oj, ti nesrečni stavec Sam Bog ve, če bodo znali bral. ci popraviti to tolikanj moteče hibo! Kar ušesa bi porval stavcu. A kje je bil popravljavec' Zakaj ni izpolnil ta svoje dolž nosti! Tudi urednik ni bres krivde. Tako je revež pisatel. izročen na milost malovestnirr tiskarjem. Svinčnik modre bar ve je potegnil Lovro iz žepa ii debelo podčrtal napako, ki je ka-žila tak izboren članek. Polagoma ga je potolažila misel, da st tiskovni pogreški pripete tud: drugim dobrim spisom in da ji? razsoden bralec ne zarezuje pisatelju na rovaš. čustva, prijetna ali neprijetna, te začno težiti, ako jih stiskaš in skrivaš v srcu. Prizade vajo si dobiti duška s tem, dž jih razodeneš. Tako je Lovrc bridko pogrešal ptfijj&teljjev ilr tovarišev, s katerimi bi delil, \ katerih zvesta srca bi izlil pre kipeče svoje veselje. Bero li m Dunaju njegov spis ali so gi prezrli, kakor prezre mlada lah komiselnost toliko izbornih se stavkov? Opozoriti bo treba Ra divoja. In v Gorenji vasi! Ve do li, kakšnega rojaka imajo' česar ne vidijo sami, jim je tre ba pokazati. Lovro je skleni iti v Gorenjo vas, da se pogovo ri z znanci ter napelje govor ns svojo razpravo. Žal mu je bih la se je spri z učiteljem, s kate •im bi se o tej važni zadevi go :ovo sporazumela. A morebit iobo beneficiata, ki je tudi jezi coslovec, kadar utegne. In tud narsikakega pametnega kmetj canimajo stvari, o katerih s< prepirajo učenjaki. l\(Tajerji se /eda, ti se ne brigajo za domai napredek,za narodne napore. T( maolbrižnost jim je Lovro zda; hudo zameril in objestna se mi začela videti vsa družina; Irira tako vetrasta, tako slabega okusa glede na moške; Edvard prešeren lenuh; gospod in gospa epikurejca z zgolj telesnim ob-zorom. Kaj laže se pogovoriš s kmeti, ki se shajajo pri Bende-žu! Tja bo treba iti, kjer se prosto izražajo misli in odkrivajo čustva, kjer so pravice enake vsem, ki imajo denar. Takoj po kosilu, med katerim je skušal po strani opozoriti Ze-fo na svoje pisateljevanje, je Lovro odšel v Gorenjo vas z no-vinami, ki so mu gledale iz vna-njega žepa pri suknji. Hodil je ponosno in veselo odzdravi j al prijaznim rojakom. V Oj, kaj je tebi, kralj Matjaž, kaj se ti tak hudo držiš! Nar. p. Iz Bendeževe krčme je donelo neubrano petje med zatopljenimi glasovi harmonike. Pri vhodu je udaril Ljovru v no's neprijetni duh slabega tobaka in v dimu prve sobe je zagledal ob dveh mizah kakih dvajset kmetov iz domače in sosednih vasi; napijiali so si, se objemali in zdaj radostno vriskali, zdaj žalostno javkali, kakšni reveži so na tem svetu. Pri peči je sedel godec Bolte s harmoniko v rokah in s kupico vina poleg sebe na klopi. Bendež pa je hodil od mize do mize iz prve sobe v drugo in pazil, da niso stale posode prazne. "Stopite, prosim, v drugo sobo, gospod Bojanec," je pozdravil krčmar. "Tam sedi gospod Majer s svojim gospodom sinom." "Podkrajski gospod!" so vpili kmetje, ko so ga spoznali. "Bog vas živi! Pojdite pit k DEKLETA IN ŽENE! Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, če za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali F"* naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call STERLING SUKNJE so od.......$14.50 FUR-COATS so od...............$69 00 ^ Ne odlašajte, samo me pokličite BENNO B. LEUSTlO ENdicott 8506 1034 Addison Rd. es4 I C<<, -All the fan th« world" 1« jrouf« at Ced«r Joint, th« ^ I largest vacation resort on the Great Lake«. Seven miles of ■ G*** p ^ V sandy beach extends out Into the blue water* of Lake Erie. ( I io*f % Every popular outdoor and Indoor sport and amusement await Qtt\* m you. Including fishing, boating, riding, tennis and golt Special j attraction...Ohio's most beautiful summer ballroom. End-^^M^HA less fun for all the family, for a day or the entire summer. I ^fmmmmA Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers j ■SMRKMflf you restful relaxation. Moderate sates ... excellent cuisine. yUtTC^^ - JW/VLi * Sandusky. Stumm /r*m Clmisnd * Ask for fold,sr. CEDAR POINT-ON-LAKB BRIE, SANDUSKY, ft"j j— BiiTflMmm M-TBt BBFBT lllia t JIM II1HH1« UBQW Wt GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, pin1' B* olje, air conditioning. — Poprav- 8W. Ijamo vse vrste furneze in boilerje. £1 NOBENE GOTOVINE TAKOJ- PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na! 9P* 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA m TROJ K A DR. FRANC DETELA Komaj je preteklo pol dne, se je Lovro že vprašal, če se ni že spis zadosti uležal in zmladil; zakaj bati se je bilo, da izide prepozno. Gotovo zanimajo taka pereča vprašanja tudi druge pisatelje in Bog ve koliko peres že piše o istem predmetu in morebiti ima kdo prav njegove nazore. Kolika škoda, ko bi ga ta prehitel! Hitro je zopet odprl miznico, pregledal pisanje, pristavil nekaj ločil ter pripisal nekaj vrstic uredništvu enega ljubljanskih dnevnikov; katerega, ne moremo povedati, ker nam letniki niso pri rokah. V tem pripisu je zopet obžaloval, da smo Slovenci tako razkosani po deželah, po načelih in pravopisu, in poudarjal dolžnost vsakega rodoljuba, pospeševati kakor koli zedinjevanje; on da izpolnjuje to dolžnost s skromnim poskusom, ki ga pošilja uredništvu pod geslom: Ut desint vires, ta-men est laudanda voluntas, z obljubo, da pošlje kmalu še kaj, oko želi uredništvo. Ta prista-vek je bil zrastel iz nadeje, da bo uredništvo ali v listnici odgovorilo kaj laskavega ali vsaj opomnijo pod zvezdico: Prosimo. Pismo je moral nesti takoj sam Janez na pošto in skrbno mu je naročil, naj ga priporoči. "Razumel? Priporoči!" Oddati je moral prejemni list takoj, ko se je vrnil. Ko so došle drugega dne no-vine, je snemal pisatelj Lovro prijetno razburjen polagoma zavitek in odpiral počasi list, da bi užival tem dalje slast radostnega pričakovanja. Spisa še ni bilo v listu. "Oh, ti tepec!" se je udaril dobrovoljno ob čelo, "saj še pismo v Ljubljano ni prišlo. Danes popoldne bo tam, ravno ko izidejo novine, zato ga niti jutri še ne morejo objaviti. A pojutrišnjem pa." čez dva dni se je jezil Janez, da ga pošilja gospodar tako zgodaj na pošto, kjer bo moral čakati še poštnega sla; a noben "zato pa" mu ni pomagal. Lovro, ki so se mu bile že popolnoma zacelile rane, mu je šel tako naproti in ga dolgo in potrpežljivo čakal. Bui^no pa mu je/ tolklo srce, ko je vzel Janezu iz rok kup no,vin, poiskal pravih in mu vrnil vse druge, da jih odda Zefi. Hlastno je raztrgal zavitek, razgrnil list in pogledal listek. O sreča! Njegov spis je bil natisnjen, ves, brez premem-be in popravka in na koncu je, stala zvezdica in pod zvezdico besede: "Nadejamo se, da nas spretno pero g. pisatelja kmalu zopet razveseli. Op. uredn." Dvakrat in trikrat je bral Lovro to opombo, počasi, besedo za besedo in slastno užival hvalo, ki je bila izražena v njej ali se dala misliti. "Nadejamo se," kako laskavo. Nadeja se človek le česa dobrega in prijetnega. "Spretno pero," Radivoj se vendar ne moti; človek je včasih preskromen in, če se jih mnogo povišuje, anarsdkateri se ponižuje po nepotrebnem. "G. pisatelja," dobro in pravilno povedano; kovač je, kdor zna kovati, naj kuje ali ne; pisatelj, kdor zna pisati, četudi lenobo pase. "Kmalu zopet," bomo videli. Dobri spisi se ne stresajo iz ro-kakov in, kdor se prevečkrat oglasi, postane navaden. "Razveseli," ta izraz kaže, da ima urednik dober okus. Ko je bil proučil opombo, se je zopet lotil listka, ki mu je sedaj, natiisj-njen, ugajal še bolj: misli pametne, razvrstitev vzorna, slog THE BATTLE OF PIQUA—1?80 "Let them come near enough so that we may singe their eyebrows," was the command that passed from one buckskin-'clad frontiersman to another as they waited for the last desperate charge of the Shawnees to regain the Indian village of Piqua. The riflemen waited. The Indians advanced. Muskets crashed. Those Indians who were able, fled, and the Battle of Piqua was ended. Though not listed among the important actions of the Revolution, the Battle of Piqua was one of the victories that helped to push the western boundary of the new United States from the summits of the Alleghenies to the banks of the Mississippi. George Rogers Clark had returned from one of the most heroic campaigns in history, which ended with the capture of Fort Sack'vijlc at Vincennes, Ind., only to find Ohio threatened by the English and their Indian allies. Swift raids were being carried out agaihst the outlying settlements as thfc British tried to strengthen their hold on the all-important lands between Lake Erie and, the Ohio. Hastily perfecting his . plans, Clark started north from the Ohio to invade the Indian territory. Each man carried his own supplies—meal and jerked bufTalo or venison—and traveled through the dense forests and up the streams on foot, on horseback, or by birch bark canoe. Up the Little Miami, past Fort Ancient, the 900 men (a large army for a forest campaign) preceded by vigilant scouts, forced their way through thick forests. Old Chillicothe (now Oldtown, south of Springfield) was deserted. The Indians were concentrated at some other point. Vil- lage and crops were destroyed. (guided by Simon Kenton, famous Indian fi'ghter, Clark continued his march to Piqua, a village oii the w?st bank of the Mad River. There he ^fouhd "the .Indians assembled in large numbers. The town was surrounded. A brass six-pourtder 1 captured from the British at Fort Sackvilje was brought to bear on the newly ciected stockade, shattering the walls. Driven from shelter, the Indians advanced on Clark's lines. "Hold your fire," was the command. As the Indians approached, a sharp, deadly volley threw them into panic and defeat. Clark's success, a surprise to the British, helped to counteract their elation over the English victories in the Carolinas and* Georgia, and left the Indians too busy repairing the damage to try further raids against the colonists. Next Week—A friend of Washington's is defeated by Indians. - ' > } DO.} COUKJtf, • STAHOAAP OU Of OHIO . '' ityt "Kaj bo imel! Saj raste drevje ponoči in podnevi." "Pet sto jih vzamem jaz iz svoje šume," se je vtaknil vmes drug kmet, "brez škode, ne da bi se bahal." "Tudi šest sto še in se ne bo poznalo," je pritrdil krčmar. "Toliko vam povem, možje, vze. mite denar, ki se ponuja. Vsak prodaj, kolikor more. Majer mora ne ve koliko sto tisoč pragov dobaviti v dveh mesecih, ali pa plačati kazen. Zato plačuje tako dobro. Jaz pa pravim, naj plačuje; naj ima ubogi kmet tudi kaj dobička. Majer potrebuje lesa, mi pa denarja. Ne res? Kupčija velja. Pijmo!" Na miži v manjši sobi je ležal kup srebrnega denarja in zavitki bankovcev, za mizo je sedel gospod Majer in poleg njega Edvard, ki je pisal pogodbe. Kakor v uradniško pisarno so prihajali kmetje in se pogajali, da pripeljejo v štirih tednih toliko pragov, določene dolgosti, debelosti in širine. Ta se je za- vezal za sto, oni za več sto, tretji kar za tisoč in več, zanašajoč se na svoj gozd. Bendež je mešetaril in Majer štel denar za aro po 30 do 100 gld. in čez, a izgovarjal si tudi visoke kazni, ako bi kdo blaga ne dobavil do določenega časa. Lovro bi bil najrajši zopet odšel, zakaj s kmeti se ni dalo govoriti ta dan nič pametnega in Majerji so mu presedali zaradi Trme. A brez pozdrava se ni mogel izgubiti. "Oprostite, gospod Bojanec," se je opravičeval Majer. "Najprej delo, potem zabava. V pol ure bom gotov. Bendež, hitreje, hitreje! Prinesi jim še dva Štefana, da dobe pogum." Lovro si je dal prinesti pod kostanj zunaj hiše pijače; izvlekel je novine in se delal, kakor da jih čita, nadejajoč"se, da pride vendar kak človek za pogovor. Po vasi prineso lahke noge dva mladeniča, ki ju je Lovro po obrazih, po kroju zaprašene obleke in po vedenju spo- fes % " itin/ ^paMBaafa-,, i \ W V / nBR^HBH UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ A /jI in stane samo: $ biv' Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland,' AMERICAN RADIATOR P R O D V < WOLFF HEATING COi